POPULARITY
Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett. Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je v slovenskem prevodu Luke Novaka izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: ActuaLitté Benoît Duteurtre, Livre sur la Place 2014 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Beno%C3%AEt_Duteurtre.jpg
21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.
Lela B. Njatin Samski blok Ivan Burnik Legiša: Ta jezik naš Yasmina Reza: Blagor srečnim Vesna Vuk Godina: Zablode feminizma Recenzije so napisali Ana Hancock, Andrej Lutman, Nina Gostiša in Anja Radaljac.
Benjamin Moser je ameriški avtor biografij, esejist, publicist in prevajalec. Napisal je odmevno biografijo o brazilski pisateljici Clarice Lispector, za biografijo o Susan Sontag, ameriški pisateljici, cineastki, filozofinji in politični aktivistki pa je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec revij The New York Review of Books in The New Yorker. Benjamin Moser je pred nedavnim gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu in takrat je zanimivega sogovornika pred mikrofon povabila Nina Gostiša.
Tone Partljič: Ljudje z Otoka An Luís Amaral: What's in a name Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam Paul Valéry: O poeziji Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Nina Gostiša, Ana Hancock in Marko Elsner Grošelj.
Peter Kolšek: Neslišna navodila Mirt Komel: Detektiv Dante Mateja Gomboc: Balada o drevesu Urša Zabukovec: Levo oko, desno oko Recenzije so napisali Nada Breznik, Anja Radaljac, Ana Lorger in Nina Gostiša.
Saša Pavček: Zastali čas Patrick Modiano: Speči spomini Dragan Velikić: Naslov Muanis Sinanović: Beat v svetu Recenzije so napisali Nives Kovač, Nina Gostiša, Andrej Arko in Miša Gams.
Feri Lainšček: Kurji pastir Andrej Medved: Dancing to the end of love Ivo Svetina: Malabar Meta Hočevar: Prostori mojega časa Recenzije so napisale Nina Gostiša, Nada Breznik, Tonja Jelen in Anja Radaljac.
Véronique Olmi je priznana francoska igralka, pisateljica in scenaristka; napisala je več gledaliških iger, kratkih zgodb in romanov. Leta 2017 je izšel njen roman z naslovom Bakhita, ki so ga navdušeno sprejeli tako kritiki kot bralci. Gre za pretresljivo pripoved o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po dolgem trpljenju je postala péstunja bogatega italijanskega para, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je katoliška cerkev razglasila za svetnico. Roman Véronique Olmi je prevedla Janina Kos. Z avtorico se je konec lanskega leta med njenim obiskom Slovenije pogovarjala Nina Gostiša.
Peter Semolič: Robovit Shirley Jackson: V hiši med hribi strašitt Janko Petrovec: Karantena. Rim Recenzije so napisali Ana Hancock, Marko Golja in Nina Gostiša.
Marko Radmilovič: Kolesar Adeline Dieudonné: Resnično življenje Andrei Makine: Otočje drugačega življenja Recenzije so napisale Barbara Leban, Nina Gostiša in Cvetka Bevc.
Josip Osti: Življenje je srhljiva pravljica Uroš Prah: Udor Édouard Louis: Opraviti z Eddyjem Jared Diamond: Pretres. Recenzije so napisali Nives Kovač, Andrej Lutman, Nina Gostiša in Gregor Podlogar.
Véronique Olmi je priznana francoska igralka, pisateljica in scenaristka, napisala je več gledaliških iger, kratkih zgodb in romanov. Leta 2017 je izšel njen roman z naslovom Bakhita, ki so ga navdušeno sprejeli tako kritiki kot bralci. Gre za pretresljivo pripoved o deklici, ki so jo pri sedmih letih v Sudanu ugrabili trgovci s sužnji. Po dolgem trpljenju je postala pestunja bogatega italijanskega para, se spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica. Leta 2000 jo je Katoliška cerkev razglasila za svetnico. Roman Véronique Olmi je prevedla Janina Kos. Z Véronique Olmi se je med njenim nedavnim obiskom Slovenije pogovarjala Nina Gostiša. Foto:https://commons.wikimedia.org/wiki/File:V%C3%A9ronique_Olmi.JPG
Zarja Vršič: Kozjeglavka Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca Veronique Olmi: Bakhita Mirko Mahnič: Zapisi II Recenzije so napisali Martina Potisk, Tatjana Pregl Kobe, Nina Gostiša in Iztok Ilich.
Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan Roman Rozina: Po cipresah diši Andrij Ljubka: Karbid Marija Švajncer: Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Ana Hancock, Matej Bogataj in Nina Gostiša.
V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor z makedonskima filmskima ustvarjalkama Teono Strugar Mitevsko in Labino Mitevsko. Teona Mitevska je leta 2017 posnela film Dan brez imena - podlaga zanj je bila resnična zgodbo o tragičnem izletu štirih naistnikov - letos pa film z naslovom Bog obstaja, ime ji je Petrunija. Film je že prejel nagradi na Berlinalu, uvrstil se je med tri finaliste za nagrado Lux, ki jo podeljuje Evropski parlament, prejel je tudi nagrado kritikov na festivalu v Motovunu. V filmu, ki je nastal kot plod mednarodnega sodelovanja producentov iz Makedonije, Belgije, Slovenije, Hrvaške in Francije, je nastopila tudi režiserkina sestra Labina Mitevska, sicer producentka. Z obema se je konec leta 2017, še pred snemanjem filma Bog obstaja, ime ji je Petrunija, pogovarjala Nina Gostiša. Bog obstaja, ime ji je Petrunija - Foto: produkcijska hiša Vertigo
Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven Jacques Prévert: Besede Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti Borut Korun: Utopija in resničnost Recenzije so napisali Martina Potisk, Nina Gostiša, Andrej Lutman in Marjan Kovačevič Beltram.
Na letošnjem festivalu Fabula je gostoval Fiston Mwanza Mujila, pesnik, pisatelj in dramatik iz Konga, ki živi in ustvarja v avstrijskem Gradcu. Tam na univerzi poučuje afriško književnost. Zaslovel je z večkrat nagrajenim prvencem Tramvaj 83. Napisan je v francoščini, od lani ga imamo v slovenskem prevodu Katje Zakrajšek. Za oddajo Razgledi in razmisleki se je s Fistonom Mwanzem Mujilo pogovarjala Nina Gostiša.
Andrej Medved; Talesova luna, The Twilight zone of darkness in Harmid Milan Šelj: Slediti neizgovorjenemu Edgar Lawrence Doctorow: Življenja pesnikov Antonia Bernard: Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih Recenzije so napisali Miša Gams, Peter Semolič, Matej Bogataj in Nina Gostiša.
Novembra je Ljubljano obiskala ugledna francoska pisateljica Marie NDiaye. Pisati je začela že zgodaj, kot gimnazijka je izdala prvo knjigo. Za svoja dela je dobila številne nagrade, med njimi prestižno Goncourtovo. V slovenščino imamo prevedene njene romane Rosie Carpe, Tri močne ženske in Ladivine, poleg tega pa tudi dramo Hilda. Leta 2007 se je Marie NDiaye z družino preselila v Berlin in devet let živela med Francijo in Nemčijo, zdaj večinoma živi v bližini Bordeauxa v Franciji. S francosko pisateljico Marie NDiaye se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Nina Gostiša. Foto: http://www.institutfrance.si/marie-ndiaye.html
Velibor Čolić – mož z naglasom Bosanski pisatelj, ki v francoščini s humorjem in z distance piše o begunstvu in vojni Pri založbi Goga je izšel prevod romana Sarajevski omnibus Veliborja Čolića, ki je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo. Avtor, ki že deset let piše izključno v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Pri 28 letih se je pisatelj, novinar in glasbeni kritik, znašel v novi državi – nepismen. Ob prihodu je namreč poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pravi, da si lahko dovoli pisati le o svojem eksilu in samega sebe imenuje mož z naglasom. Z njim se je Nina Gostiša pogovarjala konec septembra, ko je bil gost pogovornega večera na Vodnikovi domačiji.
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.