Podcasts about francijo

Rusija in Ukrajina bosta nemudoma začeli mirovne pogovore, je po včerajšnjih ločenih telefonskih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zatrdil ameriški predsednik Donald Trump. Ta je govoril tudi z več evropskimi voditelji, ki so napovedali okrepitev pritiska na Rusijo s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - Ob mednarodnih pozivih Izraelu k dostavi pomoči v Gazo v okrepljenih napadih na enklavo od polnoči ubitih skoraj 50 ljudi. - Pred poslanci danes zakon glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki bi v času kriz zaščitil podjetja in delovna mesta. - Slovenski hokejisti so si z zmago nad Francijo na svetovnem prvenstvu zagotovili obstanek med elito.

V Stockholmu in Herningu se končuje skupinski del svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Slovenija je zadnjo tekmo odigrala včeraj, v švedski prestolnici se je na odločilni tekmi za obstanek med elitno druščino pomerila s Francijo. Po dnevu premora se bo nadaljevala kolesarska dirka po Italiji. Tekmovalci se bodo še drugič na letošnjem Giru pomerili v posamični vožnji na čas, na kateri bi lahko vodilnim v razvrstitvi vnovič nekaj prednosti odščipnil Primož Roglič.

V Stockholmu in Herningu se končuje skupinski del svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Slovenija je zadnjo tekmo odigrala včeraj, v švedski prestolnici se je na odločilni tekmi za obstanek med elitno druščino pomerila s Francijo. Po dnevu premora se bo nadaljevala kolesarska dirka po Italiji. Tekmovalci se bodo še drugič na letošnjem Giru pomerili v posamični vožnji na čas, na kateri bi lahko vodilnim v razvrstitvi vnovič nekaj prednosti odščipnil Primož Roglič.

Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

Kardinali dopoldne s številnimi verniki obhajali sveto mašo za izvolitev novega papeža; dekan kardinalskega zbora: Edina primerna drža v času konklava je molitev.Kardinali volivci se bodo ob 16.30 odpravili v Sikstinsko kapelo; Prvi dim iz najbolj znanega dimnika na svetu lahko pričakujemo že nocoj po 19. uri.80 odstotkov kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek. Najmlajši ima 45 let, v povprečju pa so stari 70 let. Na referendumu o dodatku k pokojninam na področju umetnosti včeraj predčasno glasovalo manj kot pol odstotka volivcev. Predsedniku SDS Janezu Janši se obeta še en mandat na čelu stranke.Indija napadla več ciljev v Pakistanu. Ta je odogovoril s povračilnimi napadi.VREME: Popoldne in jutri bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.Brezposelnost v Sloveniji nižja že tretji mesec zapored. Potrebe po kadrih na praktično vseh področjih.Novi nemški kancler Merz že na prvi obisk na Poljsko in v Francijo.ŠPORT: Inter prvi finalist nogometne Lige prvakov. Za drugo finalno vozovnico drevi PSG in Arsenal.

Piše Marica Škorjanec-Kosterca, bereta Renato Horvat in Eva Longyka Marušič. Ustvarjalnost Cvetke Bevc je raznovrstna, saj je pesnica, pisateljica in glasbenica. Rojena je bila v Slovenj Gradcu, otroštvo je preživljala na Koroškem in v Prekmurju. Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz muzikologije in primerjalne književnosti ter se po diplomi se je izpopolnjevala v Corku. Izdala je več kot trideset knjig. Piše za otroke, mladino in odrasle, poezijo in prozo, radijske igre, filmske scenarije in glasbene spremljave. Tudi spoznavanje tujih dežel in kultur ji je dalo navdih za nova dela. Pesmi v zbirki Skozi razpoke neba so razvrščene v pet ciklov: Stopinje v mraku, Pariške vedute, Domotožje, Neizprosnosti in Ščebetanje jezika. Prve tri povezuje Pariz, ki je pesnico očaral že na prvem potovanju v Francijo pri petnajstih letih. Takrat si je želela, da bi se nekoč lahko sprehajala ob Seni in se predajala utripu Montmartra in da bi v Parizu imela svoj dom. Sanje so se ji uresničile pred nekaj leti. V prvi pesmi primerja svojo selitev v Pariz z negotovostjo vseh »potovcev«, ki so odhajali od doma v neznani svet, v tuja velemesta, kjer so se morali privajati na novo okolje. Njena odločitev je bila lažja, ker je našla zavetje v dvoje, v ljubezni. Prilagajanje nenapisanim pravilom velemesta je počasno in zaradi jezika in nesprejetosti včasih mučno. V prizadevanju, da bi si odvzela status priseljenke, se je celo pridružila uličnemu protestu proti vojni. Pesem Pariške vedute pa se izmika osebnim stiskam in težavam prilagajanja. Slikovite asociacije podob, zvokov in vonjev pričarajo znane in manj znane pariške znamenitosti: »Harmonikar s črno mačko na rami / igra z ljubeznijo do ponavljanja. / Njegov La vie en rose se smuka / med kadilom pod cerkvenim svodom.« Pesmi nas vodijo med umetnine in umetnike, ulica neslišno odmeva od zvokov Satiejeve Gimnopedije, »ustvarjene za godce v nebesih«, pod kamnitim obokom Louvra igra fant na violončelu melodijo, ki bo pobožala Mona Lizo, tu so hipna ujetost v Monetovi sliki, slike Carravaggia, mednožja božanstev, skrita za figovimi listi in od lepote ganjeni obiskovalci muzeja. A Cvetka Bevc se ne posveča samo doživljanju znamenitosti, pesem si zasluži tudi druga plat vsakdanjika: utrujena oblačila prostitutke na vogalu, na tleh moški v spalni vreči, ki je zaprl oči in zagrizel v podarjeno bageto – tudi to so utrinki velemesta. Za svetovljansko umetnico, ki tako rada potuje, je domotožje stalnica. Brez sentimentalnosti oživijo kraji njenega otroštva, zadnji sledovi vojne, bližnja državna meja, »kjer se je govorica babic mešala s popačenkami, iztisnjenimi iz grl avstrijskih oficirjev.« Pesmi, zajete v ciklu Neizprosnosti govorijo o bivanjskih vprašanjih, rojstvih in umiranju, smrt bi lahko prešla v novo rojstvo. Pesnica pa spregovori pa tudi o socialnih stiskah, zapiranju tovarn in zgaranih delavcih, ki ostajajo brez dela, »razdruženi proletarci vseh dežel«. Tisto od včeraj ni več dobro za danes, ko sta na prvem mestu tekmovalnost in potrošništvo. Dana nam je pravica do izbire med biti in imeti, zavrniti ali sprejeti. V imenu svobode se stoletja medi sovraštvo in po svetu se netijo vedno nova vojna žarišča. Cikel Ščebetanje jezika vsebuje pesmi o pesniškem ustvarjanju in smislu poezije Za ustvarjalko je pesem nujnost: »Neizrečeno me zbuja s krikom / kot nadležna trepalnica v očesu. Kmalu bom prenočila v poeziji / obračala se bom na njeni slamnjači / posušene bilke bodo silile skozi platno / stkano iz mojega hrepenenja Pesem kot politični pamflet / Izgublja magijo poezije. Ki zmore povezati. Edina. / Samo povem.« Pesem lahko nastane v presežku žalosti, veselja, jeze, obupa ali izostrenih misli in pove tisočere zgodbe. Pesmi Cvetke Bevc so tako nastajale, zato nas pritegnejo in spodbujajo k razmišljanju o njenem globokem pesniškem sporočilu.

Britanski premier Keir Starmer danes v Londonu gosti neformalni vrh o vojni v Ukrajini. Pred srečanjem je napovedal oblikovanje načrta za konec ukrajinske vojne, ki ga bodo nato skupaj s Francijo predstavili ZDA. Druge teme: - Izrael ustavil dostavo pomoči v Gazo, Hamas vztraja, da je treba začeti drugo fazo dogovora o premirju - Malo razlogov za optimizem glede podnebnih politik - Na pustno nedeljo po državi vrsta karnevalskih prireditev, med drugim na Ptuju in v Cerknici

Včerajšnji obračun med Hrvaško in Francijo v Zagrebu je dal prvega finalista svetovnega rokometnega prvenstva, nocoj se bosta za drugo finalno vstopnico v Bærumu na Norveškem pomerili reprezentanci Danske in Portugalske. Sezona svetovnega pokala za alpske smučarke se je včeraj nadaljevala z nočnim slalomom v Courchevelu, kjer se je v tekmovalno karavano tik pred svetovnim prvenstvom vrnila Mikaela Shiffrin.

Včerajšnji obračun med Hrvaško in Francijo v Zagrebu je dal prvega finalista svetovnega rokometnega prvenstva, nocoj se bosta za drugo finalno vstopnico v Bærumu na Norveškem pomerili reprezentanci Danske in Portugalske. Sezona svetovnega pokala za alpske smučarke se je včeraj nadaljevala z nočnim slalomom v Courchevelu, kjer se je v tekmovalno karavano tik pred svetovnim prvenstvom vrnila Mikaela Shiffrin.

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

Na Bledu se je končalo svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda za hokejiste do 20 let. Mladi risi so se pomerili s kakovostnimi tekmeci, z Norveško, Dansko, Francijo in sosednjima Avstrijo ter Madžarsko. Odzive po končanem prvenstvu, s katerega se je le najboljša ekipa uvrstila v elitni razred hokeja, prepletemo z izplenom slovenskih smučarskih tekačev na tekmah svetovnega pokala v Davosu.

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

Rashid Masharawi je uveljavljeni palestinski filmski ustvarjalec, ki živi med Francijo in Zahodnim bregom. Njegov zadnji projekt From Ground Zero (Iz ničelne točke) je omnibus 22 kratkih filmov, ki so jih v zadnjem letu ustvarili filmski ustvarjalci v oblegani Gazi.

V Belgiji danes ne praznujejo Martinovega, imajo pa državnik praznik, ki je vezan na konec prve svetovne vojne. Ali belgijsko vinogradništvo res doživlja razcvet? V Klicni kodi smo skočili tudi v Francijo, od koder je prišla novica, da so se v zvonikih znamenite pariške katedrale Notre Dame spet oglasili njeni zvonovi. Kdaj bo odprtje katedrale?

Slovenski hokejisti so na Bledu začeli priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo konec meseca v Latviji. Ob gostiteljih se bo Slovenija v Rigi pomerila še s Francijo in Ukrajino. Pred kolesarji na dirki po Španiji pa je prva gorska etapa z zaključnim vzponom prve kategorije.

28. julija je minilo 110 let od začetka prve svetovne vojne; to je bil globalni spopad med antanto in centralnimi silami. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Pozneje so se stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. K antanti so pristopile Romunija, Japonska, Italija in ZDA, k centralnim silam pa Otomansko cesarstvo in Bolgarija. Boji so potekali predvsem v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila eden najbolj smrtonosnih spopadov v zgodovini, saj je po ocenah umrlo 9 milijonov vojakov, 23 milijonov je bilo ranjenih, med žrtvami je bilo tudi veliko civilistov. Oddajo pa posvečamo vprašanju, kako je prva svetovna vojna zaznamovala svet in ustvarjanje v njem. Pred slabim desetletjem se je Staša Grahek o tem pogovarjala z umetnostnim zgodovinarjem akademikom dr. Milčkom Komeljem in zgodovinarjem dr. Markom Štepcem.

V Parizu so zbrani športnice in športniki z vsega sveta, ki že nestrpno čakajo na nocojšnje uradno odprtje poletnih olimpijskih iger. V prihodnjih 16-tih dneh se bodo za medalje pomerili v več kot 300 disciplinah. Dogodke bodo spremljale množice obiskovalcev, ki so preplavile mesto. Pariške oblasti zagotavljajo, da je za varnost dobro poskrbljeno. Druge teme: - Olimpijske igre ponujajo veliko priložnost za tkanje novih gospodarskih vezi med Slovenijo in Francijo. - Tomaž Vesel tudi uradno slovenski kandidat za evropskega komisarja; katero področje ga zanima, še ni znano. - V Kokri vzpostavili pretočnost hudournika, ki je v nedavnem neurju povzročil ogromno škodo.

Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.

Dva dni pred slovesnim odprtjem olimpijskih iger v Parizu so v Francijo med zadnjimi odpotovali slovenski odbojkarji.

Piše Ana Geršak, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Leon, centralna figura Frelihovega romana Ledeni možje, se zdi kot duh iz polpozabljene preteklosti. Piše se leto 2009 in še vedno uporablja Nokio 3310, živi v razmerah, ki spominjajo na življenje v času Dickensa ali Zolaja, pa tudi njegovi življenjski nazori so bliže 19. stoletju kot sodobnosti. Namesto da bi študiral primerjalno književnost, po spletu okoliščin svoj čas raje posveča celoletnemu temeljitemu preučevanju francoske kulture: manično bere in gleda filme, okrepi znanje francoščine, za nekaj mesecev celo odpotuje v Francijo in domov pošilja pisma, ki bi jih brez težav napisal kak rousseaujevski epigon ali vsaj skrajni navdušenec epistolarnih romanov in ki kar prekipevajo od praznega leporečja. Kot bi Leona zadel sindrom Madame Bovary, kot bi se z aktom maničnega branja dejansko prelevil v stereotip klasičnega literarnega junaka romanov iz obdobja realizma. Že sam o sebi razmišlja tako, zaverovan je v lastno večvrednost, v svoj sicer neobstoječi talent, ki mu služi kot zaslomba, da se do drugih, sploh do žensk, obnaša povsem neodgovorno. Njegova pot, njegova vera v lastno večvrednost in literarno izjemnost dejansko spominjajo na zaplet kakšnih Izgubljenih iluzij, skladno z Balzacom pa tudi pri Frelihu junakov zalet privede do številnih razočaranj. Vse te navezave se v romanu kažejo tudi v prevzemanju razrednih razlik: Leon, otrok globoko verne matere, ki dela v župnišču in ki ni nikdar izdala, kdo je njegov oče, v modernizirani reprizi škofjeloškega pasijona pati hudo revščino, medtem ko so njegovi evropsko navdahnjeni kolegi vsi iz boljših družin in se lahko brez težav posvečajo luksuzu humanističnih študij, natančneje – komparativistike. V nasprotju z njimi Leona vsaj v začetku drži pokonci neomajna vera v literaturo, in po tej plati so Ledeni možje nekakšna rekonstrukcija začetniškega navdušenja nad izbranim študijem in možnostmi, ki jih prinaša. V razponu štirih let, kolikor jih zajema roman, se perspektiva seveda precej spremeni. Po drugi strani pa je Leon lik, ki živi življenje popolnoma brez posledic, oziroma natančneje: tudi ko ga doletijo, ga ne predrugačijo; nasprotno, Leon je od začetka do konca zasnovan kot monolit. Četudi se svet okrog njega spreminja, ostaja sam na spremembe precej imun, čeprav mu romaneskne okoliščine nudijo dovolj gradiva za avtorefleksijo. V nekem trenutku v pripovedi trčita dve narativi, dve podobi avtofiktivnosti: na eni strani Leon, na drugi Čarman, zlovešči duh, sodobni Mefisto iz izobražene družbe in boljše družine, nekdo, ki je svoje življenje še uspešneje kot Leon pretvoril – ali nemara kar potvoril – v literaturo. Leon in Čarman, »resnični« in »zgodovinski« človek, kakor sta se poimenovala, si izmenjujeta bralne nasvete in drug drugemu prodajata zgodbe o sebi in preteklih dogodkih. Čarman samega sebe doživlja kot fikcijo, v katero želi verjeti, Leon, dedič realizma, se predstavlja kot resničnost, ker hoče verjeti vase. »Moja ugibanja so moj poskus, da bi razumel svoj trenutek kot pripoved, kot nekaj človeškega in večjega od naključnega premetavanja zraka in mesa,« reče Čarman in pozneje doda: »Ob vsaki krizi prideta resničnost in pripoved v bolj ostro nasprotje.« Čarman naj bi bil Leonova temna plat in Leon, tako se zdi, na neki točki vendarle spregleda, opusti avtofikcijo ali literariziranje samega sebe, vendar še vedno deluje na enak način kot prej: kot bi se ne zgodilo nič. Ledeni možje pa so tudi vračanje v obdobje, ko se je zdelo, da lahko vzcveti nekaj novega, da bo marsikaj mogoče, sploh na področju kulture – dokler ni v visokoleteče sanje slovenske študentarije letnikov 2009 do 2012 zarezala napovedana in pričakovana gospodarska kriza, Leonovo življenje pa pretrese družinska tragedija, tako da se javno preplete z osebnim. S tega vidika so Ledeni možje, ki se ves čas spogledujejo z Bildungsromanom, tudi poskus orisa neke generacije v neki dobi, ki se je v nasprotju s tisto, ki so se ji v devetdesetih na široko odprla vrata boljše prihodnosti, morala soočiti s tem, da je ideja o diplomi, ki odpira vrata v varnost rednih plač, dokončno odpravljena s prekarnostjo in socialno nestabilnostjo. Trije ledeni možje ustrezajo trem poglavjem romana. Po ljudski tradiciji prinašajo zadnjo pozebo pred pomladno otoplitvijo, ki pa, nekoliko pričakovano, ne pride zares oziroma ni niti zares nakazana. Dogaja se veliko, a ne zgodi se nič, kar bi bilo lahko zelo močno sporočilo, če bi bil pripovedni glas bolje izkoriščen in če bi avtor do svojih likov – konkretno do Leona – privzel več distance. Glede na to, da je Leon tako v prepričanjih kot v dejanjih lik preživelega časa, morda predstavnik konstant družbenega nezavednega, bi bili Ledeni možje lahko kritika ali vsaj komentar neke zaprašene, samovšečne perspektive; lahko bi bili tudi parodija nekaterih še vedno trdoživih literarnih praks. Vendar pripovedovalec, ki si mestoma privošči ne povsem utemeljene vsevedne preskoke, svojega junaka bolj kot ne ujčka v njegovi objestnosti, v zadnjem poglavju pa nad njim in celotnim dogajanjem kakor da izgubi vsakršen nadzor. Roman preplavi kopica novih likov, ki jim ni dano, da bi se zares razvili, vsaj ne tako, kot so se njihovi predhodniki, v pripoved pa vpade tudi deus ex objekt, ki kot po kakšnem čudežu razjasni nekaj vrzeli. Četudi si predstavljam, da je marsikatera izbira v romanu plod premišljene avtorske odločitve, imam pri izvedbi še vedno nekaj pomislekov.

Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.

Slovenski hokejisti so se v Bytomu v sklopu priprav na svetovno prvenstvo v Italiji še drugič pomerili s Poljsko. Do začetka prvenstva v Bolzanu jih čakata še dve prijateljski tekmi s Francijo. V domačih športnih dvoranah se končuje državno prvenstvo košarkaric, tik pred začetkom nove sezone pa so slalomisti na divjih vodah.

Slovenski hokejisti so se v Bytomu v sklopu priprav na svetovno prvenstvo v Italiji še drugič pomerili s Poljsko. Do začetka prvenstva v Bolzanu jih čakata še dve prijateljski tekmi s Francijo. V domačih športnih dvoranah se končuje državno prvenstvo košarkaric, tik pred začetkom nove sezone pa so slalomisti na divjih vodah.

Ženska rokometna reprezentanca se je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo dvakrat pomerila s Francijo. Tekmi sta bili, kljub izidoma, odličen test pred prihajajočimi olimpijskimi kvalifikacijami. Z evropskega prvenstva na Madžarskem pa se je domov vrnila strelska reprezentanca z zračnim orožjem, katere osrednji cilj je prav tako povezan z največjim letošnjim dogodkom, olimpijskimi igrami v Parizu.

Ženska rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo vnovič pomerila s Francijo. Slovenke bodo v Orleansu skušale popraviti vtis po visokem domačem porazu, ko so bile aktualne svetovne in olimpijske prvakinje v Velenju boljše za 15 zadetkov. Posvetimo se še razpletu moškega veleslaloma v Aspnu, kjer alpski smučarji končujejo turnejo na ameriških tleh.

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

Piše Katarina Mahnič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Prevedla: Veronika Rot. Drugi roman ene najbolj prodornih katalonskih ustvarjalk mlajše generacije Irene Solà je zelo posebno in nenavadno pisanje, saj se v njem prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in slogi. Pripoved, ki se dogaja v podeželskem okolju pirenejske pokrajine ob meji s Francijo, se razteza preko različnih časov in dimenzij bivanja na istem prostoru, v njej se gnetejo vraže, običaji in legende, mitologija in bratomorna vojna, preteklost, sedanjost in onostranstvo, resnično in nadnaravno, sanje in čuječnost, strah in pogum. V knjigi spregovorijo različna bitja, živa in neživa – oblaki, rusalke, duhovi, psi, srnjaki, gobe, gore, medvedi in seveda ljudje – vsi imajo svoj način in slog pripovedovanja. Od preteklosti sta odvisni sedanjost in prihodnost, vse je povezano z vsem, vse se napaja iz narave, izvira iz nje in se vanjo vrača, vse je brezčasno in hkrati vsečasno. “Tukaj smo bile vedno in tukaj vedno tudi bomo,” pripovedujejo gobe, katerih spomin seže veliko dlje kot človeški. “Ker ni začetka in ni konca. Ker je bet ene bet vseh. Klobuk ene je klobuk vseh. Spore ene so spore vseh. Zgodba ene je zgodba vseh.” Človekovo nebogljenost in nepomembnost v primerjavi z neusmiljenimi silami narave, in kako je posameznik le droben košček mogočne vsemirske sestavljanke, nakazuje že uvodni prizor, ko strela ubije kmeta in ljubiteljskega pesnika Domèneca, sicer vajenega težkega življenja v odročnih krajih. Na to stran gore je prišel pogledat h kravam, pa tudi preizkusit verze, saj mu jih je doma, ob delu in nenehnem otroškem vrišču, težko kovati in slišati. Hotel se je prepričati, kakšen okus imajo in kako zvenijo, kajti kadar je človek sam, mu verzov ni treba govoriti šepetaje. O njegovi smrti neprizadeto pripovedujejo nevihtni oblaki, ki so jo povzročili, na njegovo truplo pa z obžalovanjem naletijo tudi duhovi štirih žena, ki so jih na smrt obsodili zaradi čarovništva, in besedo dobijo pozneje. Iz različne časovne oddaljenosti spregovorijo Domènecovi domači – žena Sió ter otroka Mia in Hilari. Čeprav roman nima glavnega junaka ali premočrtne pripovedi, je prav Domènecova družina s kmetije Koljekrava stičišče in odskočna deska vseh zgodb, dogodkov, spominov in časov, saj se je njena usoda najmočneje dotaknila vseh – pokrajine, živali in ljudi. V štirih delih in skozi osemnajst poglavij različni pripovedovalci v bogatem jeziku, polnem nevsakdanjih metafor, z menjavanjem slogov (poetičnega, realističnega, magično realističnega, toka zavesti) slikajo veličastno fresko nekega prostora, polno surove prvinskosti in melanholičnega optimizma. “Ta kraj je težak kot kamen, kot krava v naročju. Vse tako majhno, vse tako enako,” razmišlja najstnica Cristina, ki za preganjanje dolgčasa išče granate, krogle in ostanke orožja, ki jih je tam pustila državljanska vojna. In si bolj od vsega želi oditi daleč stran. Pa čeprav se kasneje vrne. Odraščanje, tragedije, smrt, nesrečo, vojno, ljubezen, upanje in odpuščanje neobičajni govorci predstavljajo iz različnih zornih kotov in, kakor je to čudno slišati, iz nehomogenega materiala čudežno ustvarijo ubrano celoto, visoko pesem stvarstvu, iz katere veje svoboden, panteistični duh. Pojem in gora pleše je knjiga, po branju katere obsediš kot od strele zadet, pisati o njej pa ni preprosto. Bolj kot vsebina, ki jo je zaradi zagonetne večplastnosti težko ubesediti, je pomemben čustven odziv bralca, blagodejen občutek, ki te preveva in te še dolgo ne zapusti. Kot bi se pred tabo odvijala čarovnija, ki je ne moreš povsem doumeti, vendar popolnoma podležeš njenim čarom. Besedilo je z izjemnim občutkom za poetičnost in slogovne raznolikosti bralno tekoče prelila prevajalka Veronike Rot, po njeni zaslugi je to jezikovno osupljivo in zahtevno delo v slovenščini res magično zazvenelo. Kot pravi, je bil največji izziv prav razmerje med kmečko okornostjo in poetičnostjo besedila, za katero je morala ujeti pravo melodijo, besedišče, besedni red, dolžino stavkov … Razgiban ritem in navidezno lahkotnost romana pa vseskozi ohranjajo tudi repeticije, ki napisano še bolj približajo govorjeni besedi. “In nato grem v hišo. Puško odložim v omaro. Rada bi poiskala srnjaka. Rada bi, da se ne bi zdanilo. Da bi okrogla luna ostala in živela na vrtu kot mačka. Da bi Jaume ostal in živel na vrtu kot maček. Da bi si poskusila povedati vse stvari, in to velikokrat. Skodelici žalostno ždita na kuhinjski mizi, v temi, psica odide v spalnico, saj je čas za spanje. Ker sva prej spali in so naju zbudili, zdaj pa se zdi, da te noči ne bo nikoli konec. Vendar pa jaz nočem iti spat. Nočem, da bi Jaume odšel. Toliko stvari je treba povedati.” Roman Irene Solà Pojem in gora pleše se začenja kot nekakšna okoljska moralka, v kateri narava žuga človeku in kaže svojo večvrednost, brezbrižna do vsega, kar ga določa, tudi do njegovih ustvarjalnih darov. Kmalu pa se roman razvije v pretanjeno študijo vedno vnovične potrditve medsebojne povezanosti in soodvisnosti; zadiha kot en organizem. Čeprav gora v svojem poglavju ravnodušno zagrozi, da se bo znova začelo premikanje, uničenje in nov začetek (“nihče se ne bo spominjal imen vaših otrok”) bralec narave ne začuti kot bavbava, ampak po branju obsedi pomirjen s svojim mestom v njej. Na veke vekov.

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki? Povezani smo bili z Argentino (lazarist Toni Burja iz Slovenske vasi v Buenos Airesu od 0:57 naprej), Avstralijo (frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Merrylandsa v Sydneyju od 12:13 naprej), Kanado (salezijanec Drago Gačnik iz Hamiltona od 22:10 naprej), Francijo (župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin od 32:31 naprej) in Nemčijo (župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori od 42:40 naprej). Poročali smo (od 53:55 naprej) tudi o podelitvi 36. Černetove nagrade ter nanizali še nekaj novic …

Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.

Piše: Katarina Mahnič, bereta: Mateja Perpar in Ivan Lotrič. Francoski pisatelj, popotnik in pustolovec Sylvain Tesson se je v življenju lotil številnih izzivov in nenavadnih, napornih odprav – najsi bo to enoletno potovanje s kolesom okoli sveta, šestmesečno pešačenje vzdolž Himalaje od Butana do Tadžikistana, pet mesecev jahanja po srednjeazijskih stepah, hoja od Sibirije do Indije po poti ubežnikov iz gulaga, zasledovanje snežnega leoparda na visokih planotah Tibeta s fotografom Vincentom Munierom ali pešačenje po podeželskih poteh Francije, za katero se je odločil namesto običajne rehabilitacije po hudem padcu z višine. Njegovo pisanje je večinoma avtobiografsko, a vendar daleč od klasičnega ali literarnega potopisa; to tudi ni esej, niti ga ne bi mogli, kljub nekaterim prvinam, prišteti k pikaresknemu ali razvojnemu romanu. Tesson piše izjemno filmsko – jedrnato odmerjene misli in kratki, udarni dialogi res še najbolj spominjajo na filmski scenarij. Zato ni čudno, da so po kar nekaj njegovih knjigah, med njimi je tudi V sibirskih gozdovih, posneli filme. V sibirskih gozdovih je dnevnik, ki ga je Sylvain Tesson pisal v šestmesečni osami na bregu Bajkalskega jezera od začetka februarja do konca julija 2010, od v led vkovane zime do prebujanja narave in razcveta poletja. Naporno pustolovščino Tesson je začel v supermarketu v Irkutsku, kjer si je priskrbel obsežno zalogo za mesece izolacije in ob ugotovitvi, da prodajajo kar petnajst vrst kečapa, zapisal prvega od tragikomičnih uvidov, kakršnih je v knjigi vse polno: “Zaradi takih zadev sem si zaželel zapustiti ta svet.” Samotno bivanje pa se konča s čakanjem na prevoz domov, nazaj v Francijo. “Sem sem prišel, ne da bi vedel, ali bom zmogel ostati; odhajam, vedoč, da se bom vrnil.” Priznava, da se je sredi tajge preobrazil in da mu je, čeprav človeku nemirnega duha, nepremičnost prinesla to, česar mu potovanja niso več nudila. Tesson piše dnevnik vsak dan, vseh šest mesecev. Dnevi so nabiti z dogajanjem, notranjim in zunanjim, čeprav bi si kdo mislil, da se mu v negostoljubni divjini ne more zgoditi nič, ali vsaj nič izjemnega. Njegova koča je stara geološka postojanka, zgrajena v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ki je od najbližjega soseda oddaljena pol dneva hoda. Srečanja z ljudmi so redka, a zato toliko bolj slikovita. Brezhibno ubesedeno ter ostroumno in z veliko mero humorja in ironije je zabeljeno vse njegovo početja, najsi bo to sekanje drv – “nekoč je življenje na podeželju in v gozdovih ohranjalo človeka v formi”,vlečenje vode iz luknje, ki jo je zvrtal v zaledenelo Bajkalsko jezero – “kakšen občutek, da si si zaslužil svojo vodo”, pripravljanje obrokov, lovljenje rib, pohajkovanje z mladima psičkoma, občudovanje siničk, čuvark gozda v objemu ledu, ki jim je “tuj snobizem lastovk, ki zimo preživljajo v Egiptu”, branje svetovnih klasikov, kriminalk, filozofskih del, pustolovskih romanov … knjig, ki jih je izbral posebej za to priložnost in prinesel s sabo. “Knjige so bolj v pomoč kot psihoanaliza. Vse povedo, bolje kot življenje. V koči, pomešani s samoto, tvorijo perfekten poživitveni koktajl.” Pisatelj drsa po zaledenelem jezeru, hodi na raziskovalne pohode v okolici, po ledu in snegu obiskuje sosede pol dneva hoda daleč, gosti nenapovedane obiskovalce, opreza za medvedom, si spomladi privošči vožnje s kanujem. Pije vodko in nepremično vpija razgled skozi okno, saj je “misel, da bi ga fotografiral, najboljši način, da ubiješ moč trenutka”. V osami ga doseže tudi novica o ljubezenskem polomu. Pa vendar Tesson ni samoljubno zagledan vase, tudi ne stavi vsega na dih jemajoče opise narave in vseh majhnih in velikih bitij v njej, ampak se povezano s svojim doživljanjem in vsakdanom ves čas dotika najbolj perečih okoljskih groženj, sive energije in ogljičnega odtisa ter predvsem brezbrižnega, predrznega in vzvišenega odnosa do narave, saj človek ves čas stremi k izboljševanju svojega ugodja in materialnega kopičenja. Morda je prav življenje v koči, ki ga večina vidi kot regresijo, napredek, se sprašuje Tesson. “Ne predstavljaj preveč teže na površini zemeljske oble,” je njegov moto. Knjiga V sibirskih gozdovih je danes še bolj aktualna kot v času, ko je bila napisana, saj je v njej poleg vsega drugega veliko govora o svobodi, trenutno zelo izrabljani in pogosto napačno interpretirani besedi. Kajti svoboda vsebuje tudi odgovornost, odrekanje in pogum, da se znaš v samoti poglobiti vase. In morda potem tudi kaj spremeniti, pri sebi in širše. Prav v zvezi s svobodo je Tesson napisal enega najlepših, najmočnejših in najbolj poetičnih odstavkov v knjigi: “Svoboden človek ima čas. Človek, ki obvlada prostor, je preprosto močan. V mestu nam uhajajo minute, ure leta. Tečejo iz rane ranjenega časa. V koči se čas pomiri. Uleže se k vašim nogam kot star prijazen pes in nenadoma niti ne vemo več, da je tam. Svoboden sem, ker so taki moji dnevi.” V poplavi raznoraznih potopisnih knjig, domačih in tujih – saj takšen ali drugačen potopis napiše že skoraj vsak, ki se za nekaj dni odpravi po uhojenih, markiranih poteh – je V sibirskih gozdovih Sylvaina Tessona delo, ki ga je težko pripisati kakršni koli literarni zvrsti, in ima res kaj povedati. Ta brutalno odkriti naravoslovno-pkoljski dnevnik z esejističnimi in pesniškimi vložki in primesmi duhovitega vandrovskega pripovedništva je hvalnica človekovi volji in vzdržljivosti, napisan tako popolno, da so vse besede odveč. Najbolje je uporabiti Tessonove, da se nikoli ne počutiš tako živega, kot ko si mrtev za svet. A čeprav po njegovem ni ničesar lepšega od samote, se navadnemu smrtniku, ki o njegovih pustolovščinah samo sanja, približa z zelo povednim stavkom: “Do popolne sreče mi manjka le nekdo, ki bi mu to lahko povedal.”

Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.

Ime tedna je Maša Pavoković, dolgoletna vodja Špil lige, ki je nastala na pobudo Kina Šiška in praznuje 10 let. V teh letih je liga dijaških bendov omogočila mladim neuveljavljenim skupinam in solistom, da se predstavijo najširši javnosti in pridobijo prve odrske izkušnje, med zmagovalci kot tudi le sodelujočimi pa so zdaj že zelo uveljavljene zasedbe kot so Joker Out, Koala Voice, LPS in številne druge. Kandidata sta bila še: Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze, pobudnik izjemno odmevne dobrodelne nogometne tekme na stadionu Stožice. Takoj po najavi so sodelovanje nemudoma napovedali številni največji zvezdniki tega športa, na tekmi pa ni bila v ospredju tekmovalnost, ampak nogometne veščine mojstrov, ki so tako pomagali zbirati sredstva za prizadete v katastrofalnih poplavah v Sloveniji. Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance, ki je tokrat na Evropskem prvenstvu naše odbojkarje popeljal do bronaste medalje. Po veliki smoli v polfinalu so uspeli fantje strniti in okrepiti svoje vrste ter premagali Francijo v napeti tekmi za tretje mesto. Tokratna medalja je že četrta z zadnjih petih evropskh prvenstev.

Evropska centralna banka je v primežu trdovratne inflacije včeraj vnovič zvišala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke na 4 odstotke. Kot pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, odločitev ni presenetljiva. Po njegovem bi bilo bolj presenetljivo, če bi dvige nadaljevala tudi v prihodnje, saj ocenjujejo, da so dozdajšnji dvigi obrestnih mer takšni, da bodo pomembno prispevali k zniževanju inflacije v naslednjih četrtletjih in tudi letih. Drugi poudarki oddaje: - V zraku visi proračun ameriške zvezne vlade v novem fiskalnem letu, ki se začne oktobra. - Nemški muzej romantike bo do konca novembra gostil razstavo o Francetu Prešernu in Luizi Pesják. - Slovenski odbojkarji v polfinalu evropskega prvenstva izgubili proti Poljski. Jutri se bodo na tekmi za bron pomerili s Francijo.

Tokrat gremo nekam na pol poti med Parizom in Bordeauxem, v Francijo, prof. Michel Audiffren prihaja iz Poitiersa, raziskovalno pa ga zanima, kako gibanje vpliva na kognicijo. V zadnjem času zlasti to, kako mentalna utrujenost vpliva na gibanje. Pred mikrofon Možganov na dlani ga je povabila Mojca Delač.

Slovenski odbojkarji na evropskem prvenstvu žal ne bodo branili srebra izpred dveh let, saj so v polfinalu s 3:1 klonili proti Poljski. Nasprotnika v tekmi za bronasto medaljo bodo dobili po tekmi med Italijo in Francijo, ki poteka prav zdaj. Druge teme: - Evropska centralna banka znova zvišala temeljno obrestno mero - Analiza poplavljenih območij kaže največ onesnaženja v porečju reke Meže - V Libiji potrjenih že več kot 11 tisoč 300 žrtev poplav

V Krakowu so se končale tretje evropske igre, ki so bile za številčno slovensko reprezentanco dokaj uspešne. Ob tem se posvetimo še kolesarski dirki po Franciji, na kateri se bo karavana z današnjo etapo iz Španije preselila v Francijo.

V Krakowu so se končale tretje evropske igre, ki so bile za številčno slovensko reprezentanco dokaj uspešne. Ob tem se posvetimo še kolesarski dirki po Franciji, na kateri se bo karavana z današnjo etapo iz Španije preselila v Francijo.

Francijo so peto noč zapored pretresali nasilni protesti po smrti 17-letnika, ki ga je ustrelil policist. Čeprav je bilo zaradi vandalizma in nasilja aretiranih več kot 700 ljudi, so oblasti ocenile, da je bila noč nekoliko mirnejša od prejšnjih. Za varnost je skrbelo 45 tisoč policistov. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je zaradi protestov odpovedal za danes predvideno pot v Nemčijo, bo doma o aktualnih razmerah razpravljal z ministri. Preostale novice: Nov strelski napad v Združenih državah zahteval najmanj 2 smrtni žrtvi in 28 ranjenih. Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta tudi delodajalci kritični do krhanja socialnega dialoga. Slovenija bo Evropske igre zaključila z vsaj 13-imi odličji.

NasIlje, ki je v minulih dneh pretreslo Francijo ne bo prineslo pravice za ubitega 17-letnika, poudarja njegova družina. O zaostrenih razmerah nocoj skupaj z ministri razpravlja francoski predsednik Macron. Francosko notranje ministrstvo pa je že napovedalo, da bo tudi to noč na ulicah 45 tisoč policistov. Preostali poudarki oddaje: Z vzhoda Ukrajine poročajo o hudih spopadih Švedska vlada obsodila nedavni sežig Korana Kristjan Čeh v Stockholmu vpisal osmo zaporedno zmago v metu diska na mitingih diamantne lige

Začela se je Dirka po Franciji. Kolesarski navdušenci bodo v prihodnjih dneh in tednih stiskali pesti za najboljše, eden od glavnih favoritov je naš Tadej Pogačar. Francijo pa ob pričakovanju enega večjih športnih dogodkov v državi te dni pretresajo nasilje in izgredi. Druge teme: - Tudi sinoči goreli avtomobili, poškodovane številne stavbe, razglasitev izrednih razmer bi podprla večina Francozov - Špansko predsedovanje Evropski uniji premier Sanchez začel z obiskom Ukrajine - Pod najevsko lipo razmisleki o slovenskem jeziku in kulturi, pa tudi kritike o zapostavljanju Koroške

Cirkus je bil nekdaj medij, ki je občinstvo oskrboval z modeli spolne, rasne in razredne pripadnosti, vsaj dokler mu tega poslanstva ni speljala kinematografija. To zbirališče strasti vsakdana, ki je na razumljiv način podano občinstvu, postane institucionalizirano v času velikih revolucionarnih premikov, prevzemov oblasti nad zasedenimi kolonijami in stopnjevanja industrializacije, njegova nomadska kultura pa znova zaživi obdobjih pospešenega grajenja železnic. Proti koncu 18. stoletja, po sedemletni vojni med Francijo in Anglijo, nekaj let pred francosko revolucijo, ko v Angliji vojaki brez poklica občinstvu prikazujejo svoja znanja in veščine ter podjetni posamezniki postavijo nekakšne arene, se cirkus oblikuje po vojaškem ustroju in disciplini. Ne prvič v zgodovini pa poleg artizma, pretiravanja, groteske, obscenosti in subverzivnosti, cirkus postane oder za dresiranje eksotičnih živali in živ muzej raznotere kolekcije človeških primerkov z obrobji velikih imperialnih držav. Za oddajo Kulturni fokus se je Magda Tušar pogovarjala z Jano Milovanović, ki se je pred leti priključila cirkusu, in na osnovi svojih raziskovanj in terenskih izkušenj napisala knjigo z naslovom Na robu mesta, v središču sveta. Knjigo o cirkusu je izdala Založba * cf.

Sinoči je v Katarju naslov svetovnih nogometnih prvakov osvojila Argentina, ki je v finalu premagala Francijo. Na razprodanem stadionu Lusail so argentinski navijači skupaj z nogometaši živeli svoje sanje. V oddaji tudi: - Evropski ministri za energetiko naj bi se danes dogovorili o kapici za cene plina - Humanitarne organizacije opažajo občutno porast ljudi, ki potrebujejo pomoč - Odvetniki po vsej državi danes ponujajo brezplačne nasvete

Naslov svetovnega nogometnega prvaka gre tretjič v Argentino. V dramatičnem finalu prvenstva v Katarju so Argentinci po streljanju enajstmetrovk premagali Francijo. Drugi poudarki dneva: - Članice Unije o morebitnem znižanju ravni cenovne kapice na plin. - Romuni v Avstriji zahtevali odstop kanclerja Nehammerja zaradi blokade vstopa v schengen. - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnem gledališču Ivi Kranjc Bagola in Juriju Zrnecu.

Vsaj nekateri volivci so meseca aprila brez premisleka in lahkotno volili »proti«. Kaj naj bi to v nasprotnem smislu (»za«) pomenilo, jih ni preveč zanimalo, saj jim tudi nasprotne opcije niso ničesar ponujale. Samo, da je bilo »proti«. Niti na francoskega kralja Ludvika XV. niso pomislili, ki naj bi rekel, »za menoj – potop«. Za njim je potop res kmalu prišel, revolucionarno odplavil dinastijo in še marsikaj. To seveda tega kralja vnaprej ni zanimalo. Kmalu, samo 15 let po njegovi smrti (1774), ga krvava francoska revolucija ni mogla prizadeti. Je pa prizadela Francijo, njene ljudi in dobršen del sveta.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Dopoldanske športne minute so uvod v pestro popoldne s tekmo kavalifikacij za svetovno prvenstvo v košarki in derbijem dneva na svetovnem prvenstvu v odbojki, kjer bo Slovenija zvečer igrala s Francijo.

V dopoldanskih športnih minutah se preselimo v Francijo, kjer so kolesarji zaokrožili najtežje alpske etape in ponudimo odzive po kvalifikacijskih tekmah slovenskih nogometnih klubov v konferenčni ligi.

V dopoldanskem Navalu na šport se preselimo v Francijo na kolesarsko dirko pred zahtevno etapo s kockami in na Poljsko, kjer zadnji turnir lige narodov začenjajo slovenski odbojkarji.

V dopoldanskem Navalu na šport prepletamo rdečo nit uvodnih športno obarvanih dni junija. Preselimo se v Francijo ob koncu dirke po Dauphineji, postrežemo z odzivi po zadnji tekmi slovenske odbojkarske reprezentance s turnirja v Braziliji in napovemo večerni nogometni dvoboj Slovenije in Srbije.

Kako je Maksimilijan, mlajši brat Franca Jožefa, postal mehiški cesar v službi francoskih interesov? In zakaj je njegova srednjeameriška pustolovščina bolj, kakor si mislimo, vplivala na slovensko zgodovino? - Odgovor iščemo v pogovoru z zgodovinarjem, dr. Gregorjem Antoličičem, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, ki je pred nedavnim pri Cankarjevi založbi objavil knjigo Maksimilijan : cesar po Napoleonovi milosti, intrigantno biografsko študijo o tem visokem, a nesrečnem sinu habsburške dinastije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: mehiška delegacija Maksimilijanu ponuja krono med obiskom Miramara l. 1863 (Wikipedia, javna last)Kako je Maksimilijan, mlajši brat Franca Jožefa, postal mehiški cesar v službi francoskih interesov? In zakaj je njegova srednjeameriška pustolovščina bolj, kakor si mislimo, vplivala na slovensko zgodovino?Ko danes motrimo burno zgodovino 19. stoletja, se nam drugo mehiško cesarstvo, ki je obstajalo le kratek čas, med letoma 1864 in 1867, utegne zdeti obstranskega pomena. Na prvi pogled namreč ni povsem jasno, kako bi takratno dogajanje v Mehiki sploh moglo preseči srednjeameriški kontekst in vplivati na svet, katerega usoda je bila, kot vemo, sredi predprejšnjega stoletja trdno v rokah evropskih velesil. Pa vendar so bile v zgodbo drugega mehiškega cesarstva na ključen način vpletene prav velike sile s stare celine, s Francijo, Veliko Britanijo in Španijo na čelu. Še bolj nenavadno pa je najbrž, da je s tem poglavjem mehiške zgodovine tesno povezan tudi slovenski prostor. Mehiško cesarsko krono si je namreč leta 1864 na glavo poveznil Maksimilijan, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, in ko je avanturistični Habsburžan odšel čez Atlantik, so mu sledili številni fantje slovenskega rodu, da bi mu s puško v roki pomagali obdržati se na majavem prestolu srednjeameriške države. Toda: kako je Maksimilijan sploh postal cesar? Kdo mu jo je ponudil in zakaj? Čemu je Franc Jožef svojemu mlajšemu bratu sploh dovolil spustiti se v mehiško avanturo? Zakaj se je ta slabo končala? Sploh pa: iz kakšnih razlogov so Maksimiljanu čez ocean sledili slovenski prostovoljci in kako so se ti fantje navsezadnje zapisali v naš kulturno-zgodovinski spomin? To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja dr. Gregorja Antoličiča, raziskovalca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki je pred nedavnim pri Cankarjevi založbi objavil knjigo Maksimilijan : cesar po Napoleonovi milosti, intrigantno biografsko študijo o tem visokem sinu habsburške dinastije.

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bralec: Jure FrankoPrevedla Veronika Rot; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2021Nona Fernández sodi v literarno generacijo otrok diktature, rojeno v sedemdesetih letih, ki je začetno posvečanje intimi pozneje zamenjala za izrazito politične teme, piše v spremni besedi prevajalka romana Neznana dimenzija Veronika Rot. O tem romanu je gotovo mogoče reči, da je po eni strani sinteza obojega, a ob dodatnem premisleku ugotovimo, da je vprašanje intimnega, pogosto vezanega na realne epizode avtoričinega življenja, kvečjemu odvod političnega in na ravni romana skoraj nekakšno pomagalo k razlaganju politične realnosti. Ta je osrediščena okoli polpretekle zgodovine, natančneje okoli diktature Augusta Pinocheta. Vstopna točka je zgodba Andrésa Antonia Valenzuele Moralesa, nekdanjega agenta varnostnih služb, ki je sodeloval pri mučenju, ugrabitvah in umorih po naročilu oblasti, leta 1984 pa je podatke o tem izdal v odmevnem intervjuju za opozicijski časopis Cauce. Morales je v romanu prisoten v več časovnih obdobjih, sprva kot tako imenovani »mož, ki je mučil«, nato kot izdajalec in vir podatkov, pozneje, že izseljen v Francijo, pa kot pripovedovalkin oziroma avtoričin sogovornik. Že v tej osnovni kronološki strukturi je mogoče razbrati morda najmočnejšo plat Neznane dimenzije: intrigantna igra z različnimi prostori in časi, ki nam z vsako stranjo razkrije moreč soobstoj demokracije in diktature, brezskrbnega otroštva in načrtnih ugrabitev in mučenj, mirnega vsakodnevnega življenja in krvavih spopadov. Dediščina diktature ima dolg rep, ki se vleče še v sedanjost, ki jo je težko spoznavati brez védenja o preteklosti. Te dimenzije lahko ločimo še drugače, po principu pripovedovalskih strategij, ki jih je v grobem mogoče razdeliti na tri skupine: prva operira s faktičnim zgodovinopisjem, osrediščenim okoli zločinov Pinochetovega režima, druga predstavlja pripovedovalkine oziroma avtoričine spomine, tretja pa njena predvidevanja, ki se pogosto ukvarjajo z vprašanjem, kaj so osebe, ki so mučile in osebe, ki so bile mučene, čutile in razmišljale med tem dogajanjem. Ali drugače: najbolj literarna plat Neznane dimenzije je posvečena ugibanju, ki se pogojno rečeno umešča v tradicijo psihološkega romana. Morda se tako zdi, da romanu ob brutalnem nizanju okrutnih primerov umanjka poskus vzpostavitve širšega političnega okvira, ki bi raziskoval logiko Pinochetovih potez, še druge značilnosti njegovega vladanja, umestitev takratne oblasti v globalno skupnost ipd. Osnovni fokus romana so res ugrabitve in mučenja, a kratke omembe letargičnosti mednarodne skupnosti in neuspele izobraževalne zakonodaje v Čilu vendarle odpirajo nova polja možne refleksije, ki naposled ni zares razdelana. Tovrsten pristop bi bržkone izdatno umestil Pinochetovo diktaturo v pogojno rečeno »širši red stvari«, s tem pa še dodatno zaostril vtis o transhistoričnosti zloglasne vladavine. In morda v tem oziru ni zanemarljivo omeniti, da je slovenski prevod Neznane dimenzije izšel le nekaj mesecev po smrti Pinochetove vdove Lucíe Hiriart. In nič manj zanemarljivo ni, da hiter pregled komentarjev spletnih prispevkov o Pinochetu ponuja preštevilne slavospeve nekdanjemu čilskemu diktatorju, s čimer dimenzija časovne in prostorske prekrivnosti postaja še toliko bolj pomenljiva.

Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem, in v kakšnem gospodarskem ozračju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem v Studiu ob 17.00 z Lukom Robido. Kaj lahko drugi mandat francoskega predsednika Emmanuela Macrona prinese njegovim evropskim zaveznicam? Obstajajo vzporednice med francoskimi, slovenskimi in madžarskimi volitvami? Francijo bo tudi prihodnjih pet let vodil Emmanuel Macron. Na eni strani njegova prepričljiva zmaga, na drugi zgodovinski uspeh robne desnice z visoko podporo Marine Le Pen, ob tem pa rekordna abstinenca. S tako popotnico gredo francoske politične sile junija na parlamentarne volitve. Kako bo Macron reformiral Francijo in kakšne družbene posledice to prinaša, kaj njegov drugi mandat pomeni za čvrstost Evropske unije, kaj za multilateralizem in v kakšnem gospodarskem razpoloženju bo krmaril drugo največje gospodarstvo v Uniji. O tem voditelj Luka Robida s sogovorniki. Gostje: – Mimi Podkrižnik, Delo, – dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede, – dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta.

Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: - dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, - Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, - dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu. Kakšen pečat je zdajšnji predsednik pustil po prvem mandatu, bo Francijo vodi še pet let?Kakšna je Francija po petih letih predsedovanja Emmanuela Macrona? V kakšnih okoliščinah so šli francoski volivci spet na volišča, kakšnih obljub in medsebojnih kritik so se naposlušali v kampanji pred predsedniškimi volitvami? Kako drugačen kot pred petimi leti je notranjepolitični prostor, pred kakšnimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi izzivi je? Kako se drugo največje gospodarstvo 27-erice umešča v Evropsko unijo in kako znajde na širšem mednarodnem parketu? Odgovore na vsa ta vprašanja po francoski volilni nedelji išče voditelj Luka Robida z gosti. Gostje: – dr. Ana Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, – Jožef Kunič, diplomat, nekdanji veleposlanik v Franciji, – dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu.

V oddaji dr. Jevgenij Gorešnik pove o svojem otroštvu, odločitvi za poklic in o trenutnih razmerah v Ukrajini.

V zadnjih letih oziroma desetletjih očitno skokovito narašča število svetovno pomembnih, svetovno odmevnih pesnic, pisateljic in dramatičark. Tu sta, na primer, Olga Tokarczuk in Wisława Szymborska na Poljskem, pa Ljudmila Ulicka in Tatjana Tolstoj v Rusiji, Ingeborg Bachmann in Elfriede Jelinek v Avstriji, Sarah Kane in Hillary Mantel v Združenem kraljestvu ter Toni Morrison in Louise Glück v Združenih državah. In če pomislimo na Assio Djebar, razpeto med Alžirijo in Francijo, Chimamando Ngozi Adichie, razpeto med Nigerijo in Ameriko, ter Arundhati Roy v Indiji, vidimo, da ta fenomen še zdaleč ni omejen samo na družbe zahodnih držav. Po stoletjih, ko so se z literaturo mogli ukvarjati skoraj izključno moški, ki so nas sicer oskrbeli s tako nepogrešljivimi stvaritvami, kot so Iliada, Hamlet, Bratje Karamazovi ali Devinske elegije, nas tak razvoj dogodkov seveda lahko samo veseli – zahvaljujoč bivanjskemu izkustvu, prirojenemu talentu in kreativnemu delu tiste polovice človeštva, ki je bila predolgo potisnjena v zapovedan molk, zdaj pa naposled lahko govori, bodo v polju svetovne literature zagotovo pognali nesluteno novi in lepi cvetovi. In vendar vse to ne pomeni, da ustvarjalke včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega dne stopajo v čisto prazen prostor, to je, da nimajo upoštevanja vrednih predhodnic. Prav nasprotno; kakor namreč v pregledni monografiji Od lastnega glasu do lastne sobe : literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma, ki je izšla pri založbi Beletrina, dokazuje dr. Katja Mihurko Poniž, literarna zgodovinarka in vodja raziskovalnega centra za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici, so ženske vseskozi ustvarjale vrhunsko literaturo. Toda: v kakšnih okoliščinah? O čem vse so pisale? In zakaj za njih povečini nismo slišali? – Natanko to pa so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Mihurko Poniž. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo hokejski in nogometni reprezentanci. Hokejisti bodo na Jesenicah konec tedna odigrali tri tekme z Beloruisijo, Francijo in Avstrijo, nogometaše pa čakata še preostali tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo.

Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga… Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika bomo tokratni nočni program začeli in obogatili z romsko glasbo iz Slovenije in širše. S kratkimi reportažami pa se bomo odpravili tudi v Francijo, kjer smo se z ustvarjalci oddaje Naše poti, potepali v poletnih mesecih. Takrat smo v Parizu obiskali krovno organizacijo, ki spremlja razmere tamkajšnjih Romov, prinašamo pa še informacije o številnih romskih narečjih, ki jih govorijo Romi v okrožju Pariza. Poskrbeli bomo še za romski jezik v Sloveniji in pogledali statistiko koliko narečij romskega jezika najdemo doma in po svetu. Po poti Romov se bo to noč sprehodil Sandi Horvat.

Število na novo okuženih s koronavirusom ostaja visoko, vendar pa se hitrost širjenja virusa po najnovejših projekcijah nekoliko upočasnjuje. S prihodom nižjih temperatur bo več dihalnih obolenj, opozarjajo pristojni, zato v boju s koronavirusom na prvem mestu ostaja cepljenje. Nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin ob tem dodaja, da je pomembna predvsem čimprejšnja zadostna precepljenost: Še nekatere druge teme oddaje: - Sodni svet: sistem PCT ne more omejevati dostopa do sodišč - Notranji minister Aleš Hojs ocenjuje, da bo Agencija Frontex ključna za nove evropske izzive - Unija podprla Francijo v njenem boju proti zavezništvu AUKUS

Tedenski labirint mednarodnih dogodkov prinaša redni letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o razmerah v Evropski uniji. Eno njenih osrednjih sporočil je bilo, da EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed. Teh je bilo tudi sicer kar dovolj v njenem nastopu, ki kakšnih presenečenj ni prinesel. Bolj presenetljivo je za Kitajsko in Francijo je povezovanje ameriške, avstralske in britanske vojske. Mesec dni po prevzemu oblasti v Afganistanu se Talibani očitno soočajo z notranjimi trenji glede tega, kdo je bolj zaslužen za zmago nad Zahodom, kot razumejo vrnitev na oblast po dvajsetih letih.

V tokijski dvorani Sájtama se začenja zgodovinska polfinalna košarkarska tekma med Slovenijo in Francijo. Strokovni štab naše reprezentance in slovenski navijači ne skrivajo, da se želijo v sobotnem finalu za olimpijsko zlato pomeriti z Američani, ki so v prvem polfinalnem obračunu premagali Avstralijo. A za zmago bodo morali varovanci Aleksandra Sekuliča spet pokazati moštveni duh. Preostali poudarki oddaje: - Danes ali jutri bo zaživela nova aplikacija za ugotavljanje pogoja PCT. - Tožilca vložila novo tožbo zaradi neimenovanja za delegirana tožilca. - Slovenj Gradec bo do sobote slovensko središče filmske umetnosti.

Oči slovenske športne javnosti bodo torej danes uprte v košarkarski turnir na olimpijskih igrah v Tokiu. Slovenska izbrana vrsta se bo ob 13-ih v zgodovinskem polfinalu pomerila s Francijo. Zmaga že pomeni najmanj srebrno medaljo. Tri slovenske reprezentance v moštvenih športih so doslej nastopile na olimpijskih igrah. Rokometašem in hokejistom je uspel preboj med osem, košarkarji pa so torej med štirimi najboljšimi udeleženci tega največjega športnega tekmovanja. Preostali poudarki oddaje: - Vlada z odlokom zagotovila pravno podlago za delovanje aplikacije PCT; ta bo pokazala tudi ime in letnico rojstva. - Združene države Amerike vendarle o odpravi prepovedi vstopa za tuje turiste, a le polno cepljene. - Kot novi predsednik Irana bo prisegel Ebrahim Raisi, med pomembnejšimi izzivi omenja reševanje gospodarstva.

Naša vizija je zelo pomembna pri vztrajanju na naši poti – tudi ko se nad nas zgrnejo vse mogoče vremenske težave. Močna vizija nas lahko vleče naprej tudi skozi temo ali meglo, saj se z njo zavedamo, da je uresničenje našega cilja lahko le še vprašanje časa ali v nekaterih primerih celo metrov. Ob tem imam v mislih resnično zgodbi Florence, ki je leta tisoč devetsto petdeset kot prva ženska v obe smeri preplavala Rokavski preliv med Francijo in Veliko Britanijo. Florence si je postavila nov cilj, da bo preplavala štiriintrideset kilometrov dolgo razdaljo med otokom Katalina in kalifornijsko obalo v ZDA. Če bi svojo nalogo uspešno dokončala, bi bila tudi prva ženska, ki bi preplavala ta preliv. Ob prvih zamahih v ledenomrzli vodi jo je preko televizijskih zaslonov spremljalo na milijone ljudi. Spremljevalna ekipa je morala na poti kar nekajkrat ustreliti v zrak, da je tako prestrašila morske pse, ki so v teh vodah pogosti. Utrujenost Florence ni ovirala – največjo težavo ji je predstavljala ledena voda, ki jo je premrazila do kosti. Trener ji je končno sporočil, da je obala že zelo blizu. Ker pa je zaradi goste megle sama ni videla, je po skoraj šestnajstih urah plavanja zaprosila spremljevalno posadko, naj ji pomaga iz vode. Vendar pa v tistem trenutku ni vedela, da je bila v tistem trenutku od obale oddaljena zgolj osemsto metrov! Ko se je nekoliko ogrela, se je počasi pričela zavedati svojega položaja. Novinarju je povedala: »Saj nočem opravičevati svojega dejanja, a če bi videla obalo, gotovo ne bi odnehala.« Florence torej ni odnehala zaradi utrujenosti ali ledenomrzle vode. Obupala je zato, ker zaradi goste megle ni videla svojega cilja. Vendarle ima njen podvig uspešen konec, saj je čez dobra dva meseca spet poskusila preplavati preliv. Tudi tisti dan je bil izredno meglen, vendar je bila Florence prepričana o smiselnosti svojega plavanja in ohranjala svojo vizijo, notranji pogled na cilj. Ne samo, da je postala prva ženska, ki je preplavala Katalinski preliv, temveč je izboljšala tudi rekord, ki ga je pred njo postavil moški – za celi dve uri. Kakšna je moja vizija za danes? Kaj pa če se znajdem v megli, kako se bom odzval?

Slovenski košarkarji so z izjemno predstavo v četrtfinalu olimpijskih iger s 94:70 premagali nemške in se bodo v polfinalu pomerili z zmagovalcem obračuna med Francijo in Italijo, ki bo prav tako danes. Slovenska reprezentanca je znova blestela z ekipno igro, najboljši strelec pri naših pa je bil Zoran Dragić, ki je dosegel kar 27 točk. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Ob poslabševanju epidemične slike vse več skrbi o trajanju turistične sezone - Madrid in Ljubljana letalsko povezana vsaj do konca avgusta - Poljski ustavni sodniki danes o tem, ali ima nacionalno pravo prednost pred evropskim

Letos mineva 90 let od rojstva španskega pisatelja Juana Goytisola. Rodil se je leta 1931, umrl pa leta 2017. Prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti. Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravil Andrej Rot.

Eden od največjih športnih dogodkov pri nas v letošnjem letu - Kolesarska dirka po Sloveniji - je že drugi dan prinesel zmago slovenskega asa Tadeja Pogačarja. Dokazal je svojo kakovost in moč ter v velikem slogu prepričljivo premagal konkurenco. Z velikim naskokom je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Kot je navdušeno povedal, takega uspeha ni pričakoval. Naši odbojkarji so v ligi narodov premagali tudi Francijo, Tamara Zidanšek pa se pravkar meri v zgodovinskem polfinalu odprtega teniškega prvenstva Francije. Vlada predvidoma ne bo podaljšala epidemije. Na mizi ima tudi interventni zakon za pomoč turizmu in drugim zaprtim dejavnostim, na katerega pa leti veliko kritik. Sanacija z odpadnim blatom onesnaženega hudournika v občini Hoče-Slivnica je po besedah Mirjane Fesel iz Vodno-gospodarskega podjetja Ptuj-Drava vse bližje. Veliki nagrajenec 36-tega festivala Vilenica je avstrijski pisatelj Josef Winkler.

17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem je z Molierom zaznamoval Francijo, medtem pa pri nas ni pustil veliko sadov. Je pa zato barok na naših tleh prinesel razmah pridig.

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo zaključku domačih nogometnih tekmovanj. V finalu pokalnega tekmovanja sta se na Bonifiki pomerila Olimpija in Celje. V Gradcu olimpijske kvalifikacije začenjajo košarkarji v igri treh proti trem. Uvodni dan Slovenijo čakata tekmi s Francijo in Filipini.

Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu, po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.

Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.

O praktično edini kulturi, ki jo prakticira slehernik. Izvira iz spoštovanja do plačnika kredita, izvažamo pa jo tudi v Francijo

Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil politični priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Čehoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, vključno z njegovim sprejemanjem stalinizma, menjavanjem partneric in domnevnim sodelovanjem z Državno varnostjo - čehoslovaško tajno policijo. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarno zgodovinarko in prevajalko nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati, kar pripoveduje v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik.

Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.

Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.

Z jutrišnjim dnem bo naša država zaostrila režim na meji v luči povečevanja števila okuženih s koronavirusom. Hrvaška skupaj s Češko in Francijo prehaja na rumeni seznam, kar načeloma ne pomeni sprememb za prehod meje, a bo treba na meji pokazati dokazilo o bivanju na Hrvaškem - dovolj bo že parkirni listek ali račun iz gostilne. Poleg tega bodo pristojni že na meji vročali odločbe o karanteni tistim, ki bodo prišli iz držav z rdečega seznama. Včeraj so pri nas potrdili 16 novih okužb, pri čemer se te zdaj širijo predvsem med mladimi. Posledično tudi odločitev, da domovi za starejše za zdaj ostajajo odprti za obiskovalce. V oddaji še: - Slika zaposlovanja junija kanček bolj spodbudna - Kakšna so v policijskih postopkih pooblastila policije in kakšne pravice državljanov? - Avstrija zaradi povečevanja števila okužb ponekod zaprla vrtce in šole

Z nami je danes Luka Jarc, Marketing in Sales manager v podjetju Pintbox Luka je leta 2009 diplomiral na Univerzi v Ljubljani iz ekonomije in trženja. Ima več kot 10 let izkušenj s trženjem (oglaševanje, vodenje projektov, odnosi z javnostmi, B2B, B2C, upravljanje dogodkov, marketinška analiza in marketinška strategija ) delom v bančništvu, oglaševalski agenciji, spletni in digitalni agenciji ter tiskarski in prodajni industriji. Je tudi občasni predavatelj na Univerzi v Ljubljani, kjer navdihuje mlade študente, podjetnike o marketing, trženjskih veščinah, ter prodajnih tehnikah. Je strokovnjak za razvijanje novih poslovnih modelov, ter postavljanja strategij za širjenje produktov in storitve na tuje trge. Navdušuje ga trženjsko vodenje, oblikovanje prodajnih strategij, postavljanje novih poslovnih modelov, svetovanje, in podjetništvo. Printbox (Print Boks d.o.o.) Je slovenski startup, ki se fokusira na ponuajnje storitve povezanih z barvnim tiskanjem in skeniranjem dokumentov (s telefona, tablice, računalnika, USB ključka oziroma iz oblačnega uporabniškega računa) na enem od 150 samopostrežnih aparatov (kioskov), ki se nahajajo po vsej Sloveniji (bencinske črpalke, trgovski centri, knjižnice, hoteli in hostli, srednje šole, gimnazije, fakultete in študentski domovi). Sprva so vzpostavil mrežo samopostrežnih naprav po Sloveniji, nato pa v kombinaciji franšiznega in distribucijskega poslovnega modela poslovanje uspešno razširil na tuje trge. Trenutno aktivno delujejo oziroma ponujajo svoje storitve lokalnemu prebivalstvu tudi na naslednjih trgih: Velika Britanija, Avstrija, Italija, Latvija, Kuvajt, Madžarska, Poljska, Južna Afrika, Bahami, Gvatemala, Portoriko ter Zambija. Poslovanje so sicer pred leti uspešno razširili tudi v Francijo, na Irsko, v Savdsko Arabijo, Romunijo in Bolgarijo, vendar ta poslovna partnerstva niso več aktivna. Trenutno "core" ekipa v Ljubljani obsega zgolj 4 osebe (zaposleni v okviru podjetja Print boks d.o.o.). Skupaj s franšiznimi in distribucijskimi partnerji v tujini ter pogodbenimi partnerji v Sloveniji, Printbox ekipa obsega več kot 50 oseb. Podjetje so namreč z leti večkrat prestrukturirali. Iz začetne strukture 42 zaposlenih v Sloveniji na 4. Postopoma so nekatere funkcije v podjetju "outsourcali", oziroma v izvedbo oddali pogodbenemu partnerju (vzdrževanje aparatov, nabavo/hrambo/distribucijo papirja po napravah, klicni center oziroma pomoč uporabnikom, nabavo in vzdrževanje tiskalnih enot ter nadomestnih delov, določen obseg programiranja, računovodstvo in administracijo). Naj knjiga: Start with Why (Simon Sinek) Naj serija: Suits Hobiji: potovanja in odkrivanje sveta/kultur, šport Najljuša hrana: žganci z zeljem Njegovi trije nasveti: 1. Izobražujte in mrežite se, 2. Obljubite le tisto, kar verjamete, da lahko uresničite, 3. Naučite se reči "ne". *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

V nekih bolj običajnih časih, bi se pogovarjali o derbiju med Francijo in Nemčijo, Anglijo in Hrvaško ali drugih poslasticah Eura 2020. A debate o derbijih prve lige so lahko še boljše. O nogometu debatirata Miha Dajčman in Marko Kovačevič, Večerova ekipa s terena. Po koronaprekinitvi ni težko najti dogodkov, ki so se zgodili prvič. Prvič po več kot treh mesecih je Maribor v prvi ligi igral v Ljudskem vrtu, prvič je na uradni tekmi pod Kalvarijo vodil Sergej Jakirović. Prvič po novembrskem gostovanju v Kidričevem zmaga Maribora z več kot enim golom razlike. Prvič po tisti tekmi gol Luke Zahovića. Prvič po taistem gostovanju Maribor brez prejetega gola. Aluminiju pa se ni posrečilo, da bi prvič po avgustu 2016 velikega soseda na kolena spravil na njegovem igrišču, tudi prve točke proti Mariboru v tej sezoni je zaman lovil. S 3:0 se je zaključila zadnja tekma 27. kroga prve lige, Jakirović pa je zmagi v Domžalah dodal še eno. V 22. epizodi Polcajta slišite trenerja Maribora, branilca Nemanjo Mitrovića in vratarja Celja Matjaža Rozmana, ki je zmago v Stožicah, ko je ubranil enajstmetrovko, posvetil pred dnevi preminulemu nekdanjemu trenerju Herbertu Vabiču, legendi Maribora. Vroče Celje se je Olimpiji približalo na dve točki zaostanka, še dve zaostaja Maribor, Aluminij je na -8, sledi Mura s točko manj. Prav Mura, ki zmaguje v nizu, v torek pričakuje Celje, ki je napovedalo boj za naslov. Maribor pa je že predstavil prvo okrepitev za novo sezono. Vabljeni k poslušanju Polcajta

NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.

Na pustni torek Nebuloze o maskah politike, ki nikdar ne padejo. Slovenci o zasebnosti tistih, ki se nam pustijo voliti in izvoliti, ne želimo kaj dosti vedeti. Pred volitvami nam pokažejo, kako popolnoma popolna in dolgočasna življenja imajo, mi pa smo zadovoljni. Francijo te dni pretresa afera Griveaux; politik je odstopil od kandidature, ker so se na spletu pojavile fotografije njegovega tička, te pa je pošiljal dami, ki ni bila del njegove zgledne družine. Ali je spolnost lahko del medijske agende, kadar gre za političarke in politike? Bi vas motilo, če bi vaš ali vaša kadila travo? Uživala kokain? Imela ljubico? Svingala? Kaj bi radi vedeli o politikih, pa vam tega ne pokažejo? Ali se vam zdi, da o ljudeh, ki se nam dajo v izvolitev vemo dovolj?

Hindi Zahra se je pri petnajstih letih z družino iz Maroka preselila v Francijo. V katoliški šoli jo je nuna spodbujala k petju, zato je začela pisati svoje skladbe in nastopati po klubih

V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.

Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski hrošč, ki je dobil ime po državi, kjer so ga najprej opazili in ki se je najprej prehranjeval z divjimi razhudniki in šele sredi 19. stoletja ugotovil, da je krompir boljši, se ni hitro razširil le po Ameriki, pač pa kaj kmalu kot slepi potnik na ladjah prišel tudi v Evropo. Najprej v Francijo, pri nas pa so ga prvič opazili na Krškem polju leta 1946 in zaradi škode, ki jo je povzročal, ga je takratna oblast poimenovala kar škodljivec socializma. Po več kot 70-ih letih je koloradski hrošč še vedno velika nadloga in zadnjih 20 let tudi predmet preučevanja na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. O raziskavah, povezanih s tem krompirjevim škodljivcem in možnimi ukrepi proti njemu, pa tudi o sami žuželki nam je več povedal Stanislav Trdan, redni profesor za področje varstva rastlin in predstojnik katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.

Novembra je Ljubljano obiskala ugledna francoska pisateljica Marie NDiaye. Pisati je začela že zgodaj, kot gimnazijka je izdala prvo knjigo. Za svoja dela je dobila številne nagrade, med njimi prestižno Goncourtovo. V slovenščino imamo prevedene njene romane Rosie Carpe, Tri močne ženske in Ladivine, poleg tega pa tudi dramo Hilda. Leta 2007 se je Marie NDiaye z družino preselila v Berlin in devet let živela med Francijo in Nemčijo, zdaj večinoma živi v bližini Bordeauxa v Franciji. S francosko pisateljico Marie NDiaye se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Nina Gostiša. Foto: http://www.institutfrance.si/marie-ndiaye.html

Predsednica britanske vlade Theresa May po neuspešnem glasovanju o nezaupnici ostaja na oblasti. Še naprej pa nima dovolj podpore za dogovorjeni izstop iz Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron popušča protestnikom v rumenih jopičih, a obenem postavlja Francijo na pot kršenja evropskih proračunskih pravil. Evropa skupaj s Francijo žaluje zaradi terorističnega napada v Strasbourgu. Oddaja Matjaža Trošta.

V začetku oktobra smo iz Slovenije v Francijo poslali dve medvedki, a zelo verjetno je, da se bo že spomladi populacija tamkajšnjih medvedov povečala še za štiri osebke. Obe mladi medvedki, tako Claverina kot Sorita iz snežniških gozdov sta namreč breji in se v pirenejskih gozdovih dobro počutita. Izvoz medvedov v Pireneje poteka že več kot 20 let. Prve medvede smo iz naših gozdov pred četrt stoletja poslali v Avstrijo, najuspešnejša pa je naselitev medvedov v italijanske Dolomite. Skupaj zdaj po gozdovih od Alp do Pirenejev hlača več kot 100 tja poslanih medvedov in njihovih potomcev. Kako naši medvedi opravljajo svoje poslanstvo na tujem in kdaj bodo naše izumirajoče rise okrepili slovaški in romunski, pa več v pogovoru z Markom Jonozovičem z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.

Velibor Čolić – mož z naglasom Bosanski pisatelj, ki v francoščini s humorjem in z distance piše o begunstvu in vojni Pri založbi Goga je izšel prevod romana Sarajevski omnibus Veliborja Čolića, ki je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo. Avtor, ki že deset let piše izključno v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Pri 28 letih se je pisatelj, novinar in glasbeni kritik, znašel v novi državi – nepismen. Ob prihodu je namreč poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pravi, da si lahko dovoli pisati le o svojem eksilu in samega sebe imenuje mož z naglasom. Z njim se je Nina Gostiša pogovarjala konec septembra, ko je bil gost pogovornega večera na Vodnikovi domačiji.

Prvi gost druge sezone podcasta Golavt je Ivan Firer, ki je začel svojo nogometno pot v domače Rogatcu. Njegov prvi klub je bil Mons Claudius. Leta 2007 se je prvič podal čez mejo in odšel na Islandijo in zaigral za UMF Grindavikur. Preboj na slovenskih prvoligaških zelenicah je dočakal v dresu Celja. Sledile so še selitve v Vietnam in Francijo. Lahko se tudi pohvali, da je odigral eno srečanje za slovensko reprezentanco. Želim vam prijetno poslušanje.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Tokratni podkast smo razdelili na dva dela. V prvem smo se posvetili srečanju s Francijo in slovenskim bojem v skupini, drugi del pa smo posvetili bojem na izpad, ki se s tekmo med Slovenijo in Ukrajino, začnejo že v soboto, ob 11.30 po našem času. Kot omenjeno, pa smo začeli s kratko analizo srečanja med Slovenijo in Francijo, največ časa pa smo posvetili odličnemu delu, ki ga na tem prvenstvu opravlja glavni trener Igor Kokoškov. Morda je bilo celo usojeno, da bo Goran Dragić, kot kaže z njim sklenil karierni ciklus, ki ga je pravzaprav pod njegovim budnim očesom, začel že pred 9 leti v Phoenixu. Naš najboljši posameznik, je po prvem delu tekmovanja, obenem tudi najboljši posameznik prvenstva. Svoje soigralce izjemno vodi na parketu, njegovo delo pa se ne konča tudi po tem, ko sede na klop. V reprezentanci namreč odlično opravlja vlogo mentorja ter Luki Dončiću z zgledom in besedami, nazorno kaže pot, ki jo bo moral ubrati najbolj nadarjeni najstnik na svetu. Seveda nismo mogli tudi mimo teme, ki je na vseh prizoriščih že bila vroča tema pogovorov med novinarji in navijači. Na tem prvenstvu sodijo tretjerazredni sodniki, ki so s svojimi odločitvami že sprovocirali celo vrsto igralcev in trenerjev, na obeh straneh, pri poražencih in tudi pri zmagovalcih. To pa je več kot očiten znak slabega sojenja, ki bi znalo v drugem delu tekmovanja močno vplivati na končen izid EuroBasketa. Drugi del podkasta pa smo seveda posvetili bojem na izpad, ki se že zelo zgodaj v soboto začnejo s tekmo Slovenije in Ukrajine. Kaj naše igralce čaka v Turčiji, kdo so naši morebitni nasprotniki v nadaljevanju tekmovanja. Bo Slovenija dobila priložnost za maščevanje Srbom? Nas bodo v polfinalu pričakali Španci? Ali je pred srečanjem z Ukrajino, razmišljanje o morebitnih nasprotnikih sploh smiselno? Vse to in še mnogo več v najnovejši epizodi EuroBasket vodiča, ki jo lahko najdete na iTunesih, youtubu in SpundCloudu, če iščete besedo Sportinfo. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Eurobasket vodič 2017 (podkast št. 3) Do kam lahko slovenska velika trojica, ki jo tvorijo Goran Dragić, Luka Donćić in Anthony Randolph, popelje našo reprezentanco na evropskem prvenstvu in kaj sta razkrili pripravljalni tekmi proti Hrvaški in Ukrajini? Slovenska košarkarska reprezentanca se je pretekli konec tedna mudila v Opatiji, kjer se je pomerila z domačini in Ukrajino. Srečanje proti Hrvaški, ki je na začetku letošnjih priprav že premagala Francijo in Litvo, je bil prvi pravi pokazatelj trenutne forme naše reprezentance. Jasno je, da se bo igra le-te vrtela okoli Gorana Dragića, Luke Dončića in Anthonyja Randolpha, slovenske velike trojice, zato smo tem trem in njihovemu prvemu skupnemu nastopu v slovenskem dresu, tokrat posvetili največ časa. Kako bosta skupaj igrala Goran Dragić in Luka Dončić. Pred obema sta morda celo najbolj pomembni sezoni v njunih karierah. Igre mladega Dončića na Eurobasketu in nato še v dresu madridskega Reala bodo ključno vplivale na njegov položaj na naboru in (glede na to katero moštvo ga bo izbralo) tudi na njegovo vlogo v moštvu ter nadajnji razvoj kariere. Kakšen igralec bo Dončić v NBA ligi? Bo bližje LeBronu Jamesu, morda Larryju Birdu ali Magicu Johnsonu, ali pa bodo imeli prav tisti, ki ga preimerjajo s Hedom Turkoglujem? Več bomo spregovorili tudi o bolj ali manj absurdnih primerjavah Dončića na drugi strani Atlantika. Pred precej starejšim Dragićem pa je prav tako najbolj pomembna sezona v karieri, saj se bo šele prvič vrnil v nespremenjeno moštvo, v katerem bo na parketu nesporni vodja. Ob uspešni sezoni se lahko za več let ustali v vlogi prvega organizatorja Miamija, če pa se poškoduje ali odigra slabo oz. povprečno sezono, pa ga lahko ob “neusmiljenemu” Patu Riley, hitro čaka “selitev v Sibirijo”. Zato smo se zavoljo izjemno rezerviranih Dragićevih iger na letošnjih pripravah vprašali, če tempira formo za prvenstvo ali pa jo morda tempira šele za začetek NBA sezone? Če bo Slovenija želela osvojiti tako željeno medaljo, bomo potrebovali Gorana Dragića na nivoju njegovih najboljših predstav iz NBA lige. Bomo takega Dragića videli na prvenstvu? Je glede na njegove rahlo utopične izjave že pred samim začetkom Eurobasketa, najboljši slovenski igralec sploh še motiviran za nastope v dresu reprezentance? Bomo 24. avgusta zadnjičimeli priložnost, da na naših parketih spremljamo Dragića v reprezentanci. Ali bo to edina priložnost, da v Sloveiniji skupaj vidimo (morda) najboljša igralca v zgodovini slovenske košarke? Za konec pa se seveda nismo mogli ogniti tudi prvemu skupnemu nastopu nosilcev slovenske igre na prihajajočem prvenstvu. Na parketu smo namreč skupaj z Dragićem in Dončićem, končno videli tudi “mladoporočenca” Anthonyja Randolpha. Skupaj ne bodo odigrali veliko pripravljanih tekem, zato smo se vprašali, če se bodo lahko dovolj uigrali do začetka prvenstva, ki ni več daleč. Kako motiviran bo Randolph? Je njegova edina motivacija potni list ali pa se želi preko nastopov v reprezentanci dokazati tudi številnim oglednikom iz lige NBA, ki vedno znova množično romajo na prvenstva stare celine? Vse to in še več boste lahko slišali v tretji epizodi Eurobasket vodiča, zato vas seveda prijazno vabimo k poslušanju.

S Sašom Ožboltom smo pokomentirali zaključek EP-ja, demantirali nekatere teorije kavč selektorjev in razkrili kateri igralci znajo naravnati hrbet nasprotniku. Zapiski: Sašo Ožbolt na Twitterju Simultanka Tonyja Parkerja na polfinalni tekmi s Španijo Posnetek polfinalne tekme med Francijo in Španijo Posnetek četrtfinalne tekme med Slovenijo in Francijo Predstavitev prve peterke EP – Ostale epizode Pivotiranja […]

Matej Avanzo je namestnik generalnega sekretarja KZS, direktor članskih reprezentanc in marketinga. V pogovoru o današnji tekmi s Francijo, vseh slovenskih košarkarskih reprezentancah, zakaj se včasih zdi, da se košarka v Evropi igra za funkcionarje in seveda,  o nogavicah s priimki. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju. Anže pa je na Twitterju @anzet. […]