Podcasts about cankarjevem

Slavoj Žižek je v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? – tema in šest variacij, v katerem obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo vedno bolj aktualno delo Nasilje iz leta 2007, v katerem analizira vidne in nevidne oblike nasilja. Novi roman slovitega japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje pa nas pelje v miselni labirint, s katerim se želi protagonist zaščititi pred bolečino ob nepojasnjeni izgubi mladostne ljubezni, a ga to poriva vedno globlje v spomin in stran od resničnosti. Mu bo uspelo premagati svoje obzidje? In še o ciklu koncertov Plečnik in a capella, na katerih se bodo različne vokalne zasedbe predstavile na edinstvenih prizoriščih arhitekta Jožeta Plečnika.

Podatki zadnjih let kažejo, da bere približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. Vsako leto je v Bralno značko vključenih približno 6000 bralcev, med njimi je pomemben delež tistih, ki z branjem vztrajajo vseh devet let osnovne šole. In pravi ti, Zlate bralke in Zlati bralci, so se danes zbrali na slavnostni prireditvi Društva Bralna značka –ZPMS v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V tokratni oddaji podkasta Odprto smo pozornost posvetili arhitekturni fotografiji. V organizaciji Društva arhitektov Ljubljana in Odprtih hiš Slovenije se je v Cankarjevem domu med razstavo Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo, dobesedno pred diptihi arhitekturnih fotografij, ki so delo italijanskega fotografa Roberta Conteja in slovenskega fotografa Mirana Kambiča, odvila okrogla miza z naslovom »Arhitekturna fotografija«. Pred kuliso razstave Sosedske sorodnosti, ki je nastala po zamisli kuratorjev Luke Skansija in Paola Nicolosa, ter je izjemna vizualna pripoved o arhitekturni in kulturni zgodovini dveh dežel, dveh narodov in dveh sosednjih kulturnih prostorov, je bilo spodbujeno razmišljanje o pomenu arhitekturne fotografije. Arhitekturna fotografija se od preostale fotografije razlikuje predvsem po razumevanju prostora – poleg tehničnega znanja, natančnosti ter občutka za kompozicijo, zahteva poznanje arhitekture. Vsaka arhitekturna fotografija je dokument časa in prostora, ne glede na to, ali prikazuje sodobno ali zgodovinsko arhitekturo. Razlika je predvsem v pristopu: včasih gre za interpretacijo ideje arhitekta, drugič za beleženje življenja, ki se v prostoru odvija. Kot izsek realnosti vedno nosi tudi odločitev fotografa: kaj pokazati in kaj izpustiti. Prav v tem se skriva njena interpretativna in pripovedna moč. Arhitekturna fotografija ni le prikaz stavb, temveč razkriva širši kontekst – ulice, ljudi, rabo prostora in njegovo minljivost. Hkrati s tem spodbuja razumevanje, da se hiše niso zgodile danes, ampak nas je oblikovalo vse to, kar je bilo zgrajeno pred nami. Za gledalca je prav fotografija prvi in edini stik z arhitekturo, zato ima moč, da vzbudi zanimanje, prenese atmosfero in gledalca povabi k raziskovanju. Na okrogli mizi so sodelovali: - Miran Kambič, arhitekt in arhitekturni fotograf, čigar fotografije so objavljene v številnih strokovnih revijah, knjigah in katalogih ter uporabljene na razstavah; - Jana Jocif, arhitektka in fotografinja, ki raziskuje odnos med fotografijo, spominom in minljivostjo prostora; - Urban Petranovič, soustanovitelj biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, kjer deluje kot projektant, arhitekturni vizualizator in fotograf; - Tadej Bolta, arhitekt in arhitekturni ter reportažni fotograf, pri čemer ga posebej zanima dokumentiranje prostora skozi izkušnjo potovanja, krajine in vsakdanje rabe; - Lenka Kavčič, arhitektka z izkušnjami na področju kuratorstva, prostorske politike in vodenja arhitekturno-kulturnih programov ter soustanoviteljica in direktorica festivala Odprte hiše Slovenije in - Maja Vardjan, arhitektka in direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse. Pogovor je povezoval arhitekt Andraž Lorger, pri čemer ga je zanimalo, kaj je temeljna naloga in vloga arhitekturne fotografije. Prisluhnite podkastu Odprto!

Na 28. festivalu dokumentarnega filma DOKUMENTARCI, ki je potekal med 11. in 18. marcem 2026 v Cankarjevem domu je zmagal film Kar je treba storiti, hrvaškega režiserja Srdžana Kovačevića. Film je skoraj v celoti posnel v ljubljanski Delavski svetovalnici, v kateri se trije zanesenjaki ukvarjajo s svetovanjem deprivilegiranim delavcem, s slovenskim državljanstvom in še posebno z delavci iz republik nekdanje skupne države. V Delavsko svetovalnico prihajajo prevarani, redko plačani in neinformirani delavci, ki jih sistem in delodajalci izkoriščajo. »Ta organizacija se resnično zavzema za njihovo pravičnejšo prihodnost«, pravi režiser Kovačević, ki se že od nekdaj zanima za delavske pravice, če se le da, s filmsko kamero v roki.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk. Dogajanje v neokrnjeni naravi ima tudi ekološko noto, Gora Rocka pa je tudi dobrodelen festival. Izkupiček od festivala vsako leto namenijo za pomoč lokalni skupnosti, posameznikom ali ustanovam in do zdaj so v dobrodelne namene podarili skoraj četrt milijona evrov, kar nekaj let so bili tudi podporniki projekta Botrstvo v Sloveniji. Vse to, kaj poleg glasbe še je festival, prikazuje novi dokumentarni film Gora Rocka režiserja Mirana Zupaniča s sloganom "V svojem filmu!", ki odpira tudi vprašanje o prihodnosti Gore Rocka. Dokumentarni film je delo produkcijske hiše Arsmedia, nastal pa je v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom.  Predpremiera in premiera filma bosta to soboto, 28. marca, ob 17.00 in 19.30 v Cankarjevem domu, 11. aprila pa bo primorska premiera v Kinu Tolmin.

Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/

V nedeljo, 22. marca, ob 19.30 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija. Na koncertu za srebrni abonma bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Na koncert nas je povabil eden od solistov tenorist Martin Sušnik.

Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!

Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.

Deset dni pred volitvami politični parket razgreva afera s posnetki domnevnih prisluhov tako zdajšnjim kot nekdanjim politikom. Ali gre za poskus vplivanja na volilni izid, so to globoke težave naše politike in kako bi se morala odzvati policija, so nam na soočenju odgovorili predstavniki strank. Drugi poudarki: V napadu v iraških vodah zadeta naftna tankerja; zaostritev napadov v Perzijskem zalivu napovedujejo tudi ZDA - kakšen je okoljski davek konflikta na Bližnjem vzhodu? - Policijski sindikat danes začenja stavko; med ključnimi zahtevami sta sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi in ustrezna uvrstitev delovnih mest v plačne razrede. - S predvajanjem filma Kar je treba storiti se je sinoči v ljubljanskem Cankarjevem domu začel 28. Festival dokumentarnega filma.

Izpostavljamo 28. Festival dokumentarnega filma, ki se je s projekcijo dokumentarnega filma Kar je treba storiti začel sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu bo letos na ogled 19 celovečernih in 10 kratkih filmov s širokim naborom aktualnih, poudarjeno angažiranih tematik – političnih, družbenih in zgodovinskih. Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana danes pripravljajo premierno uprizoritev z naslovom Kako preživeti apokalipso zombijev. Večkrat nagrajena enodejanka britanskega igralca, dramatika in scenarista Bena Muirja je zmes komedije in grozljivke, ki v pripovedni okvir postavi preživetvene strategije ob mogočem prihodu zombijev.

Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.

3. koncert letošnje abonmajske sezone cikla FKK, ki je bil 26. in 27. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna in Béle Bartóka. Orkester Slovenske filharmonije je tokrat nastopil pod umetniškim vodstvom poljske violinistke mlajše generacije Marie Włoszczowske, ki se je predstavila tudi kot solistka v Beethovnovem Violinskem koncertu. Koncert, poimenovan S prizanesljivostjo, je ponudil kontrasten, a docela premišljeno izbran, "klasičen" program. Mlada, energična poljska violinistka Maria Włoszczowska je v prvem delu koncerta vodila zasedbo kot koncertna mojstrica, v drugem pa pri izvedbi Beethovnovega Violinskega koncerta stopila še pred orkester kot solistka, preoblečena v ekstravaganten srebrni kimono. Spored je uvedla Cavatina iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru. Godala Orkestra Slovenske filharmonije so pod vodstvom Włoszczowske podala tekočo izvedbo, ki je bila kljub morda malce hitreje odmerjenemu tempu prežeta z zvočno toplino in izčiščeno igro, iz katere so se tu in tam zalesketali številni drobni melodični okruški, ki jih ponuja ta občuteni, v podstati tu in tam malce melanholični stavek. Drugačne zahteve je od izvajalcev terjal Divertimento za godala Béle Bartóka, ki še zdaleč ni lahkoten divertimento razvedrilnega značaja, temveč prava koncertantna glasba za godala. Hitra krajna stavka sta se iskrila v ritmično poživljeni in artikulacijsko priostreni igri, podkrepljeni z vitalnostjo in čvrstim, na nekaterih mestih ljudskim značajem, medtem ko je notranje napeto in glasbeno dognano izzvenela skladateljeva značilna nočna glasba v osrčju Divertimenta. Iz izvedbe so premišljeno – tako posamično kot v dvogovorih – izstopili tudi posamezni solistični vložki godalcev, je pa včasih zaradi pestre ritmične fakture malce zanihala skupna igra. Vrhunec četrtkovega koncertnega večera v Cankarjevem domu je bil brez dvoma solistični nastop Marie Włoszczowske. Igra tokrat celotnega orkestra – godalcem so se na odru Gallusove dvorane pridružili še pihalci, trobilci in timpanistka – se je v Beethovnovem Violinskem koncertu premaknila k doslednosti, melodični prebujenosti in občutenemu spremljanju oziroma dopolnjevanju solistke. Włoszczowska je navdušila s pojočim violinskim tonom, razigranostjo, svežim, celo svobodnim pristopom h glasbenemu tekstu ter izrazno poglobljenostjo in melodično bujnostjo v osrednjem Larghettu in v kadenci Christiana Tetzlaffa ob koncu prvega stavka. Njene "vodstvene" geste so bile naravne, navidezno spontane, včasih minimalistične in na ta račun se je tudi pri Beethovnu, podobno kot Bartóku, pojavilo nekaj anomalij v skupni igri. A pozornost je vendarle treba usmeriti drugam, k resnično izjemni, svojstveni izvedbi Beethovnovega Koncerta. Čeprav bi se morda kakšen purist lahko obregnil ob tako svoboden pristop h klasični mojstrovini, je glasba zasijala v vsej polnosti naravne lepote vsebine in forme prvega stavka, intimni povzdignjenosti Larghetta in radoživosti sklepnega rondoja. Maria Włoszczowska je pred Orkester Slovenske filharmonije, ki je v zadnjem obdobju v odlični formi, stopila kot resnična muza glasbe in v tej vlogi Evterpe navdihnila glasbenike k prefinjenemu skupnemu muziciranju in s tem absolutnemu umetniškemu presežku. Poslušalcem je tako podarila izkušnjo, ki nas je skorajda ganila do solz in v nas vzbudila tisti redki občutek popolne estetske izpolnitve. Tega je še podkrepil programski dodatek – vnovična izvedba Beethovnove brezčasne Cavatine.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.

V Francki je neka moč, ki ji jo osebno zelo zavidam, je dejal režiser Jernej Lorenci pred premierno uprizoritvijo romana Ivana Cankarja Na klancu, ki bo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. V glavnih vlogah nastopata Tamara Avguštin in Gregor Zorc. V oddaji tudi o koncertu pianista Alexandra Gadjieva, ki bo nastopil na 3. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor, in 5. Dnevih poljskega filma. V Slovenski kinoteki z njimi zaznamujejo 100. obletnico rojstva Andrzeja Wajde, enega največjih mojstrov poljske kinematografije.

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.

Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.

Društvo športnih novinarjev je sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani razglasilo najboljše na prireditvi Športnik leta.Še tretje leto zapored sta največ glasov športnih novinarjev dobila Janja Garnbret in Tadej Pogačar. V oddaji tudi o tem: - Državni svet bo odločal o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o božičnici. - Ukrajinski predsednik Zelenski po obtožbah Washingtona pod določenimi pogoji pripravljen izvesti volitve. - Človekove pravice je treba dejavno varovati, odmeva ob današnjem svetovnem dnevu.

Večerni pogovori s športniki po razglasitvi najboljših v Sloveniji v letu 2025, prejšnji večer v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Po razglasitvi najboljših slovenskih športnikov v letu 2025 v Cankarjevem domu v Ljubljani se bosta pod radijsko reportažo pripravila Dare Rupar in Uroš Volk.

Po razglasitvi najboljših slovenskih športnikov v letu 2025 v Cankarjevem domu v Ljubljani se bosta pod radijsko reportažo pripravila Dare Rupar in Uroš Volk.

V minutah za kulturo je bil naš gost vodja programa resne glasbe, opere in baleta, ljubljanskega Cankarjevega doma Aleš Drenik. Tema pogovora bodo praznični koncerti resne in operne glasbe v mesecu decembru od Zlatega abonmaja, Božičnega koncerta do Novoletnega gala koncerta opernih arij, ter tudi tradicionalnega Novoletnega koncerta, ki bo 1. januarja.

Kralju Ubu Alfreda Jarryja v interpretaciji režiserja in lutkarja Matije Solceta in njegove ekipe je eno tistih literarnih del, ki bi jih dandanes lahko premaknili s knjižnih polic z oznako Fikcija med tiste z oznako Stvarnost. Predstava U!-BU?, ki so jo po Jarryjevi predlogi minuli petek premierno uprizorili v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu, se bere kot ugledališčenje značajev današnjih svetovnih voditeljev, njihovega pohlepa, brezsramnosti, prilaščanja brezmejne moči in nje uživanja skozi pojme kot tanki, bombe, milijoni in miljarde, Pred gledalci se odvije divji kabaterejski spektakel v mešanici igre, glasbe in animacije, v katerem beseda »merdre« zaseda posvečeno mesto. Drugo ponovitev predstave si je ogledala Petra Tanko. foto: Daniel Kvapil, festival Nekropolis, vir: cd-cc.si

V Ljubljani bo evropsko turnejo sklenil eden največjih kitaristov našega časa Al Di Meola. S svojim akustičnim triom bo nastopil v Cankarjevem domu. V Moderni galeriji bodo odprli razstavo Festival (ne)hvaležnosti libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, ki v svojem delu raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje in kako jih preoblikujejo moč, domišljija in pozaba.

V soboto, 22. novembra, bo v Sloveniji nastopil eden največjih sodobnih kitaristov, Al Di Meola.  Di Meola je svojo glasbeno kariero začel v kultni zasedbi Return to Forever s Chickom Coreo, Stanleyjem Clarkom in Lennyjem Whitom. Pridružil se ji je pri rosnih devetnajstih in z njo igral med letoma 1974 in 1976. Pozneje so sodelovali še v letih 1983 in 2008, vmes pa je pisal zgodovino še s slavnim akustičnim kitarskim triem skupaj z virtuozoma Johnom McLaughlinom in Pacom de Lucío ter triem Rite of Strings, v katerem sta igrala še basist Stanley Clark in violinist Jean-Luc Ponty. Bogata kariera mu je prinesla priznanja kritikov, štiri zlate in dva platinasta albuma ter več kot šest milijonov prodanih plošč, številne nominacije in nagrade grammy, med drugim pa tudi častni doktorat univerze Berklee in nagrado BBC za življenjsko delo. Revija Guitar Player Magazine ga je uvrstila v svojo prestižno Galerijo velikih. Al Di Meola v Cankarjevem domu nastopa s svojim akustičnim triem.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi

Velikim besedam o ukrepih, ki naj bi rešili varnostno problematiko na jugovzhodu države, pričakovano sledijo kritike in spoznanje, da hitenje pri spreminjanju kazenske zakonodaje prinesejo nedodelane rešitve. Dolgoročno urejanje razmer v romskih skupnostih je prav toliko kot varnostno tudi socialno vprašanje. Ostali poudarki oddaje: - Na kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta brez dogovora, delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti. - Vozniki do 24-ega leta starosti se občutno bolj zavedajo posledic vožnje pod vplivom alkohola kot drugi. - Orkester Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu sinoči prepričljivo izvedel številna Mozartova dela.

obeležujemo dan reformacije. Slavnostna govornica na včerajšnji državni proslavi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, Asta Vrečko je v svojem govoru med drugim poudarila pomembnost dialoga. Ostali poudarki oddaje: - Na varnostno obremenjenih območjih na jugovzhodu Slovenije bi se lahko kmalu policistom pridružile tudi enote Slovenske vojske. - Guvernerji na seji Evropske centralne banke v skladu s pričakovanji niso spreminjali obrestnih mer. - Pred jutrišnjim dnevom spomina na mrtve večje občine obiskovalce pozivajo, da se na pot podajo z mestnimi avtobusi, ki bodo vozili po posebnih voznih redih.

V Sloveniji je na svojem prvem obisku francoski predsednik Emmanuel Macron. Z gostiteljem, predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom, sta na delovnem obisku postavila v ospredje priložnosti za gospodarsko sodelovanje, ki naj pripomore k večji evropski konkurenčnosti, ter energetsko sodelovanje. Konkretneje - že sinoči sta se zavzela, da koprsko pristanišče francoskim ladjarjem odpre vrata v srednjo Evropo, danes pa sta strani podpisali še izjavo o dolgoročnem sodelovanju na področju jedrske energije. Drugi poudarki: - Poslanci razpravljajo o štirih zakonih, ki prinašajo reformo pravosodja. - Evropski voditelji podprli Trumpov poziv k prekinitvi ognja v Ukrajini. - Po odločitvi občine Vrhnika o umiku podpore Cankarjevi nagradi ta odslej v ljubljanskem Cankarjevem domu.

V pogovoru z Juretom Novakom, direktorjem Cankarjevega doma, preverjamo, kako leto dni po nastopu mandata gleda na položaj, izzive in naloge naše osrednje kulturne institucijeKoncerti klasične in popularne glasbe, likovne razstave in filmske projekcije, gledališke in plesne predstave, pogovori s pisatelji in filozofi pa še in še bi lahko naštevali. Ja, takole – presenetljivo in vznemirljivo, predvsem pa raznoliko – so videti večeri v Cankarjevem domu v Ljubljani. In slovenski odjemalke in odjemalci kulturno-umetnostnih vsebin smo se, priznajmo, od Cankarjevega doma tudi že navadili pričakovati tako pestro ponudbo. A kako natanko ljudem, ki to kulturno vele-institucijo poganjajo zdaj že 43 let, uspeva iz dneva v dan, iz sezone v sezono pripravljati program, ki nam pomaga ostajati v stiku z domačimi in tujimi umetnostnimi presežki? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili gledališkega režiserja, od lanske zgodnje jeseni pa tudi direktorja Cankarjevega doma, Jureta Novaka. Foto: Jure Novak (Goran Dekleva)

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

V petek, 26. 9. 2025, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela nova sezona za Srebrni abonma. Na uvodnem koncertu sezone je navdušil priznani britanski zbor Tenebrae, ki ga že četrt stoletja vodi njegov ustanovitelj Nigel Short. Zbor je predstavil program z naslovom Nebeško darilo v katerem je prepletal znane in manj znane mojstrovine 16. stoletja z glasbo polpretekle dobe in našega časa. Zbor Tenebrae velja za enega najuglednejših a cappella sestavov na svetu. Predstavlja se z izvirnimi programi z glasbo vse od 16. stoletja do našega časa in pri tem uspešno spleta zdaj bolj zdaj manj očitne vsebinske niti. Pod naslovom Nebeško darilo nas je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma popeljal na edinstveno glasbeno popotovanje skozi stoletja sakralne glasbe, začenši z motetom Musica Dei donum optimi Orlanda di Lassa, ki mu je najprej sledil gregorijanski koral Pange lingua, temu pa še preplet raznorodnih uglasbitev od renesanse do danes. Prvi del koncerta je sklenila Allegrijeva znamenita uglasbitev psalma Miserere mei Deus. Zbor Tenebrae je navduševal z zvokovno in intonačno izčiščenostjo, izrazno globino, ki je segala od intimnega prelivanja glasov v polifonskih odsekih do presunljive moči v homofonem zborovskem stavku, ter sijočo zlitostjo petnajstih pevcev v eno, na vseh področjih poenoteno izvajalsko telo. S subtilnimi, skoraj poduhovljenimi gestami ga je vodil Nigel Short, ki je večji del druge polovice programa namenil Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob njegovi 500. obletnici rojstva. Slišali smo štiri Palestrinova dela, zatem še MacMillanov Miserere, spored pa je kot poklon renesančni polifoniji smiselno zaokrožil motet Nunc dimittis Gustava Holsta. Zbor Tenebrae in Nigel Short sta za svoj nastop prejela stoječe ovacije, zbrano občinstvo pa pravcato glasbeno darilo, ki človeka nagovori, ga napelje k razmisleku in hkrati predrami marsikatere čute.

V koprodukciji Cankarjevega doma, Glasbene matice Ljubljana, PKD Flamenko in Zavoda Koda: Manifest je nastala nova slovenska mladinska opera z naslovom Lisičja luna, ki so jo 20. in 21. septembra uprizorili v Cankarjevem domu. Po istoimenski knjižni predlogi Maše Ogrizek sta jo ustvarila skladatelj Matej Bonin in avtorica koncepta, koreografije in libreta Ana Pandur. Lisičja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v živali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neko noč, osvetljeno s polno luno, da bi rešila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. Še preden pade, jo prestreže črni ptič z rogovi in jo odnese nad krošnje dreves, globoko v Zimzeleni gozd – prostor »tam vmes«, oziroma mesto prehoda. Gozd obdaja krožna reka časa, v njem pa se Zoja znajde v družbi otrok, ki imajo dve luni časa, da se spremenijo v živali. Sprememba jih pelje v smrt, vendar pa niso ujetniki gozda. Če si zares želijo, lahko gozd zapustijo. Simbolno in pomensko bogata zgodba umetnikom daje veliko prostora za ustvarjanje. Opera združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije. Predstava teče. Zaznamujejo jo seveda ritmi, tu in tam skoraj hipnotični udarci na bobne, pa tudi stalno gibanje otrok ter vrteči se oder, na katerem so zarisane meje gozda. Dotika se vprašanj odraščanja, pa tudi osamljenosti, zapuščenosti, ljubosumja, težavnih odnosov v družini in hkrati poudarja pomen skupnosti oziroma plemena – Zojinega plemena, s katerim bo junakinja zapustila gozd. Deklica-lisica Zoja ... Ela Hribar, Ula Pretnar, Eva Brkovič Deklica-sova Sofija ... Ela Redondo Dražič, Iolanta Belyaletdinova, Evelin Škerjanc Deček-dihur Artur ... Filip Babič Podržaj, Peter Cencelj, Eva Ruparčič Deček-zajec Benjamin ... Ana Gajšek, Eva Brkovič Deklica-medvedka Medeja ... Nika Sotlar, Ana Mara Širca, Tisa Majcen Mojka Končar ... Rogata Tolkala / Varuhi ... Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar in Luka Poljanec Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete Lisičja luna obravnava težke in resne teme na skrivnosten in nekoliko temačen način (tudi z vidika luči in uporabe megle), hkrati pa ne deluje zlovešče in usodno, ampak spodbuja aktivnemu delovanju vsakega posameznika v skupnosti. Tako kot v knjigi pravi Rogata otrokom: »Prav je, da znamo prositi za pomoč, a ne smemo biti odvisni od drugih. Vsak od nas mora biti samostojen.« V Cankarjevem domu si Lisičjo luno lahko ogledate še januarja ali maja prihodnje leto.

Bili smo tudi na 105. Salzburških slavnostnih igrah. V središče postavljamo sklepni koncert 73. festivala Ljubljana, na katerem so nastopili Dunajski filharmoniki z dirigentom Franzem Welserjem-Möstom. Bili smo tudi na letošnjih Salzburških slavnostnih igrah, oddajo pa zaokrožujemo s predstavijo letošnjega glasbenega programa v Cankarjevem domu.

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je bil nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani nepregleden in negospodaren. Pri pregledu so zaznali tudi več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti; te že obravnavajo drugi pristojni organi. Niso pa zaznali kršitev iz svojih pristojnosti, zato je KPK postopek končala. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte napovedal zvišanje spodnje meje izdatkov za obrambo še letos. - Raba premoga v Evropi se zmanjšuje; proizvodnja elektrike iz sončne energije prvič presegla fosilna goriva. - V ljubljanskem Cankarjevem domu z razstavo odprli spominski program ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici.

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.