Podcasts about cankarjevem

V današnji oddaji ponujamo izčrpno poročilo o letošnjih nagrajencih filmskega festivala v Cannesu. Vabimo vas tudi na živo izvedbo radijske igre Hamlet, ki se bo nocoj odvila v Cankarjevem domu in na programu Ars, v teku pa je tudi 28. festival Slovenski dnevi knjigev Mariboru .

Napovedujemo: balet Pastorala v Cankarjevem domu, koncert Dialog stoletij v radovljiški graščini, V etru pesem: večer kabareta.

Predstavljamo Francisa Fukuyamo (1952), enega najodmevnejših sodobnih političnih mislecev. Ta ameriški politični ekonomist je še danes znan po propadli tezi o koncu zgodovine, a je skozi desetletja ostal opazen mislec o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov. V pogovoru z njim, ki je nastal ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani v okviru festivala Fabula, ko mu je v slovenščini izšla druga njegova knjiga Liberalizem in njegove tegobe (Beletrina, 2025), med drugim razmišljamo o liberalizmu in njegovemu pomenu danes, javnih institucijah, vlogi identitetnih politik in civilne družbe ter nevarnostih, ki nam pretijo v prihodnje. Francis Fukuyama v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je gostoval na festivalu Fabula, foto Gregor Podlogar.

Izvedeli bomo več o srečanju partnerjev projekta Dramatika manjših evropskih jezikov DoSEL v okviru programa 55. Tedna slovenske drame v Kranju. Bliža se 57. srečanje Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, na ogled so razstava Nicka Brandta v Cankarjevem domu in Galeriji Fotografija, razstava Želja po nebu ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Vladimirja Makuca v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, v Celovcu pa je povsem drugačna razstava z naslovom Si vis pacem … Če želiš mir v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Napovedali bomo slovenski projekt Material Bar na sejmu oblikovanja v Milanu.

V okviru Srebrnega abonmaja v Cankarjevem domu gostuje organist pariške katedrale Notre-Dáme in eden najbolj cenjenih orgelskih improvizatorjev na svetu Olivier Latry.

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Na letošnji bienalni pregledni razstavi Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2022–2024 v Cankarjevem domu si lahko ogledate vse od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter zapise o arhitekturi. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa je na ogled razstava Sama Duranta Spomeniki, načrti in utopije, ki obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost.

85 je bilo število vseh prijavljenih filmov na letošnji 19. Festival gorniškega filma in 32 najboljših si bo vse do sobote mogoče ogledati v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale in Linhartovi dvorani v Radovljici. Včeraj zvečer je festival odprl filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. V filmu poljske režiserke Elize Kubarske, ki se je odpravila po Wandinih stopinjah v Himalajo, nastopa tudi mehiški alpinist Carlos Carsolio, vodja odprave leta 1992 na Kangčendzengo, kjer je Wanda izginila in ki je alpinistko zadnji videl živo. Kot pove v filmu, takrat ni imel dovolj moči, da bi jo spravil dol. Med dokumentarnimi filmi, kar nekaj zgodb letos prihaja iz Južne Amerike, je tudi igrani film slovenske koprodukcije Alfa, alpinist in direktor festivala Silvo Karo pa izpostavi tudi film o vasi Cumbira v Angoli, v kateri otrokom postavijo umetno plezalno steno.

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.

V ljubljanskem Cankarjevem domu je potekala osrednja državna proslava pred jutrišnjim kulturnim praznikom, v okviru katere so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je v nagovoru med drugim spregovorila o povezanosti med umetnostjo in znanostjo.

Na predvečer Slovenskega kulturnega praznika bo v Cankarjevem domu osrednja prireditev, ki jo letos režira Primož Ekart. Pozanimali smo se o osrednji misli proslave, ki obkroža tudi podelitev najvišjih nagrad za umetniške dosežke. Odrskemu dogajanju se bomo posvetili tudi z napovedmi nocojšnjih premier po različnih slovenskih gledališčih. Te so: Otello v mariborski operi, Dnevi zavrženosti v gledališču Koper, Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v Slovenskem mladinskem gledališču ter 150 BPM v Anton Podbevšek teatru v Novem Mestu. Vabimo vas k poslušanju!

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je bil nakup sodne stavbe na Litijski v Ljubljani nepregleden in negospodaren. Pri pregledu so zaznali tudi več korupcijskih tveganj, zato je vladi ter ministrstvoma za pravosodje in finance izdala več priporočil. Zaznala je tudi sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti; te že obravnavajo drugi pristojni organi. Niso pa zaznali kršitev iz svojih pristojnosti, zato je KPK postopek končala. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Mark Rutte napovedal zvišanje spodnje meje izdatkov za obrambo še letos. - Raba premoga v Evropi se zmanjšuje; proizvodnja elektrike iz sončne energije prvič presegla fosilna goriva. - V ljubljanskem Cankarjevem domu z razstavo odprli spominski program ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici.

Napovedujemo novo premiero ljubljanske Opere, v koprodukciji z ljubljanskim Cankarjevim domom bo nocoj na odru Gallusove dvorane zaživela opereta Netopir Johanna Straussa mlajšega, zgodba spletk, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, ki jo je režiral Krešimir Dolenčić, glasbeno vodstvo bo v rokah belgijskega dirigenta Ayrtona Desimpelaera. V Slovenski kinoteki se v teh dneh poklanjajo hrvaškemu filmskemu režiserju, scenaristu in producentu Vatroslavu Mimici, ki je režiral vrsto celovečercev, odmevnih tudi v tujini. V kinotečni retrospektivi, ki se začenja nocoj, bo predstavljen tudi z animiranimi in kratkimi igranimi filmi. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta v Celovcu podelila priznano Tischlerjevo nagrado. Prejel jo je dolgoletni vodja Mohorjeve založbe iz Celovca Franc Kattnig za svoje zasluge na založniškem in kulturnem področju.

Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia. V nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste lahko izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica in kaj novega prinaša nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025.Vabljeni k poslušanju.

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj premiera predstave Tako bližji, avtor besedila in režije je tržaški ustvarjalec Luca Quaia, v nedeljo pa bo v dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu premierna uprizoritev pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal v režiji Jerneja Lorencija. V oddaji boste izvedeli, kako je urejena logistika do prizorišč Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, zaključili pa jo bomo z novim ciklom nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija – Mozartine 2025. Vabljeni k poslušanju!

V baziliki sv. Petra v Vatikanu se bo odprlo jubilejno sveto leto 2025. Tega bomo zaznamovali tudi slovenski kristjani. V začetku decembra so na Brezjah že pripravili simpozij o svetem letu, v ponedeljek, 23. decembra, pa bo Simfonični orkester Cantabile na božičnem koncertu v Cankarjevem domu izvedel orkestrsko priredbo uradne jubilejne himne in s tem vse slovesno povabil k praznovanju. Vabljeni k poslušanju.

Simfonični orkester Cantabile nadaljuje tradicijo navdihujočih božičnih koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji koncert bo jubilejni, že deseti po vrsti. V ponedeljek, 23. decembra, ob 19.30, bo v Cankarjevem domu na odru v doživetju združil prek 150 glasbenikov. Koncert nam je predstavil maestro Marjan Grdadolnik.

Konec januarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Ta teden poslušamo Brahmsov violinski koncert v interpretaciji Ele Krstić, oddajo pa začenjamo z Brahmsovo komorno glasbo – z odlomkom iz Brahmsove tretje violinske sonate, ki jo je Ela Krstić izvedla 6. marca 2023 v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ela Krstić je svoje šolanje začela na Glasbeni soli Vič - Rudnik in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala v razredu Janeza Podleska.

V današnji oddaji boste lahko izvedeli, kaj prinaša premiera dokumentarne opere Ovis, ki jo je zasnovala slovenska dirigentka in režiserka Karmina Šilec. Ovis v ospredje zgodbe postavlja ovce, živali, ki so v človekovi zgodovini bile ključne za preživetje. Pozornost namenjamo tudi razstavi Svetinje in črepinje v Kranju. Razstava predstavlja izbor arheoloških najdb na Tomšičevi ulici v Kranju med letoma 1989 in 2009. Na Trgu maršala Tita v Tolminu bodo odkrili skulpturo akademskega kiparja Marijana Mirta, v Cukrarni v Ljubljani pa bo odprtje razstave Plastenja. Stefan Hertmans, pisatelj, pesnik in esejist, se bo v Cankarjevem domu z Goranom Vojnovićem pogovarjal o novem prevodu knjige Vzpon. Na današnji dan pa je Arhiv Republike Slovenije dobil svoje prostore v obnovljeni nekdanji vojašnici na Poljanski cesti 40 v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju!

Pod vodstvom koreografa in režiserja Wayna McGregorja, bo njegova plesna skupina v ljubljanskem Cankarjevem domu nocoj uprizorila plesno-vizualni spektakel z naslovom Univerzum: Odisejada temnih kristalov. Jesenski čas je področje mladinske in otroške literature obogatil s številnimi svežimi knjižnimi naslovi. Danes se je v Gledališču Glej začel festival Resistance! Palestinski muzej pa je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pripravil razstavo Zgodba o Gazi ostaja.

V Sloveniji danes zaznamujemo dan reformacije, praznik, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-em stoletju. Slovenci hkrati praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, danes pa so bila v evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev uničujočih poplav v Španiji se je zvišalo na 158. - Zaradi usmrtitve nemško-iranskega državljana skrhani odnosi med Berlinom in Teheranom. - V Benečiji opažajo vse šibkejši stik s slovenskim jezikom, težava je tudi izseljevanje.

Podpredsednik vlade Matej Arčon je na nocojšnji osrednji državni proslavi pred jutrišnjim dnevom reformacije v Cankarjevem domu v Ljubljani med drugim izpostavil, da praznik s svojo simboliko sega v bistvo slovenstva in poudaril pomen knjige v času, ko prek ekranov dobivamo vse več informacij.

Danes Cankarjev dom začenja sezono Zlatega abonmaja, odprli jo bodo Bamberški simfoniki. V Gledališču Koper bodo danes uprizorili premiero igre Tri verzije življenja francoske dramatičarke Yasmine Reza, režirala jo je Nina Šorak. Na mariborskem Intimnem odru GT22 se bo začela avtorska predstava Smrt in zvok, v Cankarjevem domu pričakujemo premiero plesne predstave Nezaželeni Marjaža Fariča, v Cukrarni bo na ogled razstava Scenarij za soobstoj Nicolása Lamasa. Društvo slovenskih književnih prevajalcev bo danes podelilo Jermanovo nagrado, v Mini teatru pa bo jutri premiera predstave Umetnost življenja. Konec tedna bo torej pester, zato vabljeni k poslušanju!

Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.

V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v preteklih in sodobnih družbah v dveh delih (l.2018 in l.2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda - izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske Fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, »da si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol«, je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje skozi večino socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.« Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je bila in je starost vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih. Foto: Starost in mladost VIR: linkedin

V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.

Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija v sodelovanju s pevci Mestnega gledališča Brno pripravljata "Gala večer muzikalov", ki se bo odvil jutri in v četrtek (18. in 19. 9.) v Cankarjevem domu v Ljubljani. Preden vas povabimo na ta dogodek oz. podelimo dve vstopnici zanj pa v Torkovem kvizu obnovimo znanje o muzikalu. Kaj je muzikal, kako ga definiramo? Kateri so njegovi temelji in kako zahtevno je v njem sodelovati? Sogovornik: Luka Markus Štajer, umetnik in diplomirani glasbeni igralec.

Pogovarjali smo se z dobitnico letošnje nagrade večernica, mladinsko pisateljico Marjano Moškrič, pokukali v najnovejšo dragoceno in drago slikovno monografijo slovenske knjižne ilustracije "Veličastnih 30", preverili, kaj se je dogajalo sredi tedna na konferenci Vojna in gledališče - pogled v preteklost v ljubljanskem Kinu Šiška. Sredi tedna se je v Mariboru začel že 17. Festival, ogledali pa smo si tudi dve razstavi, že odprto z naslovom "Slovenske krave" akademske slikarke Lare Ješe v Sokolskem domu v Škofji Loki in te dni odprto pregledno razstavo "Odprti globus/Going Global" v ljubljanskem Cankarjevem domu. FOTO: Marjana Moškrič na eni od predstavitev njenih knjig za mlade VIR: FB Mestna knjižnica Ljubljana MKL

Začenja pa se 17. festival MariborNa sklepnem koncertu našega najstarejšega festivala je ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije nastopila Marta Argerič, na festivalu Tartini pa godalni kvartet Constanze. Napovedujemo uvodni koncert 17. festivala Maribor. Bili pa smo tudi na četrtem koncertu iz cikla Harmonia concertans, na katerem so izvajali komične kantate Cestija, Ferrarija, Frescobaldija, Girama, Monteverdija, Rossija in Storaceja, na koncertu švicarskega Concept Store kvarteta, ki je predstavil krstni izvedbi slovenskih skladateljev, ter na baletni predstavi za otroke in mladino Mali princ v Ljubljani. Ob koncu napovedujemo še pestro glasbeno dogajanje in abonmajske cikle prihajajoče sezone v Cankarjevem domu.

Priznam, da kot majhen otrok nisem zmogla razumeti drugačnosti. Trmasto sem se upirala, da bi se kljub vnetemu prigovarjanju in razlagam mame, na primer, igrala z otroki z Downovim sindromom. Potem sem segla po novelah Cirila Kosmača, v katerih sem odkrila literarne podobe vaških norčkov: Tantadruja, ki je zaradi maminih besed, da bo srečen šele ob smrti, želel samo umreti, ali podobo nedolžnega velikana Matica, ki je nenehno ponavljal besede sogovorcev. Ciril Kosmač me je naučil, da ti »božji otroci«, kakor jih je sam poimenoval, premorejo pristno, nepokvarjeno človeško dobroto, da so njihove duše polne intuitivnih občutenj in ljubezni do vsega in vseh, ki jih obdajajo. Tako imenovani »normalni ljudje« smo v procesu odraščanja zaradi osrediščenosti zgolj nase in zadovoljitve svojih želja, potreb in sanj ta prvinski občutek za globlje razsežnosti bivanja in harmoničnega dihanja našega kozmosa povsem izgubili. Po srečanju s Kosmačevimi literarnimi junaki sem pogled na ljudi s posebnimi potrebami povsem spremenila – začela sem jih občudovati v njihovi vdani ljubezni, predvsem pa dojela, da so to ljudje z enakimi željami, kot jih imamo vsi. To je tudi želja po biti sprejet, biti uspešen in viden v družbi … Literatura in lepota besede sta dosegli največ, kar zmore in mora umetnost - spremenili sta me na bolje. Zato je bila zame ena najlepših in najbolj v globino duše nagovarjajočih prireditev državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu konec decembra, na kateri so nastopili uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga pri Igu. Z navdušenjem sem ploskala plesnim, govornim in glasbenim točkam nastopajočih ljudi s posebnimi potrebami. In ne bom pozabila njihovega srečnega nasmeha in iskric v očeh, ko smo jim po prireditvi iskreno čestitali. Toliko bolj pa me je zabolelo dejstvo, ko sem pogledovala po dvorani: nekateri so se zgroženo ozirali, drugi niso ploskali, tretji pa so po zaključku ob izhodu govorili: »Pa kaj jih mučijo in vlačijo na oder.« Ob vseh teh pripombah sem se spraševala: če teh ljudi ne moreta v vseh letih življenja spremeniti ne knjiga, ne lepa beseda, ne najbolj imenitna priložnost, da spoznajo drugačne in se z njimi družijo, le kako bodo zmogli sprejeti drugače misleče.

Pred nami je drugi del koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 9. aprila v Cankarjevem domu. Takrat je prvič v Sloveniji zazvenela Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer v izvedbi Simfoničnega orkestra, Mešanega in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo, sopranistke Katarine Zorec, organista Uroša Peleta in dirigenta Simona Dvoršaka. Delo temelji na glasbi za film Scott z Antarktike, ki slika ekspedicijo na Antarktiko Terra Nova, katere člani odprave so zmrznili le 11 milj pred zalogo, ki bi jim sicer rešila življenje. Vaughana Williamsa je navdušila ideja, da bo z glasbo slikal sneg in snežne viharje, hkrati pa ga je osupnila nesposobnost načrtovalcev odprave – za pet ljudi so recimo s seboj vzeli le zalogo hrane za štiri, poleg tega niso znali uporabljati pasje vprege. Amatersko načrtovanje tako zahtevne odprave je razjarilo in navdihnilo Vaughana Williamsa, njegova glasba, simfonija pa je že ob krstni izvedbi navdušila občinstvo.

V tokratni epizodi oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija nam bosta Slavko Bobovnik in Uroš Slak, skupaj s strokovnimi komentatorji in Martinom Strelom, predstavila vseh enajst strank, ki kandidirajo na letošnjih evropskih volitvah. Iz sedežev strank se bodo javljali Marcel Štefančič, Vesna Milek, Bojan Požar in mnogi drugi, ki bodo gostili vse prvake slovenske politike in tudi Branka Grimsa, seveda pa ne bodo manjkale politične astrološke napovedi vedeževalca Blaža. Znane slovenske glasbenike smo ujeli med debato o nošenju kril, v Cankarjevem domu bomo s Borutom Pahorjem zamenjevali "Knjige za Cash", pa seveda promet s Kanglerjem in Rožmarinom in še kom, vse to v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala vsakoletna državna proslava ob kulturnem prazniku, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Erika Vouk in Henrik Neubauer, ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. V oddaji tudi: - Premier Golob in SD z željo po nadaljnjem sodelovanju v koaliciji - Izraelski premier Netanjahu zavrnil predlog premirja s Hamasom - Tina Erzar mladinska svetovna prvakinja v nordijskem smučanju

V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje, ki mu daje ritem afera z nakupom sodnih prostorov. Potem ko so se v SD-ju sinoči pogovorili s predstavniki lokalnih odborov, se bo predsednica Tanja Fajon predvidoma danes srečala s premierjem Robertom Golob in nato z vsem seznanila javnost. Predsednik vlade bo odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel prihodnji teden. To je sporočil nekaj ur potem, ko je Klemen Žibert zapustil položaj glavnega tajnika SD-ja. Medtem skušajo v Levici odsloviti poslanca Miho Kordiša, a za zdaj neuspešno. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki bodo nadaljevali protestne zbore zaradi neizvršitve ustavne odločbe o njihovih plačah, pristojna ministrica Dominika Švarc Pipan na ločene pogovore povabila sodnike in tožilce. - Hamas naj bi se pozitivno odzval na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Ta naj bi trajala 6 tednov, strani bi znova izmenjali talce in zapornike. - Pred jutrišnjim kulturnim praznikom bodo drevi v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernove nagrade. Nagrajenca za življenjsko delo sta Erika Vouk in Henrik Neubauer.

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea   =============================   1.12. 2023 je v Cankarjevem domu potekal uraden dogodek ob izdaji knjige AIDEA, kjer je Klemen skupaj s Tjašo Strle delil misli in pogled o procesu pisanja knjige, modrostih in najbolj “intimnih” doživetjih v času ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Občutki pred in po izdaji knjige Neupoštevanje nasvetov Pogum in porednost Vipassana, trpljenje in spoznanje miru Soočanje z neprijetnimi trenutki Pisanje knjige v koči in samota Izkušnja na Tajskem Ljubezen in dušna golota Maska Nasveti preteklih partneric Motivi in pričakovanja o Vipassani Ali je upanje rešitev ali iluzija? Razmerje med disciplino in predajanjem Nasveti moškemu, da se odpre Zakaj AIDEA? Ekstremne situacije

Najboljša slovenska športnika tega leta sta po izboru Društva športnih novinarjev kolesar Tadej Pogačar in plezalka Janja Garnbret, najboljša ekipa je slovenska nogometna reprezentanca. Priznanje za najobetavnejšo športno osebnost je na sinočnji prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu prejel nogometaš Benjamin Šeško, nagrado za fair play pa smučarski skakalec Anže Lanišek. Druge teme: - Vlada in sindikat Fides znova za pogajalsko mizo, da bi preprečili napovedano stavko zdravnikov - Odločanje o resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov o prekinitvi spopadov v Gazi v strahu pred novim ameriškim vetom preložili na danes. - Donald Trump na ameriških predsedniških volitvah ne bo mogel kandidirati v Koloradu, je odločilo vrhovno sodišče te zvezne države.

Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo. Gostje v Studiu ob 17.00 so bili:- akademik, jezikoslovec prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Igor Škrjanc, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prejemnik Zoisove nagrade;- prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisovega priznanja;- izr. prof. dr. Marjetka Podobnik s Kemijskega inštituta, prejemnica Zoisovega priznanja.

V tokratnem tedenskem pregledu glasbenih dogodkov nas čaka kar precej prispevkov. Bili smo na koncertih cikla PVC Slovenske filharmonije, Kromatike v Cankarjevem domu, ter na koncertu za Srebrni abonma na katerem so nastopili The King's singers. V Mariboru se je začel Komorni cikel Narodnega doma, v Celju je potekal 3. koncert glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje, na ljubljanskem Magistratu koncert Slovenskega godalnega seksteta, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je bila premiera baletnega večera Edwarda Cluga in Renata Zanelle – Bolero. Poleg tega prisluhnite še reportaži o gostovanju orkestra RTV Slovenija v Varšavi.

V 196. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim stand up komika, pisatelja, prevajalca, kolega podcasterja, predvsem pa človeka, ki je zaljubljen v slovenski jezik – Boštjana Gorenca Pižamo. Pogovor sva posnela na odru Kosovelove dvorane v Cankarjevem domu, tik po tem, ko sta s kolegom Nikom Škrlecem za devetošolce odigrala predstavo Reformatorji na odru. Z Boštjanom govoriva o njegovi poti, o pisanju, o odnosu do knjig, branja in načiov, kako ljubezen do slovenskega jezika, njegovega razvoja in uporabe predajati naprej mlajšim generacijam. Govoriva tudi o prevajanju, ustvarjanju podcasta in njegovi najljubši besedi v slovenskem jeziku. Prijavi se na moje e-novice in ujemi prvo novico o predprodaji moje knjige Lovim svoje ravnotežje: ⁠⁠https://ninagaspari.com/⁠⁠ Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Boštjanom omenila v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda196 Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Prejšnji teden je v Cankarjevem domu potekal recital Urbana Staniča, ki se mu bomo posvetili v tokratnem Glasbenem utripu, poleg tega pa prisluhnite še komentarjem koncertov ciklov SMS Slovenske filharmonije, SiBrass in abonmaja Zavoda Celeia Celje. V Benetkah so v gledališču La Fenice uprizorili opero Dva Foscarija Giuseppa Verdija, v Cankarjevem domu pa smo prisluhnili predavanjema ameriških muzikologov Marthe Feldman in Setha Broda.

Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj in lingvist, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo (ulipó), kar ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Prav o izzivih, ki si jih pri ustvarjanju sam postavlja, je namreč govoril v intervjuju s Tadejo Krečič Scholten. Hervé Le Tellier je bil leta 2020 dobitnik Goncourtove nagrade za roman Anomalija, ki ga imamo v slovenskem prevodu Janine Kos. To je najprestižnejša francoska nagrada za književnost. Hervé Le Tellier je nedavno obiskal Ljubljano in nastopil pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma. Roman Anomalija pa so za svojo Goncourtovo nagrado izbrali tudi študenti francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dan po nastopu v Cankarjevem domu si je pisatelj vzel čas tudi za poslušalce Razgledov in razmislekov.

Osrednjo pozornost namenjamo uvodnemu koncertu za Srebrni abonma, na katerem sta 19. septembra v Cankarjevem domu nastopila mednarodno uveljavljeni harfist Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini. Nadaljujemo v Celju, kjer se je v četrtek v Narodnem domu Celje s koncertom Sedma Beethovnova začel letošnji glasbeni abonma, imenovan Sidrišča, ki ga pripravlja in organizira Hiša kulture Celje. V drugem delu oddaje pod drobnogled postavljamo še nove sezone ljubljanske in mariborske operne hiše ter cikla Mladi virtuozi in beneško uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija.

Tokrat izpostavljamo slavnostni koncert, ki je obeležil 60 letnico programa Ars in je bil hkrati tudi prvi dogodek koncertnega cikla Kromatika. Ob začetku nove koncertne sezone predstavljamo glasbene programe, ki so jih pripravili v ljubljanskem Cankarjevem domu, v Hiši kulture Celje in v društvu Glasbena mladina ljubljanska. Obiskali pa smo tudi koncert cikla Si Brass v Slovenski filharmoniji in magistrski koncert Mateja Kastelica v Palači Kazina v Ljubljani.

Danes pa na kratko o drobni novici, ki bo slovensko kulturo prizadela bolj kot finančni rezi mariborskega župana. Gostilna na ljubljanskem Rožniku zapira svoja vrata. Najemnik je povedal, da so stroški previsoki, da ga lastniki izsiljujejo in da časi sploh niso primerni za gostilne. Najprej nekaj literarno-zgodovinskih dejstev. Gostilna na Rožniku ni le še ena gostilna. V njej je svoja zadnja leta preživel Ivan Cankar in koliko mu je pomenila, se da brati v pred nekaj leti izdanih pismih, ko je bil jeseni leta 1910 nekaj mesecev gost pri Lojzu Kraigherju pri Sveti trojici v Slovenskih goricah in je pisal na Rožnik nostalgična pisma o tem, kako zelo pogreša svojo tamkajšnjo namestitev. Takole je zapisal v enem od pisem gostilničarki Nini Franzot, poročeni Bergman: Družbe ne bom imel prav nobene razen Kraigherja. Ne pogrešam pa je čisto nič! Kraji so lepi – ali Rožnik je vendarle Rožnik. Gotovo je še ni bilo ure, da se ne bi spomnil nanj. Brez velikega pretiravanja; Slovenci, ki smo mahnjeni na svoje literate, saj jih častimo obratno sorazmerno, kot jih beremo, ki imamo na desetine spominskih sob, na stotine spominskih tabel in celo nekaj spominskih hiš, bi morali gostilno na Rožniku literarno- zgodovinsko zaščititi. Vsaj na podobni ravni, kot je zaščitena Prešernova rojstna hiša v Vrbi. Mimogrede; v gostilni na Rožniku je bival nekaj časa tudi Župančič in je simbolno za slovensko moderno prav tako pomembna, kot je to Cukrarna. Ki je danes galerija in muzej in oh in sploh – Rožnik, verjetno tudi spominsko sobo, pa bodo zaprli. Sicer pa je gostilna na Rožniku najbolj kultna slovenska gostilna. Ob bok ji gre mogoče le še gostilna na Trojanah. Lega, bližina glavnega mesta, modno nedeljsko sprehajanje in seveda literarni pomen ji dajejo v slovenskem okolju vlogo, s katero se ne more primerjati nobena druga. In zdaj takšna prelomna točka narodove identitete zapira svoja vrata. Uradno, po najemnikovi interpretaciji, je za to kriv lastnik, če bi pa lastnika, ki molči, vprašali o krivcu, bi zagotovo dobili odgovor, da je kriv najemnik. Na mestu, kjer je genij razgalil slovensko dušo, se je simbolno pokazal njen najbolj priljubljen konjiček – prepiranje. Krivda pa je – rajtamo – mnogo globlja. Kajti tradicionalna slovenska gostilna ne loči med lastnikom in najemnikom; hočemo povedati, da je bil v zgodovini lastnik gostilne praviloma tudi njen najemnik in obratno. Gostilničarstvo namreč ni bila dejavnost, od katere bi ljudje noro bogateli; bilo je družinski posel, ki je pogosto zaposloval več generacij iste družine, ki je po navadi v poslopju tudi živela in skupaj s strankami tvorila razširjeno družino. Gostilničarstvo je bil časten poklic in je v mnogih primerih še vedno. V še več primerih pa se je izrodilo v odnos med krvosesnimi lastniki, ki se mastijo ob najemninah, in avanturističnimi najemniki, ki si dva dni po prvi prodani kavi na lizing vzamejo še BMW. V tem poblaznelem vrtincu nenormalnega dvigovanja cen navadni kavi zaradi ukrajinske vojne sodelujejo vsi deležniki: župani, denacionalizacijski srečneži, na pol priučeni gostinci, dobavitelji in seveda študentski servisi, ki prispevajo največji del slovenskega natakarstva. Seveda pa sodelujemo v tem incestuoznem krogu tudi obiskovalci gostiln, ki se pustimo opetnajstiti s slabo ponudbo in nenormalnimi cenami pri belem dnevu in polni zavesti. Poslanstvo vzdrževanja socialne mreže je zamenjal brezvesten kapitalizem in v izjavi o zaprtju Rožnika ni niti besedice obžalovanja, ali besedice o tradiciji, temveč tam stoji samo pusta gospodarnost. "Energenti, delovna sila, najemnina." Mimogrede; družina Franzot je v Cankarjevem času vodila gostilno skozi gospodarske vihre časa pred in med prvo svetovno vojno, pa se ni pritoževala nad ceno energentov in delovno silo. Še več; Cankar je imel pri njih sobo zastonj. Tako je zgodba o zaprtju gostilne na Rožniku tudi zgodba o profesionalni nesposobnosti … Na srečo pa so v Sloveniji še vedno gostilne in to na stokrat slabših lokacijah, kot je ta na Rožniku, ki se prebijajo skozi svoj gostilniški vsakdan. In to brez Cankarjeve slave. A to so gostilne, kjer je dopoldanska malica potegnjena daleč v popoldne in velja toliko kot macchiato z mandljevim mlekom na obrežju potoka, ki mu reka pravijo.

21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja na področju umetnosti. V spomin na pesnika Franceta Prešerna bodo danes po državi potekale številne prireditve, osrednja slovesnost bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem. Druge teme: - Silovit potres v Turčiji in Siriji doslej zahteval več kot 7.900 življenj - Ameriški predsednik Biden v letnem nagovoru obeh domov kongresa pozval k solidarnosti, policijski reformi in pravici do splava - Na območju Rakitovca v občini Koper izbruhnil požar v naravi, ponoči na terenu približno 150 gasilcev

Predsednik vlade Robert Golob bo dopoldne v Strasbourgu nagovoril Evropski parlament. Njegov nastop je del razprav z naslovom To je Evropa, v katerih voditelji članic Unije predstavljajo svoje poglede na prihodnost povezave. Osrednje teme bodo po pričakovnjih energetska kriza v Uniji, zeleni prehod ter širitev povezave na zahodni Balkan. Drugi poudarki: - Evropski parlament popoldne o podkupovalni aferi, predvidoma bodo sprožili postopek razrešitve podpredsednice Eve Kaili. - V ljubljanskem Cankarjevem domu odprli razstavo o evoluciji Zemlje, ki želi obiskovalce spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju do planeta. - Prvi finalist svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju bo znan po drevišnjem obračunu Hrvaške in Argentine.