Podcasts about veliki

Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govora, razvoj digitalnih orodij in kot arhiv jezikovne kulturne dediščine. Portal je del projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko, ki ga financira Javna agencija za znanstveno raziskovalno dejavnost ARIS

Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).

Hrvatska dobila novog guvernera Hrvatske narodne banke, muža ministrice u Vladi koji je trgovao dionicama uz povlaštene informacije. Hrvatska Vlada u novom naletu obračuna s inflacijom. Veliki dio antiinflacijskih mjera mogao bi pogoditi male iznajmljivače, obrtništvo i zaposlene u javnim i državnim ustanovama, kojima će se prema najavama iz Vlade, zamrznuti plaće uz inflaciju od gotovo 5 posto, a u nekim segmentima i 7 posto. Umirovljenicima od slijedeće godine mirovina bez poreza. Umirovljenici poručuju kako je to mjera koja pomaže umirovljenicima s velikim mirovinama, većina zbog malih mirovina tvrde, ni do sada nije plaćala porez. Spominju se nova imena za kandidata za predsjednika Hrvatskog olimpijskog odbora – pregled tjedna iz Hrvatske pripremio je Željko Kovačević.

Veliki medved mu pojasni, da jo je že našel v veliko malih stvareh … Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Waltraud Egitz. Prevedla: Barbara Torkar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Fluent Fiction - Serbian: Finding Love and Peace at the Monastery of Silence Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2026-05-13-07-38-19-sr Story Transcript:Sr: На врху брда, где се скрива манастир посвећен тишини и духовном мировању, прољеће је доносило нови живот и боје.En: At the top of the hill, where the monastery dedicated to silence and spiritual rest hides, spring was bringing new life and colors.Sr: Ваздух је био испуњен мирисом процветалих дивљих цветова, а цвркут птица је пратио шапат молитве у зиду древног манастира.En: The air was filled with the fragrance of blooming wildflowers, and the chirping of birds accompanied the whisper of prayers within the walls of the ancient monastery.Sr: Ана је ходала каменим стазама, дубоко ушушкана у своје мисли.En: Ana walked the stone paths, deeply wrapped in her thoughts.Sr: Долазила је овде сваког пролећа, тражећи мир и јасноћу.En: She came here every spring, seeking peace and clarity.Sr: Њено срце је чезнуло за осећајем испуњености, нечим што је већ дуго време сматрала изгубљеним.En: Her heart longed for a sense of fulfillment, something she had considered lost for a long time.Sr: С друге стране манастирског дворишта, Марко је шетао са намером да пронађе унутрашњи мир.En: On the other side of the monastery courtyard, Marko walked with the intention of finding inner peace.Sr: Његов брзи живот у граду га је исцрпљивао, а манастир је био управо оно што му је било потребно да поврати равнотежу.En: His fast-paced life in the city was exhausting him, and the monastery was exactly what he needed to regain balance.Sr: На први поглед, Ана није приметила Марка.En: At first glance, Ana didn't notice Marko.Sr: Била је упијена молитвом.En: She was absorbed in prayer.Sr: Али кад су се случајно срели на манастирској трпези, одједном су се њихови путеви испреплели.En: But when they accidentally met at the monastery dining table, their paths suddenly intertwined.Sr: Почели су да разговарају о животу, вери и својим личним потрагама.En: They began to talk about life, faith, and their personal quests.Sr: Сваки сусрет доносио је нове разговоре.En: Each encounter brought new conversations.Sr: Марко је дивио Анној чврстини и мудрости, док је Ана осећала у Марку отвореност коју је ретко сретала.En: Marko admired Ana's strength and wisdom, while Ana felt in Marko an openness she rarely encountered.Sr: Али управо та веза је постајала извор њихове унутрашње борбе.En: But it was precisely this connection that was becoming a source of their inner struggle.Sr: Како се дан Великог утора приближавао, Ана је морала да одлучи.En: As the day of Veliki utorak approached, Ana had to decide.Sr: Да ли да остане усмерена на своју духовну потрагу или да прихвати нову везу која јој се нудила?En: Should she remain focused on her spiritual quest or embrace the new relationship that was being offered to her?Sr: Марко је такође имао своје дилеме.En: Marko also had his dilemmas.Sr: Да ли да се сконцентрише на свој циљ или да прати искру која је осетила с Аном?En: Should he concentrate on his goal, or follow the spark he felt with Ana?Sr: Једне вечери, када је месец обасјао ливаде испуњене цвећем, Ана и Марко су заједно шетали.En: One evening, as the moon illuminated the meadows filled with flowers, Ana and Marko walked together.Sr: Тишина око њих је била савршену.En: The silence around them was perfect.Sr: Ана је зауставила корак и упитно погледала Марка.En: Ana stopped her step and looked at Marko questioningly.Sr: "Осећаш ли ово што и ја осећам?En: "Do you feel this as I do?"Sr: " питала је тихо.En: she asked quietly.Sr: "Да," одговорио је Марко без двоумљења.En: "Yes," Marko replied without hesitation.Sr: "Можда је наша веза пут до истог циља којем тежимо.En: "Perhaps our connection is the path to the same goal we strive for."Sr: "Тада су обоје схватили да везе не морају бити препрека.En: Then they both understood that connections do not have to be obstacles.Sr: Могу бити подршка и инспирација.En: They can be support and inspiration.Sr: Одлучили су да заједно истраже шта љубав у том новом оквиру може донети.En: They decided to explore together what love within that new framework could bring.Sr: У наредним данима, док је пролеће пробуђивало природу, Ана и Марко су нашли начин да свакодневно истражују и своје унутрашње и међусобне светове.En: In the following days, as spring awakened nature, Ana and Marko found a way to explore both their inner and mutual worlds daily.Sr: Свака молитва и размисљање постали су дубљи.En: Every prayer and reflection became deeper.Sr: Заједно су кренули ка новим висинама, осећајући да су нашли складан спој спољашње љубави и унутрашњег мира.En: Together, they embarked on new heights, feeling that they had found a harmonious blend of external love and inner peace. Vocabulary Words:monastery: манастирfragrance: мирисblooming: процветалихwhisper: шапатancient: древногwrapped: ушушканаclarity: јасноћуfulfillment: испуњеностиcourtyard: двориштаintention: намеромexhausting: исцрпљиваоregain: повратиintertwined: испреплелиadmired: дивиоstrength: чврстиниopenness: отвореностstruggle: борбеembrace: прихватиhesitation: двоумљењаobstacles: препрекаsupport: подршкаinspiration: инспирацијаframework: оквируilluminated: обасјаоmeadows: ливадеspark: искраquestioningly: упитноmutual: међусобнеreflection: размисљањеharmonious: складан

Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju je na tekmovanju v Mariboru osvojil Zbor sv. Nikolaja iz Litije, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. Litijski zbor je s tem postal tretji slovenski zbor, ki je prejel to prestižno nagrado v njeni več kot 30-letni zgodovini. V finalu tekmovanja je nastopilo pet zborov, med njimi dva slovenska. Naša gostja je bila Helena Fojkar Zupančič.

Še vedno se v pripravi jedi porabijo velikonočne jedi, tudi žegen, ki smo ga dali v hladilnik. Lahko se palačinke namažejo z zmletim nadevom od velikonočne šunke ali od kakšne klobase. Na vrhu lahko naribamo malo sira, zavijemo in popečemo kot klobasice ali pa naložimo v pekač, malo prelijemo, zapečemo in zraven ponudimo solato. Tudi sveži hren še lahko porabimo. H kanelonom se dobro poda krompirjev hren. Naredimo redek pire krompir, dodamo kakšno žlico domačega kisa in nariban hren. Slednjega dodajajmo postopoma, saj svoje moči ne pokaže takoj. To je lahko tudi dobra priloga h pleskavicam. Jabolčni in smetanov hren pa se bosta lepo podala h kuhani govedini.

»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Medved bi rad prestrašil živali, a se ga ne utegnejo bati. Pripoveduje: Polona Vetrih. Napisala: Gertrude Crampton. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Po volitvah jutri ustanovna seja državnega zbora. Bo izvolitev predsednika nakazala možno koalcijo?Pred stavbo parlamenta tudi Veliki protikorupcijski shod s pozivom k prevzemanju odgovornosti.Madžarska pred prelomnimi volitvami: med utrjeno oblastjo in novim izzivalcem. Komentar dr. Aleša Mavra.Vreme: Jutri nekaj več oblačnosti, zlasti na severu možna kakšna kaplja dežja.

Tokrat ste besedo v Svetovalnici imeli vi, spoštovani poslušalci, o tem, kako ste preživeli velikonočne praznike in kam vas bo oz. je vodila pot na velikonočni ponedeljek: k sorodnikom, prijateljem?

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Veliki petek: P. Anton Jerman o pomenu in obredihPo vsej Cerkvi poteka nabirka za Sveto deželoPapež Leon XIV.: Poklicani smo, da služimo Božjemu ljudstvu z vsem svojim življenjemKončuje se preventivna akcija 40 dni brez alkohola

Veliki petek nas vabi k premisleku o skrivnosti trpljenja in krepitvi vere, ki vidi v križu pot do vstajenja.Novomeški škof Andrej Saje poudarja, da je v hrupu sodobnega časa nujno najti trenutke tišine, kjer lahko dozori življenje po duhu.Strah in zaprtost po njegovih besedah ovirata Božje delovanje v človeku, medtem ko odprtost in zaupanje odpirata pot resnični veri.VREME: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj temperature do minus tri, čez dan pa vse do 20 stopinj Celzija.

Veliki petek - dan Jezusove smrti na križu, ki je znamenje Božje ljubezni do nas.Današnji dan v Jezusovih krajih v znamenju vojne, nasilja in negotovosti.Ribniški župnik Berčan v prenosu maše zadnje večerje: Evharistija kot pot v notranjo osvoboditev.Povolilni pogovori: Golob ostaja optimist a zdi se, da mu zadeve polzijo iz rok. Oblikovanje tretjega bloka utegne zadeve obrniti.Ustavno sodišče začasno zadržalo rubeže denarnih socialnih pomoči.Trump z novimi grožnjami Iranu. Guterres pozval h koncu spopadov.Kmetijska zbornica pred veliko nočjo poziva h kupovanju slovenske hrane.Praznična miza naj bo zmerna: manj prenajedanja, več ravnovesja in zdravih izbir.ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja evropsko sezono končali v polfinalu pokala CEV.VREME: Čakajo nas pretežno sončni in topli velikonočni prazniki.

Ustavili smo se ob skrivnosti dneva, ki nas nagovarja tudi z vprašanji: Zakaj nas trpljenje tako zaznamuje? Kje iskati smisel, ko ga ne vidimo? In kako v globini teme zaslutiti luč velike noči? Naš gost je bil kaplan Peter Čemažar, ki pri svojem delu z mladimi odpira vprašanja vere, dvomov in iskanj sodobnega človeka.

Veliki četrtek: dan evharistije in postavitve duhovniške službe.Leon XIV. se vrača k tradiciji. Obred umivanja nog bo opravil v lateranski baziliki, v Koloseju bo sam nosil križ na vseh postajah križevega pota.Križev pot mladih na Ljubljanski grad.Križev pot mladih po mariborskih ulicah.36. obletnica skavtskega združenja.

"Crkva se u svom djelovanju treba služiti svim suvremenim pomagalima, ali najmoćnije pomagalo uvijek će ostati samo lavor s vodom. Veliki je četvrtak, dan lavora i ubrusa."

"Četrdesetnica korizmene pripreme ide svome kraju, na početku smo Velikog tjedna, slijede ključni događaji našeg spasenja. Svjetlo imamo, Riječ nam je darovana, a put znamo – rasipna ljubav, poput Nazarećanina, poput Isusa. A to sebedarje ove dane doživljava svoj vrhunac; daruje nam svoj život da bismo mi imali život, da bismo imali budućnost kod Boga. Veći dar nije moguć!" Frano Prcela

Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje ljubezenskega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo?Veliki starorimski pesnik Ovidij v prvi knjigi svoje znamenite pesnitve Umetnost ljubezni takole svetuje moškim zapeljivcem: »Vlogo ljubimca igraj, spregovori kot žrtev ljubezni; / spomni se veščih zvijač, le da prepričaš dekle. / Zlahka verjamejo; vsaki se zdi, da je vredna ljubezni; / naj bo še táko babšè, sebi neznansko je všeč. / Večkrat nanese celo, da hinavec v resnici jo vzljubi; / večkrat zares se zgodi, kar je le hlinil pred tem. / Torej, dekleta, zato se le vdajte hinavskim ljubimcem; / lažna ljubezen lahko resna postane nekoč.« Čeprav vemo, da so ti verzi nastali pred več kot 2000 leti, v njih lahko brez posebnih težav prepoznavamo dinamiko intimnih odnosov, ki jo poznamo tudi iz naše lastne sodobnosti, nemara celo iz naše lastne izkušnje. Čeprav se je v teh dveh tisočletjih, ki nas ločijo od Ovidija, svet nekajkrat postavil na glavo, se torej vendarle zdi, da se – vsaj ko gre za ljubezen – na tem svetu ni spremenilo prav nič. V podporo tej tezi bi seveda lahko navajali še številne druge verze drugih pesnic in pesnikov – od Sapfo prek Danteja do Puškina ali, zakaj pa ne, Prešerna. Vsi so se več kot očitno znašli v položajih, ki jih mi danes brez težav prepoznavamo kot naše lastne; svoje občutke, svoje vzhičenosti in pobitosti, ki so se zbudili v njihovih zaljubljenih srcih, pa so ubesedili v verzih, ki jih – ponovno brez posebnih težav – mi danes lahko vzamemo za svoje. Sklep, ki se nam na ozadju teh opažanj precej premočrtno vsiljuje, je torej jasen – ljubezen kratko malo ne pozna zgodovine. Toda pred nedavnim je pod založniškim okriljem Društva za teoretsko psihoanalizo izšla Logična struktura ljubezni, intrigantna razprava psihologa in filozofa Dina Manzonija, raziskovalca na Družbeno-medicinskem inštitutu ZRC SAZU, ki prepričljivo dokazuje prav nasprotno. Da ljubezen vsekakor ima zgodovino. Da starogrški eros, krščanska caritas in Minne, o kateri pojejo srednjeveški trubadurji iz nemških dežel, nikakor niso ena in ista stvar, čeprav seveda vse prevajamo z besedo »ljubezen«. In da si na sodobnih aplikacijah za zmenke v resnici nihče ne želi srečati se z Goethejevo Lotte ali z gospodom Darcyjem Jane Austen. Če to drži, tedaj se seveda velja vprašati, kakšna pravzaprav je zgodovina ljubezni? Skozi kakšne transformacije je v teku stoletij šlo naše razumevanje tega čustva, za katerega sicer tako radi verjamemo, da je večno in nespremenljivo? Kaj tem transformacijam botruje, kaj jih poganja? In, nikakor ne nazadnje, zakaj tako zelo hočemo verjeti, da ljubezen nima zgodovine? – To je le nekaj v vrsti vprašanj, povezanih z ljubeznijo in njeno izmuzljivo zgodovino, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Dina Manzonija. Foto: Gustav Klimt, Objem, 1905, izrez (Wikipedija, javna last)

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

U 5. epizodi podkasta poslušajte razgovor sa reprezentativkom Srbije u tenisu Ninom Stojanović o izazovima koje nosi profesionalni tenis – povredama, oporavku i mentalnoj snazi potrebnoj za povratak na vrhunski nivo. Nina otvoreno govori o tome kako su povrede postale test njene motivacije i istrajnosti, ali i koliko je u najtežim trenucima karijere važno verovati u sopstveni potencijal i unutrašnju snagu.U razgovoru se osvrće  i na iskustvo nastupa na Olympic Games Tokyo 2020, koje joj je donelo veliku vidljivost i podršku navijača, ali i dodatnu odgovornost. Govori i o emocijama i tremi koje prate velike mečeve, uključujući susret sa jednom od najvećih teniserki svih vremena, Serenom Williams.Posebno se osvrće na važnost podrške porodice tokom sportske karijere, kao i na povezanost psihološkog stanja sportiste sa povredama i procesom oporavka. Nina govori i o izazovima pronalaženja adekvatnog trenera i stručnog tima, kao i o ulozi saradnje sa sportskim psihologom u izgradnji stabilnosti, fokusa i sposobnosti da sportista bude potpuno prisutan u trenutku – u onome što sportisti često nazivaju „in the zone“.Sa jasnim ciljem da se vrati vrhunskom tenisu, Nina danas govori o motivaciji, veri u proces i snu da nastupi na sledećim Olimpijskim igrama.00:00:00 Uvod00:02:55 Povreda, oporavak i motivacija00:09:00 Povratak na teren00:12:40 Vimbldon kao povratak na WTA listu00:17:10 Pomeranje granica00:21:50 Borba za medalju na OI - sa Novakom 00:27:30 Novo mentalno poglavlje00:32:25 Zrelost i iskustvo00:38:20 Posve'enost porodice00:41:20 U potrazi za trenerom00:43:30 Dubl kao specijalizacija 00:47:30 Mentalna snaga 00:54:00 Rad na sebi i rad sa sportskim psihlogom00:57:30 Najveći izazovi do sada01:01:34 Kako te je tenis oblikovao?01:06:30 Najlepši trenutak u karijeri?01:08:00 Odlazak trenera01:15:15 Najveći meč u karijeri - Serena01:21:55 Veliki turniri - jači protivnici01:25:30 Igrati protiv prijateljice01:28:25 MindSetPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nina StojanovićDatum: 7. mart  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Nadaljujejo se ameriško-izraelski napadi na Iran, pa tudi iranski napadi na več držav v regiji. Danes se je napadenim državam pridružil Azerbajdžan, kjer naj bi iranski napad z dronom poškodoval štiri ljudi. Iran je očitke zavrnil, saj da napada niso izvedli oni. Prav tako se nadaljuje reševanje slovenskih državljanov na Bližnjem vzhodu, ki naj bi se končalo še ta teden. V oddaji tudi o tem: - Ljubljanski klinični center s štirimi novimi napravami za magnetno resonanco - Uprava SDH preklicala pooblastila izvršnemu direktorju Mateju Pircu, danes je tudi odstopil - Na ljubljanskih Fužinah po streljanju policistov umrl moški

Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!

Finale hokejskega turnirja bo jutri severno-ameriški, potem ko so Američani suvereno premagali Slovake s 6:2, Kanadčani pa so znova trepetali do zadnje minute. Tako kot proti Čehom v četrtfinalu so tudi proti Fincem zaostajali, spet pa jim je uspel preobrat. Slišali boste kanadska hokejista Matta Stonea in Toma Wilsona, ki pravita, da so vseskozi verjeli, da jim bo uspelo, vedeli so, da bodo imeli priložnosti, le izkoristiti jih je bilo treba. Med biatlonci v Anterselvi pa je Jakov Fak namignil, da morda še ni rekel zadnje na olimpijskih igrah. Uroš Volk in Marko Pangerc o dogajanju v Milanu in Cortini debatirata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.

Slovenija je dobila prvo posamično zlato olimpijsko medaljo med skakalci. Olimpijski prvak je postal letos skoraj nepremagljiv Domen Prevc, ki je na finalu v Predazzu napadel z drugega mesta in po daljavi dneva osvojil svoj drugi naslov na teh igrah. V oddaji tudi: - Končala se bo varnostna konferenca, na kateri je v ospredju krhanje odnosov med ZDA in Evropo - V novemberskem neurju prizadeti goriški kmetje pozivajo državo k pomoči pri obnovi - Na Ptuju, v Cerknem in Cerknici danes vrhunec pustnega dogajanja

Smučarske skakalke so s posamično tekmo na veliki napravi sklenile letošnje olimpijske nastope. Naslov prvakinje je še drugič pripadel Norvežanki Anni Stroem, sledila ji je Eirin Maria Kvandal. Nika Prevc je po srebru s posamične tekme na mali napravi in zlatu z ekipne zaokrožila prve igre zaokrožila z bronom.

Na veliki skakalnici v Predazzu je pod petimi krogi vse nared za žensko posamično tekmo. Po včerajšnji zlati medalji Domna Prevca si odličja obetajo tudi slovenske skakalke. Niki Prevc je večja naprava na treningih povzročala nekaj več težav kot srednja. Kot pravi, je ključen spust z rampe, kjer po njenih besedah lahko vse zamudiš ali pa narediš nekaj dobrega. Tekma se bo začela čez četrt ure. Druge teme: - Množičen obisk pustnih karnevalov po državi; na Ptuju rekorden. - Ob sklepu münchenske varnostne konference tudi o naglem vstopu Ukrajine v Unijo. - Izraelska vlada olajšala nakup zemlje na zasedenem Zahodnem bregu.

Končana stavka zaposlenih v klicnih centrih za obveščanje; vlada delno ugodila njihovim zahtevam.Gospodarska zbornica opozarja: Zaradi naraščajočih stroškov dela pred težkimi odločitvami približno 16 tisoč podjetij.V SDS kritični do sprejemanja zakonov po nujnem postopku tik pred volitvami.Iniciativa za Štepanjsko naselje: S svojimi denarnicami nočemo odgovarjati za zgrešeno urbanistično politiko.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.ŠPORT: Drevi olimpijska preizkušnja skakalcev na srednji napravi v Predazzu. Prvi favorit Domen Prevc.Vreme: Oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo ali rosilo.Letna stopnja inflacije januarja navzdol na 2,6 odstotka.V Sloveniji živi dvajset tisoč ljudi z epilepsijo. Veliki večini zdravila pomagajo, za druge iščejo ustrezne pristope.ŠPORT: Darko Jorgić drugi na turnirju 16-ih najboljših evropskih namiznoteniških igralcev

Zdravo. Tokrat začnemo s klubom 3000 milijarderjev, svetovnimi valutami in občutkom, da nas kuhajo počasi, kot žabo. Vmes obdelamo obcestne politične plakate, naredimo plan za napad na Ciper in nacionalizacijo njihovih bank, ker te stvari že znamo. Preden se vrnemo h gorilam iz 3. poglavja, Helmutu in Kurtu, mačetám in tipom gozda, slišimo tudi Pelijevo izpoved o ljubezni do Excela - orodja, ki ga je izpopolnil predvsem v oziru kalkulacij količin tvarin za dober žur. Nato pridemo do prve sledi goril (njihovo posteljo), skupaj z znanstveno razlago, kje in zakaj gorile puščajo, kar pač puščajo.

Google ima monopol nad iskanjem po spletu in vsaj do zdaj je veljalo, da z dobrim strokovnjakom lahko vplivamo na prikazovanje spletnih strani. Veliki jezikovni modeli umetne inteligence pa pravila igra spreminjajo. Lahko Chat GPT prepričam, da omeni ravno mojo picerijo, ko ga uporabnik sprašuje po najboljših picah v Ljubljani? Lahko (že) zmanipuliramo umetno inteligenco in ji sugeriramo odgovore? O novih časih optimizacije spletnega iskanja razmišljata vodja digitalnih projektov na agenciji Futura DDB Gregor Čič in Jake Kastrenakes, urednik na ameriškem tehnološkem mediju The Verge. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si The poeple who ruined the internet Poglavja: 00:00:01 Prva epizoda v letu 2026: Kaj sta Anže in Maruša nazadnje guglala? 00:01:05 Predstavitev gosta: Gregor Čič (digitalni projekti, Futura DDB) 00:01:54 Kaj je sploh optimizacija spletnih strani (SEO) in zakaj je bila do zdaj ključna? 00:03:35 Vloga SEO strokovnjaka v času prevlade Googlovega algoritma 00:04:31 Research vs. Search: Kdaj uporabimo Google in kdaj chat GPT? 00:05:44 Primer picerije: Kako se odgovori razlikujejo med iskalniki in klepetalniki 00:06:28 Pogovor z izvršnim urednikom portala The Verge (Jake Kastrenakes) o "zatonu Googla" 00:07:54 Koncept "Google Zero": Bo obisk spletnih strani zaradi UI popolnoma usahnil? 00:08:44 Ali je SEO mrtev? 00:10:54 Podatki o uporabi: 16 milijard iskanj na Googlu vs. 1 milijarda na chat GPT dnevno 00:12:13 Kako mlajše generacije (Gen Z) iščejo izdelke prek TikToka in klepetalnikov 00:13:24 Izguba "lijaka": Kako spletne strani izgubljajo prihodek od oglasov 00:15:45 Pritisk umetne inteligence: UI povzetki na vrhu Googlovih rezultatov 00:16:41 Kako danes vplivati na odgovore velikih jezikovnih modelov (LLM)? 00:18:03 Pomen prisotnosti na forumih in portalih s pregledi (TripAdvisor, Reddit) 00:18:41 FAQ za robote: Zakaj vsebino pišemo za UI agente? 00:20:25 (Ne)merljivost uspeha: Ni več garancije, da boste na prvem mestu 00:22:13 Sistemi "črne skrinje": Zakaj ne vemo natančno, kako UI sintetizira odgovore 00:24:52 Ali se sploh splača "izigravati" klepetalnike? 00:26:27 Nevarnost za manjše spletne strani: Kdo bo sploh še ustvarjal vsebino? 00:29:10 Prihodnost: Nakupovanje neposredno znotraj klepetalnika 00:30:12 Amazon vs. roboti: Boj za človeške kupce 00:30:56 Ali bodo klepetalniki postali podkupljivi s strani oglaševalcev? 00:33:04 Tehnične zahteve v letu 2026: Sheme v ozadju spletnih strani 00:34:27 Od SEO do GEO: Kako marketing spreminja kratice 00:35:00 Zaključek

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCastMao Cedung bio je i ostao istorija, mit, trauma, ideologija, kult i opomena u jednom imenu.Uverenjem je mogao da zapali naciju, a odlukama da je baci u glad, haos i strah. Bio je vođa revolucije, tvorac jednog od najradikalnijih društvenih eksperimenata u istoriji, pesnik koji je verovao da se svet može preoblikovati snagom ideje, ali i čovek čije su odluke odnele milione života. Kako razumeti ličnost koja je istovremeno simbol kineskog ponosa i epitom političke zaslepljenosti?Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka pričaju danas o vođi Kine koji se u kolektivnoj svesti svog naroda i dalje nalazi između svetilišta i optuženičke klupe. Diskutujemo o čoveku koji je sebe smatrao arhitektom novog društva, ali je to društvo platio najvišom mogućom cenom.Veliki skok napred, kulturna revolucija, male crvene knjižice u vazduhu, omladina koja razbija prošlost kao da je neprijatelj, Dugi marš, velika glad, logori za "prevaspitavanje" neistomišljenika: sve to je bila klima, psihologija, ritam Kine, zemlje koja je u istom dahu želela napredak i spaljivanje svega što je ličilo na juče.Kako je seljački sin postao neprikosnoveni vođa čija je "jedna iskra mogla zapaliti celu preriju", zašto je njegova revolucija pojela sopstvenu decu, i kako se ideja o "novom čoveku“ pretvorila u mašineriju koja melje ljude?Kako je njegova vizija Kine, iako toliko kontroverzna i radikalna, uspela da preživi političke lomove XX veka? Šta se dešava kada jedan čovek poveruje da istorija treba da ima samo jednu istinu i jednu putanju?I zašto je svet, uprkos svemu, i dalje opčinjen Maoom?

Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić u Splitu povodom upada maskiranih ljudi na kulturnu manifestaciju srpske manjine. Sa internetskih stranica Hrvatskog sabora skinuta snimka prošlotjedne tribine grupe revizionista koji su usred Sabora negirali zločinački karakter jasenovačkog logora. U Vukovaru posljednje pripreme za obilježavanje okupacije Vukovara u ratu u Hrvatskoj ujesen 1991. godine. U Zagrebu obilježen Svjetski dan romskog jezika. Veliki požar u skladištu guma nedaleko Zagreba pod nadzorom.

Ovog studenoga u Melbourneu će se održati godišnji skup udruge "The AUS-NZ Croatian Women in Leadership". Riječ je o trodnevnom susretu koji okuplja uspješne žene hrvatskog podrijetla iz Australije i Novog Zelanda, a tema skupa je osnaživanje pokretačica promjena. O značaju i programu skupa govori predsjednica udruge Sonja Palić.

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

Poletni polčas! Jure, Seba in Ciril po vrnitvi s počitnic primerjajo trajekte in izrečejodobrodošlico novemu članu Jerry-ju! Seveda se sporečejo glede razmerja plačano/dobljeno pri električnih avtomobilih,med opisom testnih vozil pa v primež vzamejo avto z enim najboljših dizelskih motorjev na svetu. Katerega? Ugibaj!Še kaj? Aja, Jure je vozil novo generacijo Mazde 6. Ajde, gas poslušat!.ZAPISKI:IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠

Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.

U jubilarnoj 60. epizodi POPkasta, vraćamo se korenima pop kulture! Pulp je izbacio novi album posle 24 godine, a mi smo konačno naterani da gledamo kultni "The Notebook". Pričamo o novim serijama kao što su "Murderbot" i "The Survivors", preporučujemo filmove od argentinskih divljih priča do IT osvetnika u "The Amateur", i ulazimo u strastvenu raspravu o novom romanu Rumene Bužarovske.

On this episode, we discuss trust and safety trends — including emerging challenges and opportunities — and how the evolution of technology is shaping CX leaders' priorities in 2025.Fraudulent activity, cyber attacks, data breaches and harmful user-generated content are on the rise. To combat these threats, robust trust and safety programs have become more important than ever. Our expert guests share how organizations are adapting their approaches despite resource constraints and explain why proactive trust and safety programs are crucial in delivering exceptional customer experiences.Listen for the compelling insights of Peter Ryan, president and principal analyst at Ryan Strategic Advisory, and Ljubiša Velikić, vice president, trust and safety at TELUS Digital.Show notesWant to learn more about the latest trends in trust and safety programs? Download a copy of TELUS Digital's report, Safety in numbers: Trust and safety trends, 2025.

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka danas započinju uzbudljivu priču o jednom od najkontroverznijih i najuticajnijih vladara u istoriji Rusije - istinskom džinu u svakom smislu, Petru Velikom - otkrivajući ključne detalje mladosti ruskog cara, pre nego što je postao zastrašujući reformator, osvajač baltičkih luka i suprug žene koja je iz ropstva stigla do carskog trona.

Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje. Gosti: dr. Matej Huš, Kemijski inštitut dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS Anton Ujčič, vodja Službe za informacijsko varnost pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo  

Otprilike svaki peti Australac pogođen je osteoartritisom, a globalno ova bolest pogađa 600 miliona ljudi. Globalna studija o osteoartritisu otkrila je stotine genetskih veza s ovom bolešću. Grupa međunarodnih istraživača također je identifikovala potencijalne nove ciljeve za lijekove, što bi moglo ubrzati razvoj djelotvornijih tretmana. U medicinskom istraživačkom institutu QIMR Berghofer u Queenslandu, naučnica i vanredna profesorica Michelle Lupton bila je dio najveće svjetske studije o genetici osteoartritisa.

Da kupiš ponudu od 97eur pošalji mejl na: jovana@jovanamiljanovic.comPopuni prijavu za Biznis bazu ovde:⁠https://forms.gle/RQywvhn1c3E3GKK26⁠Zaprati besplatni Substack blog i njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠

Jasmina Stojanović je autorka knjige "Sreća kao razvoj svesti", diplomirani filolog, bivša urednica magazina "Sensa", "Men's Health" i drugih. Tokom svoje karijere uradila je ekskluzivne intervjue sa svetski poznatim ličnostima kao što su Leonardo Dikaprio, Sadguru, Nil Donald Volš, Greg Brajden, dr Brus Lipton i drugi. _______________________________________________________________________________________________

Ep 255V nesreči na Veliki planini umrl solastnik strani The Pirate Bay | 24ur.comMarques Brownlee:Send this to a friend trying to understand why M3 Ultra > M4 MaxChatGPT on macOS can now directly edit code | TechCrunchSomething Is Rotten in the State of Cupertino | Daring FireballApple innovation and execution — Benedict EvansWhither Swift Assist? — MJ TsaiA Look at Code Completion and Swift Assist Coming in Xcode 16iOS 19 and iOS 20 Must Include a Long List of Major Changes, EU Says3D Printed Retro Mini PC – Macintosh 128K Tribute | Not From ConcentrateZahvalniceSnimano 22.3.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu