Podcasts about veliki

Dvojnik je lik, ki nam je sicer podoben kot je jajce podobno jajcu, a z nami vendarle ni istoveten. In kot kaže zgodovina umetnosti, se, paradoksalno, dobro znajde v zelo različnih, tudi diametralno si nasprotnih žanrih. Zakaj?Chaplinov Veliki diktator je, kot vemo, politična satira o fašizmu. Solaris Andreja Tarkovskega je psihološko poglobljena znanstveno-fantastična meditacija o naravi človeških želja in žalovanja. Kagemusha je krvav zgodovinski ep Akire Kurosawe, umeščen v obdobje državljanske vojne, ki je dobro stoletje pretresala deželo vzhajajočega sonca. Stvor je grozljivka Johna Carpenterja o skupini znanstvenikov, ki na Antarktiki med razbitinami nekakšnega vesoljskega plovila odkrijejo neznano življenjsko obliko. Prilagajanje Spikea Joneza pa je postmoderna komedija o umetnikovem ustvarjalnem krču. Kar vse te, žanrsko očitno sila raznolike filme druži, je, da njihov zaplet poganja motiva dvojnika. Zgodb, ki jih ti filmi pripovedujejo, bi, drugače rečeno, ne bilo, ko bi v njih ne bilo dveh likov, ki sta si sicer podobna kot jajce jajcu, a vendarle nista en in isti lik. Toda: v nekaterih primerih ta dvojnost generira vesele zaplete in brezskrben smeh, v drugih pa tragične zmote ali celo eksistencialno grozo. Kako je to mogoče? Kako je možno, da se en in isti motiv ponuja tako raznorodnim, pravzaprav kar diametralno nasprotnim narativnim izpeljavam? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo se sprehodili ne le skozi zgodovino filma ampak tudi skozi zgodovino svetovne književnosti, da bi razumeli, zakaj nas dvojniki že tisočletja tako zabavajo kakor plašijo? – Pri tem je bila naša vodnica filozofinja, predavateljica in raziskovalka na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Bara Kolenc, ki se je tej problematiki posvetila v intrigantni razpravi Figura dvojnika : od komedije k psihozi, ki je v začetku letošnjega leta izšla pri Založbi FDV. Foto: igralca Richarda Mansfielda, ki je zaslovel, ko je igral glavno – dvojno – vlogo v bostonski gledališki uprizoritvi znamenitega gotskega romana Nenavaden primer dr. Jekylla in g. Hydea škotskega pisatelja Roberta Louisa Stevensona, je leta 1895 takole ovekovečil fotograf Henry Van der Weyde (Wikipedija, javna last)

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Veliki pisatelj je nekoč rekel, da je za veliko knjigo potrebno imeti veliko témo. Tako je z velikim življenjem. Številne knjige so brez pomena in ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

Veliki pohod je eden od številnih filmov, ki so adaptacije romanov klasika žanra grozljivke Stephena Kinga. Ni nenavadno, da ga je režiral Francis Lawrence, režiser Iger prestola, ki sodijo v enak žanr. Film je postavljen v distopično avtoritarno Ameriko srede dvajsetega stoletja. Natančneje, v prepoznavno južnjaško pokrajino. ZDA so že dolgo časa v krizi. Zato vsako leto organizirajo tekmovanje, na katerem tekmujejo mladi moški oziroma fantje, tekmovanje v hoji. Prenos tekme vsako leto dvigne produktivnost in prispeva k rasti BDP. Pravila so preprosta: ves čas je treba ohranjati hitrost petih kilometrov na uro, ob vsakem zaostanku ali spremembi smeri hoje tekmovalec dobi določeno število opozoril, potem pa ga ustrelijo. Zmaga tisti, ki ostane najdlje. A če bi film gledali zgolj v luči avtoritarizma, bi mu naredili krivico. Literarna predloga je iz leta 1979, iz obdobja, ko se je zagnal neoliberalni cikel kapitalizma. Prijava na tekmovanje je prostovoljna, vendar se nanj prijavijo skoraj vsi fantje v generaciji. Demokracija ne vodi v svobodo, temveč v potrjevanje uradne ideologije. Tekmovanje je dogma in tekma, ki je prispodoba tržne tekme, določa vse odnose med tekmovalci, tudi prijateljske. V ospredju je odnos med svetlopoltim Cooperjem Hofferjem in temnopoltim Davidom Jonssonom. Vendar barva njune kože ni relevantna. Pomembno je le, da sta tekmovalca oziroma, v alegorični interpretaciji, delavca. Gre za železne zakone tekme oziroma trga, za hladno objektivnost. Sodelujejo pripadniki različnih ameriških »ras«. Filmu uspeva potujitev resničnosti prek spretnega odmerjanja novih informacij. Kar se na začetku zdi dokaj normalno, a malo srhljivo, se kasneje začne razkrivati kot popolnoma iracionalno in okrutno. Z učinkom šoka, značilnega za Kingovo pripovedništvo, nas film zbuja iz lastne ideologije. Vizualno je minimalističen in še posebej privlačen za slovenske gledalce. Zeleno ruralno okolje spominja na slovensko pokrajino in vzbuja aluzije na lastno kulturo pohodništva. Tudi ko karavana končno prispe v mesto, je to majhno, dokaj pusto in z evropsko arhitekturo. Ob poti pa so v obliki krajev in ljudi izpostavljeni simboli ameriškega popkulturnega imaginarija, ki predstavljajo njeno srhljivo zgodovino. Če trg določa vse medčloveške odnose, določa tudi njihov odnos do lepega in plemenitega, pa tudi izražanje altruizma ali sociopatije in upora. Gre za izvrstno študijo karakterjev in odpiranje bistvenih vprašanj eksistence prek historičnega pogleda. Omogočili so jo tudi mladi igralci, ki so svoje vloge odigrali prepričljivo. In kljub vsej distopičnosti bodo lahko pozorni gledalci v njem odkrili svetlo revolucionarno sporočilo s pomembnim obratom za naš čas.

"Grgur je i kao papa i usred najveće aktivnosti uvijek ostao monahom i pokornikom, toliko da su ga prestrogi život i veliki trud iscrpili da je stalno pobolijevao. A on bi govorio - U Pjesmi nad pjesmama duša kaže: "Ja sam ranjena ljubavlju." Sve druge utjehe ne prihvaćam. Ni zdravlje mi važno nije. Loše je zdravlje srca koje ne pozna bol te rane." Don Ante Vranković

Poletni polčas! Jure, Seba in Ciril po vrnitvi s počitnic primerjajo trajekte in izrečejodobrodošlico novemu članu Jerry-ju! Seveda se sporečejo glede razmerja plačano/dobljeno pri električnih avtomobilih,med opisom testnih vozil pa v primež vzamejo avto z enim najboljših dizelskih motorjev na svetu. Katerega? Ugibaj!Še kaj? Aja, Jure je vozil novo generacijo Mazde 6. Ajde, gas poslušat!.ZAPISKI:IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠

Podržite nas na Patreonu Patreon.com/historycast Šta je zatekao a šta uradio Petar Veliki kad se posle velikog puta po Evropi vratio kući? Nastavak naše priče o ovom fascinantnom caru počinje upravo tu - u trenutku njegovog povratka, kada u sebi nosi viziju modernizacije, a pred sobom zatiče carstvo ukopano u vekovne običaje, praznoverje i feudalni poredak. Šta se dešava kada jedan čovek pokuša da na silu ubrza tok istorije? Kada želi da od ogromne, rastrzane i samodovoljne Rusije napravi evropsku silu - Rusku imperiju - čak i ako mora da reformiše sve: vojsku, društvo, kalendar, pa i način oblačenja? O tome, kao i o posledicama koje su njegovi postupci ostavili, govore istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka, u nastavku priče koja u centar pažnje stavlja jednog od najambicioznijih i najkontradiktornijih vladara Evrope.

U jubilarnoj 60. epizodi POPkasta, vraćamo se korenima pop kulture! Pulp je izbacio novi album posle 24 godine, a mi smo konačno naterani da gledamo kultni "The Notebook". Pričamo o novim serijama kao što su "Murderbot" i "The Survivors", preporučujemo filmove od argentinskih divljih priča do IT osvetnika u "The Amateur", i ulazimo u strastvenu raspravu o novom romanu Rumene Bužarovske.

»Streljanje za osnovne šole« je naslov priročnika, ki ga je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja izdala jugoslovanska strelska zveza z namenom popularizirati strelske krožke na osnovnih šolah. Hočemo povedati, da se je na osnovnih šolah streljalo že kdaj prej, vendar v tarče. Namen današnje analize je ugotoviti, kdaj so se otroci odločili, da bodo namesto v tarče v šolah streljali v sošolce. Po vsakem šolskem streljanju, tako tudi po zadnjem v avstrijskem Gradcu, slovenski mediji iz kabinetov izbrskajo šolske strokovnjake, ki povedo, kje tičijo vzroki in kje so doma povodi. Potem mediji ugotovijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo pri nas. Situacija je podobna oni, ko so vse države okoli nas že imele virus covida na svojih tleh, le v Sloveniji še nismo imeli nobenega primera. Nekakšen purgatorij, ki državljane pred prihajajočo katastrofo drži v strahu in pričakovanju, kar je za medijsko krajino vedno koristno. Ampak da ne bomo čakali, kdaj se dokončno utrga kateremu od slovenskih otrok, bodimo vsaj malo proaktivni in poskusimo najti ali predlagati rešitve, ki bodo pomagale preprečiti strelski pohod na slovenskih šolah. Poizkusimo se zgledovati pri računalnikih, ki so logično hladni, brezosebni in učinkoviti – kar se zdi dobra metoda pri soočenju s takšnim čustvenim vrtincem, kot je brezsmiselna izguba mladih življenj. V primeru, da se računalnik pokvari, so snovalci dodali modro rešitev, ki obupanega uporabnika odpelje nazaj, do zadnje še delujoče verzije. Se pravi, da se disfunkcionalni digitalni svet samodejno vrne nazaj v čas, ko je še deloval, in od tam nato uporabnika pospremi naprej v upanju, da ne bo storil istih napak, ki so ga navsezadnje vodile v katastrofo. Katera bi torej bila zadnja še delujoča verzija šolskega sistema, v kateri ni bilo nobenih možnosti, da bi učenci postrelili svoje sošolce? Zaradi nazornosti gremo nazaj stoletje in več, ko so bili učitelji popolni vladarji učilnic in so svoj status vzdrževali s strahovlado. Sodobno slovensko šolo torej vrnemo v leto 1910. Učenec se obnaša do učitelja neprimerno. Recimo, da noče pospraviti žvečilnega gumija v koš. Učitelj pristopi in: »svizzz« mu prisoli eno okoli ušes. Učenec zanalašč moti pouk. V kotu učilnice je dvajset storžev koruze in učenec mora na njih klečati preostanek pouka.Učenec ni naredil domače naloge. Ostati mora po pouku in jo narediti dvajsetkrat. Učenec ne zna pokazati, kje leži Južna Amerika. Dobi jih z ravnilom po prstih. In tako naprej in tako nazaj. Učenec ugovarja učitelju. Mora k ravnatelju, ki ga položi čez koleno in ga s šibo namlati po nagi riti. Seveda sedaj javnost ogorčeno protestira, da smo leta 2025 pa že presegli fizično kaznovanje otrok kot vzgojno metodo. Tako v šoli, kot v družini. In ne moremo se bolj strinjati, da je fizična kazen resnično nesprejemljiva. Ampak takšno je tudi streljanje otrok. Torej moramo kot družba na tehnico postaviti dve slabi, oziroma nesprejemljivi izbiri. Ali je slabša tepežka, ali so slabši mrtvi otroci? Ker nekaj je, spet s hladno logiko neprizadetega opazovalca, do danes že jasno. Med vrstniško nasilje, ustrahovanje in grožnje, tako v virtualnem kot v realnem svetu, bi se med mladimi občutno zmanjšali, če bi od drugega do šestega razreda osnovne šole intenzivno pela šiba. Seveda pa gre pri tem razmisleku samo za naivno in pobožno željo, kajti starši leta 2025 nikoli ne bi dovolili, da se njihove otroke v šolah pretepa. Starši, torej … V časih, ki smo jih opisali, so starši sodelovali z učitelji. Se pravi, da te je v šoli namlatil učitelj, doma pa še starš, ker si razjezil učitelja. Danes otrok na srečo nihče več ne mlati, mnogi starši pa mlatijo učitelje. Na simbolni ravni, seveda. Pa vendar – tako vsaj ugotavljajo otroški dušecelniki v informativnih oddajah – starši pri vzgoji otrok še vedno igrajo pomembno vlogo. Najpomembnejšo sicer igrajo računalniške igrice, internet in družabna omrežja, ampak staršev kljub vsemu še ni za odpisati. Za začetek so starši prepričani, da so njihovi otroci izjemni; ko se izkaže, da niso, so najprej razočarani otroci, nato pa še starši. Starši krivijo šolo, otroci pa gredo postrelit sošolce.Rešitev za nastalo absurdno situacijo je že v sedemdesetih letih – približno takrat, ko so strokovnjaki ugotovili, da so vzgojne metode iz devetnajstega stoletja nesprejemljive – predlagal prezrti genij svetovne literature Kurt Vonnegut. V noveli »Veliki vesoljski fuk«, ki je med drugim napovedala današnjo ekološko katastrofo, je predlagal ureditev, po kateri so starši do konca življenja odgovorni za otrokova dejanja. Oziroma lahko otrok, ko izvrši kakršenkoli prekršek, toži starše zaradi slabe vzgoje. Če bi v Sloveniji, kot prvi državi na svetu, v zakonodajo zapisali možnost, da lahko otrok pozneje v življenju zaradi neprimerne vzgoje sodno preganja svoje starše, bi se morda ti zamislili in začeli otroke ponovno vzgajati; ne pa jim samo plačevati maksimalen naročniški paket.

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo. Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!   Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

On this episode, we discuss trust and safety trends — including emerging challenges and opportunities — and how the evolution of technology is shaping CX leaders' priorities in 2025.Fraudulent activity, cyber attacks, data breaches and harmful user-generated content are on the rise. To combat these threats, robust trust and safety programs have become more important than ever. Our expert guests share how organizations are adapting their approaches despite resource constraints and explain why proactive trust and safety programs are crucial in delivering exceptional customer experiences.Listen for the compelling insights of Peter Ryan, president and principal analyst at Ryan Strategic Advisory, and Ljubiša Velikić, vice president, trust and safety at TELUS Digital.Show notesWant to learn more about the latest trends in trust and safety programs? Download a copy of TELUS Digital's report, Safety in numbers: Trust and safety trends, 2025.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Zoran Mušič - slikar, ki je v tišini kraške krajine iskal večnost, v grozi Dachaua pa človečnost. Rojen v Bukovici, ustvarjal v Benetkah in Parizu, danes pa se njegova dela - v času Evropske prestolnice kulture - vračajo domov. Na Dobrovem, v Štanjelu in v Gorici so postavljene razstave, ki ne govorijo le o umetniku, ampak o 20. stoletju samem.V njegov atelje je smela vstopiti le redkokatera oseba - ena izmed njih je bila Nelida Nemec. Z njo se bomo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjali o Mušiču, kakršnega je sama doživela: o umetniku, ki je risal smrt, da bi ohranil dostojanstvo življenja. O tem, kako je nastajala razstava, o odzivih javnosti in o vrednosti Mušičeve zapuščine za Primorsko in Evropo. Z Nelido Nemec se je pogovarjala Nataša Uršič.

Podržite nas na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka danas započinju uzbudljivu priču o jednom od najkontroverznijih i najuticajnijih vladara u istoriji Rusije - istinskom džinu u svakom smislu, Petru Velikom - otkrivajući ključne detalje mladosti ruskog cara, pre nego što je postao zastrašujući reformator, osvajač baltičkih luka i suprug žene koja je iz ropstva stigla do carskog trona.

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje. Gosti: dr. Matej Huš, Kemijski inštitut dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS Anton Ujčič, vodja Službe za informacijsko varnost pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo  

Franc Jožef I. (1830–1916) je vladal oseminšestdeset let, kar je več kot katerikoli evropski vladar v novejši zgodovini. Njegove odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično, kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Z zgodovinarjema dr. Andrejem Rahtenom in dr. Petrom Vodopivcem osvetljujemo cesarjevo osebnost in njegovo vladanje. O tem v portretu zadnjega monarha stare šole, ki je nastal leta 2016. Foto: Wikipedija

Številne antične anekdote pričajo o tem, kako zelo pomembno je imeti ob sebi pravega in zanesljivega prijatelja. Ta lahko sčasoma zaradi globoke notranje vezi, podobnega značaja ali obnašanja postane celo naš drugi jaz – o tem govori naslednja zgodba iz grške zgodovine: Verjetno ni treba posebej predstavljati Aleksandra Velikega, makedonskega princa, ki se je v zgodnji mladosti odpravil na bojni pohod in zavzel velik del Male Azije. Ena izmed znamenitih bitk je potekala jeseni leta 333 pr. Kr. pri starodavnem mestu Is v južni Anatoliji – Aleksander je uspešno zasnoval svojo strategijo, premagal perzijskega kralja Dareja III. in zajel veliko sovražnikov, med njimi tudi mater in soprogo samega kralja. Obe je po zmagi zadržal v svojem šotoru kot vojni ujetnici in k njima poslal nekaj svojih spremljevalcev s sporočilom, da ju bo prišel obiskat, zato naj se ustrezno pripravita. Kmalu zatem je v njun šotor vstopil skupaj s prijateljem Hefajstionom, ki mu je bil izmed vseh prijateljev najljubši, bil pa mu je tudi zelo podoben po zunanji opravi in orožju, medtem ko je po postavi kralja celo prekašal. Kraljici sta na podlagi prvega vtisa mislili, da je on makedonski princ, zato sta mu po perzijski šegi izkazali spoštovanje. Ko je nastala neprijetna tišina in sta se ujetnici spraševali, kaj je narobe, jima je eden od ujetnikov naposled le pokazal, kdo je pravi Aleksander. Darejeva mati Sizigamba, ki je bila ogorčena zaradi storjene napake, se je vrgla Aleksandru pred noge in se prestrašena opravičevala zaradi svoje nevednosti, češ da kralja nikoli prej ni videla. V tistem jo je Aleksander dvignil kvišku in ji pomirjujoče dejal: »Nisi se zmotila, mati: tudi ta je namreč Aleksander.« S tem je Aleksander po eni strani je izkazal milost do ujetnic, ki sta po vseh pravilih takratnega bontona zagrešili hud spodrsljaj, po drugi strani pa je vpričo vseh priznal, kako drag mu je prijatelj Hefajstion in kako močna notranja vez ju druži – imel ga je za svoj drugi jaz, zato ni mogel biti zares užaljen, ko sta tujki izkazali spoštovanje napačnemu človeku.

Otprilike svaki peti Australac pogođen je osteoartritisom, a globalno ova bolest pogađa 600 miliona ljudi. Globalna studija o osteoartritisu otkrila je stotine genetskih veza s ovom bolešću. Grupa međunarodnih istraživača također je identifikovala potencijalne nove ciljeve za lijekove, što bi moglo ubrzati razvoj djelotvornijih tretmana. U medicinskom istraživačkom institutu QIMR Berghofer u Queenslandu, naučnica i vanredna profesorica Michelle Lupton bila je dio najveće svjetske studije o genetici osteoartritisa.

Da kupiš ponudu od 97eur pošalji mejl na: jovana@jovanamiljanovic.comPopuni prijavu za Biznis bazu ovde:⁠https://forms.gle/RQywvhn1c3E3GKK26⁠Zaprati besplatni Substack blog i njuzleter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

Jasmina Stojanović je autorka knjige "Sreća kao razvoj svesti", diplomirani filolog, bivša urednica magazina "Sensa", "Men's Health" i drugih. Tokom svoje karijere uradila je ekskluzivne intervjue sa svetski poznatim ličnostima kao što su Leonardo Dikaprio, Sadguru, Nil Donald Volš, Greg Brajden, dr Brus Lipton i drugi. _______________________________________________________________________________________________

Ep 255V nesreči na Veliki planini umrl solastnik strani The Pirate Bay | 24ur.comMarques Brownlee:Send this to a friend trying to understand why M3 Ultra > M4 MaxChatGPT on macOS can now directly edit code | TechCrunchSomething Is Rotten in the State of Cupertino | Daring FireballApple innovation and execution — Benedict EvansWhither Swift Assist? — MJ TsaiA Look at Code Completion and Swift Assist Coming in Xcode 16iOS 19 and iOS 20 Must Include a Long List of Major Changes, EU Says3D Printed Retro Mini PC – Macintosh 128K Tribute | Not From ConcentrateZahvalniceSnimano 22.3.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Smučarska skakalka Nika Prevc je štiri tekme pred koncem sezone potrdila še drugi veliki kristalni globus. V samem vrhu in brez konkurence je bila tudi na današnji prvi tekmi norveške turneje. Ostali poudarki oddaje: Rusija ni naklonjena ameriškemu predlogu o 30-dnevnem premirju v Ukrajini, saj meni, da gre le za odmor ukrajinski vojski, Moskva pa pričakuje dolgotrajen sporazum. Vlada z novim zakonom o gostinstvu omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj. Iz novele črtano določilo o brezplačni pitni vodi iz javnega vodovoda za goste v gostinskih obratih. Udeleženci po požaru v Puconcih poudarjajo: javna služba sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ne deluje. Državo pozivajo k ureditvi.

V preteklih tednih smo poročali o obširnih požarih iz Los Angelesa, pred nekaj dnevi pa je Slovenijo pretresel hud požar v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Čeprav nas tovrstni tragični dogodki vedno znova globoko pretresejo, pa velikokrat sčasoma izginejo iz našega zgodovinskega spomina. V tokratnih Sledeh časa bomo obudili prav zgodbo enega izmed zdaj že skoraj pozabljenih dogodkov iz začetka 20. stoletja. Leta 1903 je namreč takratni Windischgrätz, danes znan kot Slovenj Gradec, prizadel hud požar, ki je uničil zajeten del mesta. Za seboj je pustil opustošenje in obup, a na srečo so vsi meščani preživeli. Mesto si je hitro opomoglo, saj ogenj ni uspel upepeliti njihovega neomajnega duha. Pridružite se nam pri pripovedi o uničenju, pogumu in ponovnem vzponu provincialnega mesteca v Mislinjski dolini

Veliki broj nesrećnih đokica osvanuo je preko noći na beogradskim ulicama - stradali su mostovi i nadvožnjaci, zidovi i pločnici, te školska dvorišta. Da, školska dvorišta. Pričamo o tome čija je ovo bila ideja i kakva je reakcija javnosti. Osvrnuli smo se i na posetu Davosu predsednika Vučića, hrabre ljude po manjim mestima koji su ustali protiv nepravde i šta sve mi možemo da uradimo protiv ružnih grafita. Nismo zaboravili ni posetu Jovane Jeremić Americi, kao ni mesteriju nestanka Vulinove slike. Dok svi tražimo Ćacija da ga vratimo u školu, prenosimo vam i uputstvo kako da postupate stura povodom Generalnog štrajka

Ali kako je sirota Rozinca postala gospa kraljica Rozinamunda. Pripoveduje: Manca Ogorevc. Napisal: Milan Petek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Veliki bi še več ozemlja, vplivni bi radi svoja omrežja razširili, bogati imajo premalo. Nasilneži vseh vrst so na pohodu. V tesnobnem svetu se vendarle ne gre povsem prepustiti strahu, ki hromi, obenem pa bi se veljalo izogniti naivnosti. Sliši se enostavneje, kakor v resnici je.Viri: Eppur si muove - In vendar se vrti: Sudan, vojna, ki nas ne zanima  In the Gaza Strip, children have endured devastating hardships since October 2023 Ars aktualno: Genocid - beseda leta 2024  Dogodki in odmevi: Vlada in agencija za energijo glede omrežnin še vedno na nasprotnih bregovih Vroči mikrofon: EU nima pravega političnega vodenja  Marcel: O državnih financah (Klemen Boštjančič), podnebni krizi (dr. Žiga Zaplotnik in dr. Žiga Malek) in medijskem zakonu (Jasna Zakonjšek in dr. Marko Milosavljević) Tehnična podpora: Zuckerbergovo "ukinjanje preverjanja dejstev" je le vrh ledene gore Frekvenca X: So AI agenti naslednja velika stvar?  Botrstvo: Anže: Vsak dan mi je žal, da časa ne preživljam s hčerko  Mihilizem: Marija Štremfelj: Smo duhovna bitja s kratko človeško izkušnjo  Med štirimi stenami: "Ko sem odložil kamenček, sem odložil del bremena preteklosti."

+Vaš izbor za najboljeg vozača, trku, preticanje...+Da li se KTM trka u 2025?SMART GAMES Reverso za odrasle i decu uzrasta 6+: https://mediaplanet.co.rs/proizvodi/reverso-za-odrasle-i-decu-uzrasta-6/?utm_source=Lap+76&utm_medium=Podcast&utm_campaign=Lap+786&utm_id=Infinity+Lighthouse: Podrška Infinity Lighthouse ekipi!

+Vaš izbor za najboljeg vozača, trku, preticanje...+Najnovije vesti iz sveta motociklizmaPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

+Ferrari i Hamilton već pokrenuli godinu van staze u februaru - istorijskim potpisom!, Horner je skndalom nastavio, a Newey odlaskom zaokružio. +A, na stazi neumoljivi McLaren i borbeni Ferrari, uz skriveni Mercedes počeli da ruše carstvo Crvenog bika.Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 16. decembar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

+Kako utiče situacija s KTM-om i na 2026. i ko je još na potezu?+KTM oštetio Acostu, Viñalesa i Bastianinija?Podrška Infinity Lighthouse ekipi!

Za mnoge hinduse, đainiste, budiste i sikhe, rasipanje pepela voljenih osoba u tekuću vodu nakon kremacije predstavlja važan ritual. Međutim, brojne zajednice u Australiji nemaju namjenska mjesta za ovakve ceremonije. Nakon godina zagovaranja, jedna hinduistička zajednica u Južnoj Australiji sada ima odobreno mjesto za ove i druge srodne vjerske obrede.

Spomenuti brendovi @dulsineja.atelier @sethgodin @askinosie @farawaychocolate plus Derek Sivers knjige. Podkast Seth Godina je Akimbo, epizoda o čokoladi i imanju svoje mere je S16E6 a njegova nova knjiga je This is Strategy. Ovo je deo serijala Instagram lajvova koje radim ove jeseni. Prijava za Bizni Bazu: https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

V nedeljo se je s slavnostno podelitvijo vesen končal 27. Festival slovenskega filma. Veliki zmagovalec je film Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc, ki se je po uspešni turneji od Tribece do Sarajeva in redni kinodistribuciji v Art kino mreži ustavil še v Portorožu. Tam je dobil kar sedem vesen: za celovečerni film, scenarij, glavno žensko vlogo, glavno moško vlogo, žensko stransko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo. Med drugimi pa so slavili tudi filmi Niti besede, Cent'anni in Igrišča ne damo!.

Veliki dio našeg vremena provodimo na radonom mjestu i vezano uz posao. Svakog dana smo u prilici komunicirati s drugima bilo kao manager ili zaposlenik i međuljudski odnosi utjeću na zadovoljstvo pojedinca. Gost ove epizode je Zoran Metikoš, iskusan trener i profesionalni coach u domeni poslovanja i leadershipa. Istražujemo kako lideri mogu postati učinkoviti treneri svojim timovima. Osvještavamo važnost mekih vještina, poput komunikacije, empatije i aktivnog slušanja, koji omogućuju bolje razumijevanje potreba zaposlenika. Razgovaramo o emocionalnoj inteligenciji kao ključnom faktoru u izgradnji povjerenja i suradnje unutar tima. Također, dijelimo konkretne primjere kako coaching pristup može unaprijediti radnu atmosferu i motivaciju. Pridružite nam se dok otkrivamo strategije za razvoj lidera koji inspiriraju i podržavaju svoje timove! Kontaktirajte nas za daljnju suradnju: Zoran Metikoš: ⁠https://www.linkedin.com/in/zoran-metiko%C5%A1-3528626/?original_referer= ⁠https://profectabdi.com/⁠ Daniela Nekic: https://prosperityplatform.my.canva.site/

Veliki rjavi medved je predsednik Združenega gozdovja … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisal: Franc Belčič. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Od Olimpijskih igara do oproštaja od Bore Đorđevića, pokrivamo dug period, površno koliko se to može. Predug uvod posvećen koncertu povodom 100 godina Radio Beograda, potom priča o muzici koja obuhvata i Linkin Park ali i Bijelo dugme a naravno i Riblju čorbu, a usput i obavezne teme tipa Rio Tinto i Prajd. Lambros pride. Ljubimo vas (dobrim) pesmama. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Strahovi pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu se v luči napovedi Irana in libanonskega Hezbolaha, da se bo maščeval Izraelu, se krepijo. Ameriški obveščevalci pričakujejo dva vala napada na Izrael. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je vse strani pozval, naj se vzdržijo zaostrovanja ter poudaril, da je za umiritev napetosti v regiji ključno doseči dogovor o premirju v Gazi. A tu ni videti napredka, Izrael še naprej silovito napada enklavo, v zadnjem dnevu je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. V oddaji pa tudi o tem: - Azijske borze po strmih padcih danes spet v zelenem, strah pred ameriško recesijo za zdaj minil - Veliki gradbeni projekti zvišujejo reference slovenskih gradbincev - V Parizu danes oči uprte v aktualno olimpijsko prvakinjo v plezanju Janjo Garnbret- Veliki gradbeni projekti zvišujejo reference slovenskih gradbincev

"Online trgovina kod nas kaska za svetom." U 278. epizodi Pojačala gost Ivana Minića je Ivan Tanasković, direktor E-commerce asocijacije Srbije i stručnjak za internet prodaju koji iza sebe ima više od 12 godina iskustva u online trgovini. Tanasković je učestvovao u razvoju i promociji internet trgovine od njenih samih začetaka na našim prostorima. Tokom godina sarađivao je sa nekim od najvećih kompanija koje su među prvima uvele online prodaju na našim prostorima, među kojima su Tehomanija, L'Oreal, Mozzart, Planeta Sport i mnogi drugi. U tim saradnjama, Tanasković je imao prilike iz prve ruke da sagleda sve probleme i prepreke sa kojima se kod nas susreću privrednici koji žele da se bave internet prodajom ili istu uključe u svoje poslovanje. U te probleme ne spada samo organizacija online prodavnica, već i pitanja logistike, isporuke, dobavljanja zaliha, organizacije porudžbina, targetiranja kupaca odgovarajućim ponudama, indeksiranja proizvoda u zalihama, sakupljanja informacija o ciljnim grupama i još mnogo drugih briga. Saznajte kako Tanasković nastoji da reši te i mnoge druge probleme kroz svoja zalaganja kao direktor E-commerce asocijacije Srbije i kako je uopšte stigao tu gde je danas. Teme u epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Kad porastem biću - Uticaj obrazovanja - Prvi poslovi - Groupon u Srbiji? - Rani dani analitike - Rana online prodaja - Veliki pomaci - Posle Tehnomanije - Rad u kladionici - Interesantni projekti - Razvoj e-commerce - Napredak tokom godina - Zaključak razgovora Realizacija Pojačalo podkasta ne bi bila moguća bez naših izuzetnih partnera: - Kompanija Epson koja je vodeći svetski proizvođač projektora i štampača za sve namene: https://www.epson.rs/sr_RS - Kompanija Orion telekom provajtera najbrže internet infrastrukture u Srbiji sa preko 30 godina iskustva: https://oriontelekom.rs Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/46C69t5 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Ispostavilo se da su sve teme prethodne nedelje bile jedan veliki #nijenjuz, tako da u ovom izdanju podkasta imate spoj rubrika Kolegijum i Nije Njuz. Pričali smo o Svesrpskom saboru i ko nam krade i svojata zastavu? Komentarisali smo razloge zašto je predsednik Vučić ljut na RTS i da li je baš on zaslužan za nastup Jokića za reprezentaciju Srbije na OI u Parizu. Nismo zaboravili ni skandal sa (ne)izborom Slaviše Orlića za dekana FPN. I ne možemo da ne spomenemo našeg kolegu Miroslava Vujovića Gravu koji je napravio pravu pometnju sa izmenjenim logom kompanije Lacosta, povodom Novakove povrede i odustajanja na RG. Vidimo se 24. juna od 18h u Aranđelovcu, u Kavani!

Na cilju slovite kolesarske dirke po Italiji je bilo drugo leto zapored slišati Zdravljico. V Rimu, kjer je lani na najvišjo stopničko stopil Primož Roglič, je letos slovensko prevlado nadaljeval in še stopnjeval Tadej Pogačar. Prvemu kolesarju sveta je uspela dirka na robu popolnosti. V oddaji tudi: - Izraelska vojska napadla begunsko taborišče na območju v Rafi, ki naj bi bilo še varno - Na ljubljanski urgenci vnovičen zagon obnovitvenih del; trajala bodo predvidoma 18 mesecev - Začenja se teden gozdov, ki prinaša 50 dogodkov po vsej Sloveniji

Tudi drobna glavica prav misli. Pripoveduje: Janez Eržen. Napisal: Dragutin Horkić. Prevedel: Ivan Vouk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Dugogodišnja članica i sekretarica hora "Sevdalinka", gospođa Snežana Barošević govori o uspješnim nastupima u prošloj godini, dobrotvornom koncertu koji pripremaju za 20. april u Seafordu, te planovima u narednom periodu. Hor "Sevdalinka" pronosi Australijom ljepotu narodne bosanskohercegovačke pjesme kao najljepšeg dijela neprocjenjivog kulturnog blaga Prve domovine. Odolijevajući vremenu i svim iskušenjima koje njegov tok neminovno donosi, hor je ne samo opstao, nego je i unaprijedio svoj kvalitet, pretvorivši se u instituciju kreativnosti i zajedništva svojih članova. Svim dobronamjernicima hor nudi istinsko zadovoljstvo dobre pjesme, ali i prijateljsko ozračje. "Sevdalinku" je vodio dugi niz godina moj rahmetli kolega sa SBS -a, Amir Bukić.

V epizodi 137 je bil moj gost dr. Mark Pleško, ki je postal doktor fizike jedra in osnovnih delcev pri 25 letih. Je ustanovitelj in direktor družbe Cosylab, ki je zraslo v mednarodno podjetje z več kot 250 zaposlenimi in je vodilno na svetu v svoji niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike ter za protonsko terapijo za zdravljenje raka. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Objektivnost znanosti Iskanje objektivne resnice Zakaj študij fizike? Tehnoloških dosežkov in vpliv na družbo Najpomembnejši dosežek v dobi človeka Od atoma do kvantnega računalnika Kaj je jedrski pospeševalnik? Veliki pok Implikacija fizike v naš vsakdan Proces odločanja v podjetju Cosylab Zdravljenje raka z radioterapijo Protonska terapija za zdravljenje raka Teorije zarote in zdravilo za raka Elita, politika in vpliv na družbo Stoicizem, altruizem in vodenje družbe Zmanjšanje razlik med bogatimi in revnimi