Podcasts about francije

V svetu se vrstijo odzivi na mirovni sporazum Združenih držav Amerike in Irana. Med drugimi so ga pozdravili v Združenih narodih in Evropski uniji, kjer poudarjajo, da bo vnovično odprtje Hormuške ožine priložnost za stabilizacijo svetovnega gospodarstva. Kot je dejal analitik Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, pripravljenost Francije, Nemčije in drugih evropskih držav za skupno mirovno misijo za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini kaže na to, da so si vsi ključni akterji oddahnili. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o spremembah zakona o lokalnih volitvah, nevladniki opozarjajo na njihovo spornost. - Včerajšnja neurja na vzhodu povzročila veliko škode na kmetijskih površinah, prizadeti pričakujejo pomoč države. - Na obali se je uradno začela kopalna sezona.

Po petkovi uvodni tekmi s Črnogorkami so Slovenke včeraj v Baru igrale še z Gruzijo. V Parizu smo dobili novo zmagovalko odprtega teniškega prvenstva Francije, popoldne bomo dobili tudi novega zmagovalca v moški konkurenci.

Čeprav tako Washington kot Teheran poudarjata svojo zavezanost umiritvi razmer, pa te na Bližnjem vzhodu ostajajo napete kot struna. Krhko premirje je bilo z novo izmenjavo ognja na preizkušnji tudi danes. Pod udarci izraelske vojske pa še naprej trpijo tako v Libanonu kot Gazi. Več kmalu, v oddaji pa še: - Rejniške družine so se na svojem 20. srečanju zbrale v Mariboru - Ob začetku kopalne sezone iz Piranskega zaliva potegnili številne odpadke. - Odprto prvenstvo Francije pripadlo mladi ruski teniški igralki Miri Andrejevi.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

ORO - radijska oddaja za otrokeTretja oddaja: RUMENAZagotovo si pričakoval ali pričakovala rumeno oddajo, saj je to zadnja izmed osnovnih barv. Tanja, Juš, Jošt in Teja so veseli, da so dnevi daljši in to pomeni, da se lahko več družijo na prostem. Najlepše je, ko so lahko na soncu zato so že v uvodu zapeli pesem, da bi ga privabili čimveč. V kotičku z BlaBlažom se znova lahko naučiš kako se v različnih jezikih reče rumena, v novicah bomo izvedeli kje so vladali prvi kralji Kitajske, v literarnem kotičku pa boš tokrat lahko prisluhnila dooooolgi pravljici. Na slišanje!

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl.

Premier Robert Golob je Evropsko komisijo pozval k preiskavi domnevnega tujega vmešavanja v slovenske državnozborske volitve, o tem pa je govoril tudi z voditelji Irske, Nizozemske in Francije. Tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se morajo Evropejci združiti in zaščititi demokracijo pred vpletanjem. Druge teme: - V ospredju zasedanja Evropskega sveta preprečevanje energetske krize zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. - V Sloveniji in soseščini omejitve pri prodaji goriv. - V okviru preiskav na mariborski občini pridržali župana.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bo s prihodnjim mesecem uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. Gre za države, ki so prve poslale svoje vojake na Grenlandijo v znak podpore Nuuku in Københavnu. Kot je še dodal Trump, bo val višjih carin veljal, dokler Združenim državam ne bodo dovolili kupiti omenjenega avtonomnega danskega ozemlja. Tja bo dva častnika poslala tudi Slovenija, je po dopoldanski seji sporočila vlada. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija in Mercosur podpisala trgovinski sporazum. - Ob porastu kibernetskih napadov tudi krepitev zavedanja o varnosti na tem področju. - V Ilirski Bistrici bodo s slovesnostjo uradno odprli Kettejevo in Cankarjevo leto.

Zaveznice Ukrajine so se dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja. Združene države bi vodile mehanizem za nadzor prekinitve ognja, voditelji Francije, Velike Britanije in Ukrajine pa so podpisali dogovor o nameri razporeditve večnacionalnih sil v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo danes nadaljevala v Bruslju in Londonu. Tam se bo ukrajinski predsednik Zelenski sešel z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Zelenski je pred tem dejal, da je ameriška stran seznanjena z osnovnimi stališči Ukrajine. Druge teme: - Evropski notranji ministri podprli prvi seznam varnih izvornih držav. - Komisija za preprečevanje korupcije svari pred neupoštevanjem njenih priporočil in odločitev. - Z brezplačnimi vadbami do več gibanja in veselja za ljudi z invalidnostjo.

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

Glavno mesto Francije je te dni v znamenju tedna fotografije in 28. mednarodnega fotografskega sejma Paris Photo. Sejem, ki je bil ustanovljen leta 1997, velja za najpomembnejšo platformo za raziskovanje fotografije in podobe ter spodbujanje dialoga med zgodovinskimi deli in sodobnimi praksami. Z več kot 200 galerijami in 45 založniki Paris Photo ponuja bogat program, razdeljen v pet segmentov. Iz Slovenije se je letos posebne okrogle mize udeležil Dejan Sluga, programski vodja ljubljanske Galerije Photon, ki je tudi nam podrobneje predstavil fotografsko dogajanje v Parizu in pod stekleno streho Velike palače. Foto: Pixabay

Trubadurji so bili pesniki in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o ljubezni, bogu, pogumu in časti. Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja Lionel Leroy - Kaami iz enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Franciji in Evropi Carcassonna. "Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mestih, ampak so prenašali novice o dogajanju po deželi, vesti o vojnah in bitkah, smrtih in rojstvih", pravi Kaami, ki sam izdeluje srednjeveška glasbila, poustvarja glasbo iz tistega časa in skrbi, da se žlahtna tradicija trubadurstva nadaljuje.

Vrstijo se odzivi na mirovni načrt za Gazo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump predstavil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Z načrtom se strinja Evropska unija, odzvali so se tudi voditelji številnih držav - med drugimi Slovenije, Francije, Italije in Nemčije. Kot je dejal nemški kancler Friedrich Merz, je omenjeni predlog najboljši način za končanje vojne. Hamas še preučuje načrt. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija bo Ukrajini namenila dve milijardi evrov za obrambo pred droni. Poštarju v Kopru grozi odpoved, ker je prehitro raznosil pošto. Nekdanji minister Hojs osumljen sodelovanja s Kavaškim klanom

Na svetovnem prvenstvu v odbojki na Filipinih turnir nadaljuje le šestnajsterica najboljših ekip. V tej presenetljivo ni olimpijske prvakinje Francije in Brazilije, ki sta sodili v ožji krog favoritinj za odličja. V Avstriji pa poteka kongres Evropske rokometne zveze, na kateri bodo za vodilne funkcije kandidirali tudi slovenski rokometni delavci.

7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.

V župniji Sv. Lenart v Slovenskih goricah bodo 7. in 8. septembra deležni velike milosti, saj bodo pod svoje okrilje za dva dni sprejeli relikvije svojega zavetnika, ob tem pa bodo župnijo in občino obiskali predstavniki občine in bratovščine Saint Leonard de Noblat iz Francije. O dogodku smo se pogovarjali z župnikom Marjanom Pučkom.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Za vas smo zbrali tudi nekaj drugih novic tega tedna in se ozrli ne nedavni obisk p. Jacquesa Philippa, duhovnika Skupnosti blagrov iz Francije, priznanega duhovnega pisca in voditelja duhovnih vaj po vsem svetu. V Sloveniji je vodil duhovne vaje in pripravil predavanje. Vabljeni k poslušanju oddaje!

V župniji Sv. Lenart v Slovenskih goricah bodo 7. in 8. septembra deležni velike milosti, saj bodo pod svoje okrilje za dva dni sprejeli relikvije svojega zavetnika, ob tem pa bodo župnijo in občino obiskali predstavniki občine in bratovščine Saint Leonard de Noblat iz Francije. O dogodku smo se pogovarjali z župnikom Marjanom Pučkom.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bila z nami sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec. V teh dneh so namreč oči svetovne javnosti znova uprte v Ukrajino, njeni prebivalci pa z molitvijo spremljajo pogovore na najvišji ravni. Za vas smo zbrali tudi nekaj drugih novic tega tedna in se ozrli ne nedavni obisk p. Jacquesa Philippa, duhovnika Skupnosti blagrov iz Francije, priznanega duhovnega pisca in voditelja duhovnih vaj po vsem svetu. V Sloveniji je vodil duhovne vaje in pripravil predavanje. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije bodo popoldne gostili video konferenco zaveznic Ukrajine v sklopu tako imenovane koalicije voljnih. V ospredju bo po pričakovanjih razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora z Rusijo. Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je ameriška pripravljenost sodelovati v takšnih zagotovilih dobra novica, saj tako Evropa ne bo sama v tem. Poudaril je, da moramo Evropejci opraviti svoj del. V oddaji tudi o tem: - Ob vnovičnem nasilju na srbskih protestih sinoči najhuje v Valjevu - Od Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom mineva 106 let - Nov poraz članske košarkarske reprezentance, tista do 16 let se kiti z evropskim bronom

KZS zaradi spornega Zakona o zaščiti živali v vseslovenski kmečki protest. Ministrstvo razloga zanj ne vidi.Novogoriški župan Turèl odstavil podžupana Harèja, ki meni, da je razrešitev povezana z njegovim udejstvovanjem za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev.Zaradi dogajanja v Gazi, Slovenija na zagovor poklicala izraelsko veleposlanico v Ljubljani.ŠPORT: Slovenski odbojkarji prek Francije do polfinala svetovne Lige narodov.VREME: Jutri sprva precej jasno, popoldne bo nastalo nekaj ploh ali neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 29 °C.

V pogovoru z Jaroslavom Skrušnýjem, mojstrskim prevajalcem iz češčine in francoščine, preverjamo, kaj je v drugi polovici 20. stoletja slovenskemu kulturnemu prostoru dala francoska in kaj češka literaturaKo smo se v 19. stoletju Slovenci borili za narodne pravice v kontekstu habsburške monarhije, smo se pogosto navdihovali pri Čehih. Znano telovadno društvo Sokol smo, denimo, ustanovili, sledeč prav češkim zgledom. In Slovenske matice bi bržčas ne bilo, ko bi Čehi že ne imeli Češke matice. Pravzaprav ima tudi gajica, pisava, ki jo danes uporabljamo, svoje najgloblje korenine na Češkem, saj se je Hrvat Ljudevit Gaj, ko je snoval ortografski sistem za zapisovanje južnoslovanskih jezikov, prvenstveno zgledoval pri Čehu Janu Husu in njegovi adaptaciji latinice v zgodnjem 15. stoletju. Vse to je slovenski in češki kulturni prostor povezovalo in zbliževalo, toliko bolj seveda, ker je tudi kar nekaj Slovencev v tistem obdobju študiralo na znameniti Karlovi univerzi v Pragi. No, te tesne vezi pa so se v 20. stoletju – še zlasti v njegovi drugi polovici – nekoliko zrahljale. Saj drži, da je Plečnik takoj po prvi svetovni vojni vodil prenovo Hradčanov in da si zgodovine slovenskega filma ni mogoče predstavljati brez Františka Čapa in njegove Vesne, a vtis je, da so se po drugi svetovni vojni naši ustvarjalci, naši umetniki za navdih in spodbudo najraje, najpogosteje obračali na zahod ali na jug, spričo česar se je razdalja med našim in češkim kulturnim okoljem v splošnem povečevala. Da pa se te stare češko-slovenske povezave vendarle ne bi čisto pretrgale, je skrbelo nekaj prizadevnih literarnih prevajalk in prevajalcev, med katerimi je eno ključnih vlog odigral Jaroslav Skrušný, ki nas je oskrbel s prevodi osrednjih čeških povojnih književnikov – od Milana Kundere do Bohumila Hrabala, od Vaclava Havla do Ivana Klime. Je pa treba podčrtati, da je to pravzaprav le polovica njegovega prevajalskega opusa, saj Skrušný zdaj že kakega pol stoletja nadvse vešče, nadvse umetelno prevaja tudi iz francoščine. Zola, Sartre, Camus, Malraux in Stendhal so, če omenimo le nekatere, avtorji, ki jih lahko beremo, zahvaljujoč njegovim prevajalskim naporom, za katere je leta 2011 potem prejel tudi Sovretovo nagrado. A kako gresta češčina in francoščina, češka in francoska književnost skupaj? Kako ena in kako druga odmevata med slovenskimi bralkami in bralci? Iz katere literarne tradicije, ne nazadnje, raje prevaja? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Jaroslava Skrušnýja. Foto: Jaroslav Skrušny (Goran Dekleva)

Tadej Pogačar je z zmago na četrti etapi kolesarske dirke po Franciji dosegel svojo jubilejno, 100. zmago v karieri. Na dobrih 174 kilometrov dolgi trasi od Amiensa do Ruena je v sprintu manjše skupine prehitel Nizozemca Mathieuja van der Poela, ki je sicer obdržal rumeno majico vodilnega. Drugi poudarki: - Bo vladajoči politiki uspelo najti izhod iz referendumskih zagat? - Evropska komisija na področju vladavine prava v Uniji opaža pozitiven trend; posebej pa jo skrbi Madžarska. - Na jugu Francije divja gozdni požar, ob vetru se hitro širi tudi proti Marseillu.

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR. Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre …

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR. Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre …

Izrael in Iran osmi dan nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije naj bi danes v Ženevi od iranskega kolega Abasa Aragčija skušali pridobiti zavezo Teherana, da bo njegov jedrski program samo civilne narave. Združeni narodi ne bodo sodelovali v pogovorih, bodo pa spremljali srečanje, je napovedal njihov predstavnik Stephane Dujarric. Kot je dejal, so v Svetovni organizaciji prepričani, da je diplomacija edini način za reševanje konfliktov. Nekaj drugih poudarkov: - Stavka v Italiji bo danes ohromila javni promet, sindikati zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. - Socialni partnerji podpirajo spremembe zakonodaje o trgu dela, opozicija bo obstruirala izredno sejo. - Bregove Drave bo zasedel 33-ti festival Lent, ki bo do prihodnje sobote ponudil več kot 280 dogodkov.

Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

V Španiji, na Portugalskem in v delih južne Francije so po večurnem obsežnem električnem mrku znova vzpostavili preskrbo z elektriko. Izpad, za katerega še ugotavljajo vzrok, je prizadel na milijone ljudi. Drugod po Evropi večjih težav v električnem omrežju niso zaznali, pravijo v Elesu. Drugi poudarki oddaje: Trump v prvih 100 dneh vladanja pretresel Ameriko in svet. Preobrat v kanadski politiki: na parlamentarnih volitvah zmagali liberalci. V Srbiji študenti prekinili blokado zgradb javne radiotelevizij.

Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal tridnevno premirje med prazniki od osmega do desetega maja. Iz Kremlja so že pred tem sporočili, da so pripravljeni tudi na pogovore za trajnejši mir. Če si ga Rusija zares želi, mora premirje razglasiti takoj, pa v odgovoru pravi Ukrajina. V oddaji tudi: - Dele Španije, Portugalske in Francije zajel električni mrk. - Vatikan za sedmi maj napovedal začetek konklava. - Prodaji stanovanja ob mariborski onkologiji se upira le še en lastnik.

Konklave, na katerem bodo kardinali izbirali novega papeža, se bo začel 7. maja.Objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacijo za vzporedni tir drugemu tiru.Španijo, Portugalsko in del južne Francije prizadel obsežen električni mrk.Vreme: Prihodnji dnevi bodo jasni, z dnevnimi temperaturami nad 20 stopinj C.

V Španiji, na Portugalskem in delih Francije se je danes zgodil električni mrk. Vzrok za izpad še ni znan, v portugalskem upravljalcu omrežja ne izključujejo možnosti, da je bil izpad posledica zelo velikega nihanja električne napetosti, najprej v španskem sistemu, ki se je nato razširilo na portugalski sistem. Operaterji na Pirenejskem polotoku si prizadevajo za obnovo oskrbe, ponekod jim je to že uspelo.

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

V aprilu se ob koncih tedna vrstijo enodnevne kolesarske klasike. Preteklo nedeljo sta se na eni od najslovitejših enodnevnih dirk vnovič pomerila Tadej Pogačar in Mathieu van der Poel. Tokrat je bil boljši Nizozemec, ki se je na severu Francije veselil že tretje zaporedne zmage. Gost najnovejše epizode podkasta Tour 202 je bil nekdanji kolesar Jan Polanc, ki je z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem govoril o izjemni kolesarski dobi, ki sta jo ustvarila Pogačar in van der Poel. Osvojila sta kar dvanajst od zadnjih štirinajstih kolesarskih spomenikov. Nedeljsko dirko med Parizom in Roubaixem je sicer odločil padec Pogačarja približno deset kilometrov pred ciljem. Nizozemec je po nedeljski zmagi končal tekmovalni program spomladanskih klasik, Tadej Pogačar pa bo nastopal še na dirkah v Ardenih, ki mu zaradi razgibanosti trase zelo ustrezajo. Jan Polanc je nekaj besed namenil tudi svetovnemu prvenstvu, ki bo jeseni v Ruandi, kjer je letos že doživel kolesarsko dirko, saj danes opravlja vlogo športnega direktorja pri ekipi Emiratov.

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar bo prvič nastopil na dirki med Parizom in Roubaixem, ki velja za najzahtevnejšo med enodnevnimi klasikami. Dirko na severu Francije bodo zaznamovale slabe vremenske razmere, tekmovalce bodo ob dežju motili še močni sunki vetra. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa se bo v kvalifikacijah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu še drugič pomerila s Srbijo. Sredin obračun v Celju se je končal z neodločenim izidom, tekma v Boru na vzhodu Srbije bo danes odločala o potnicah na prvenstvo, ki ga bosta ob koncu leta gostili Nemčija in Nizozemska.

Končuje se domače odbojkarsko prvenstvo. Po včerajšnjih odločilnih polfinalnih tekmah so znani finalisti v moški in ženski konkurenci. V oddaji podrobneje še o prihajajoči kolesarski dirki na severu Francije, na kateri bo skušal za nov mejnik poskrbeti Tadej Pogačar. Na znameniti dirki Pariz-Roubaix pa bo imela Slovenija predstavnico tudi v ženski konkurenci, v kateri bo nastopila Eugenia Bujak.

Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.

Strojni inženir iz Francije je svojo poklicno strast našel v zagonu Renaultovih tovarniških linij od Dolenjske do Maroka, ljubezen pa v Novem mestu. Christope je eden najzaslužnejših ljudi, da ima Novo mesto še vedno avtomobilskega velikana, ki bo tudi v bodoče rezal kruh mnogim družinam. Že dolgo nazaj se je naučil, kaj zmorejo pridne slovenske roke in um delovnih ljudi pod Gorjanci. 2026 se v Revoz tudi zaradi njega vrača novi Renault Twingo. . ZAPISKI: -ODPRAVA UGANDA: https://odprava-uganda2025.si . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM -  ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Danes pa nekaj o človeški tragediji in prelivanju človeške krvi. Kot je znano, se ta življenjska tekočina na veliko preliva tako v Ukrajini kot v Izraelu ter v še nekaj več kot 150 oboroženih konfliktih po svetu. A kot da ne bi bilo dovolj luknjanja človeških teles s kroglami in izstrelki, so se zdaj puščanju krvi pridružile še stenice.Vse več je resnih opozoril, da so ti – od enega do osem milimetrov veliki krvosesni organizmi – na pohodu in iz Francije, kjer se je vse skupaj začelo, se zdaj širijo po vsej Evropi. Odkrili so jih že tudi na Hrvaškem in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo prve stenice pojavile tudi v Sloveniji. Nekatere evropske vlade že predlagajo, druge tudi uresničujejo delno odpravo schengenskega režima in posebne protistenične enote je najti na mnogih evropskih mejah. Naša vlada za zdaj zagotavlja, da slovenskih protisteničarjev na naših mejah ne bo, bomo pa poostrili nadzor globlje na ozemlju republike. Kot analitična oddaja se moramo vprašati, zakaj in čemu so se stenice pojavile prav zdaj in kakšna je povezava med ofenzivo mednarodnega terorizma in poplavo stenic. Najprej naj takoj zavržemo razne preroške, skoraj biblične teze, ki govorijo o lakoti, vojni, boleznih in nato še stenicah, ki naj bi končale delo ter civilizacijo izbrisale s planeta. Zdi se, da so v ozadju kljub vsemu bolj prozaični razlogi, ki imajo več opraviti s tretjo nadlogo, ki grozi planetu – to je globalni turizem. Zadeva je namreč ta, da skoraj patološki želji gledati v ekran in objavljati na družbenih omrežjih izseke svojega življenja sledi še patološka želja potovati v druge kraje. Družbeno sprejemljiv in običajen argument je ta, da nas potovanja bogatijo in da najdemo notranji mir ali pa nova vedenja, ko se s tisoči drugih prebijamo po ekvatorialnem pragozdu ali plašimo pingvine nad arktičnim pasom. In capljamo po svetovnih prestolnicah. Vse te milijarde turistov se, ko se vrnejo domov, sicer ne obnašajo kaj bolj poduhovljeno kot pred potovanjem – vsaj empirični dokazi s svetom, ki poka po šivih, nam govorijo tako – a ostaja dejstvo, da je turizem globalni motor gospodarske rasti. In da je hudičevo trdoživ, saj ga ni uničil virus, niti ne mednarodni terorizem, kot kaže, pa ga bodo stenice. Ni pa naša naloga, da sodimo o tem, ali je to dobro ali slabo. Prve stenice najnovejše izdaje so se pojavile v Parizu. V hotelih in na sredstvih javnega prevoza. Skrijejo se med gube tkanine in ko turist miruje ter nič hudega sluteč nabira turistične vtise ali pa fotografira, ga stenica napade. Ko je enkrat ugnezdena pri svojem gostitelju, počaka, da ta zaspi, nato pa začne v ravni vrsti vrtin oziroma pikov sesati njegovo kri. Drugo jutro se turist zbudi z neznosno srbečico, ki mu skoraj zagotovo pokvari njegov paket aranžma. Če pa smo vsaj malo pravični, oziroma če planet dojemamo kot en velik živ organizem, moramo ugotoviti, da je prav tako, kot je turist v Parizu gost, tudi stenica na turistu gost. Gre samo za celostni turistični produkt. Zdaj pa k najbolj nenavadnemu poglavju o najnovejših napadih stenic. O njih namreč vsi poročajo, vlade in predvsem turistične agencije pa njihove napade zanikajo. Medtem ko so družbena omrežja polna stenic, se uradne izjave raje ukvarjajo z vojno v Ukrajini in Izraelu, čeprav je jasno, da so stenice prav tako globalni problem. Ne bomo šli tako daleč, da bi trdili, kako imajo turistične agencije in stenice nekakšno pogodbo, ki stenice pooblašča, da krojijo globalne turistične trende, ampak ignoranca oblasti do problema stenic smrdi do neba. S čimer smo prišli do jedra problema. Stenice so namreč tam, kjer je smrad. Oziroma nesnaga. Oziroma umazanija. V slabo oprani posteljnini, neočiščenem javnem prevozu, v bornih namestitvah in podobno. Stenice so, povedano drugače, kraljice nesnage in globalni turizem, ki se je tako strahotno razmahnil prav zato, ker turisti spijo s pomočjo spletnih platform dobesedno po zasebnih domovih in s tem prihranijo pri stroških potovanja, si je z gojiščem stenic v takšnih higiensko nenadzorovanih namestitvah zabil nož v hrbet. Malo pa je znano, da imamo Slovenci do stenic poseben odnos. Po nam razpoložljivih virih noben drugi svetovni narodov ni stenice ovekovečil kot poetičnega subjekta! A kot je znano, smo Slovenci narod pesnikov, ki se ne ustrašimo v verze preliti nič, kar je od stvarstva … Na srečo stenice ni ovekovečil kateri od domoljubnih jamračev, temveč je »Arestantovo odo stenici« zapisal neponovljivi Fran Milčinski - Ježek. Odmev Steničica rdeča, steničica mala,v trebuščku ti polje kri grešnih ljudi.Še meni svoj strastni poljubček boš dala,da z drugo zmešala se moja bo kri.Saj v tebi, steničica rdeča,ki lezeš prek gavtrov in šip,smo vsi, ki ušla nam je sreča,objeti v en sam srčni utrip.

V tokratni epizodi spoznamo popadljive rastline, omenimo estradnike, kot so: Srečko Katanec, Fredy Miler, Freddie Mercury, Damjan Murko in ugotovimo, da je treba več vadit. Komad tedna iščemo in ni Vedno si sanjala njega, čeprav ima zanimiv prehod na bobnih. Od tam zabredemo k zelenemu prehodu in ugotovimo, da so konji (lahko) rešitev. V epizodi se posvetimo prvemu delu 11. poglavja 5. knjige, kjer Artur išče planet, ki nima popoadljivih rastlin, Peli pa pove, da je srečal popadljivo rastlino in se spomni na mačete Krmelj, ki še vedno niso naš spnzor. Ugotovimo tudi, da veliko ljudi res ne ve, kako stvari zares delujejo. Za konec nazdravimo s kozarcem Armagnaca, spomnimo se sanjske sekcence, krčme in križank in se še pred koncem poglavja poslovimo. Nadaljujemo naslednji teden. Naslov, kamor lahko pošljete razglednice z dopusta, najdete na tej povezavi!

V četrtek, 29. decembra, 2022, sta 92 letna Cvetka in Peter Berginc praznovala diamantno poroko - 60 let skupnega življenja. Prisluhnite njuno zgodbo, ki ju je pripeljalo preko Italje in Francije v Avstralijo, kjer sta se spoznala in ustvarila dom in družino. Čestitke in želimo še mnogo zdravja!

Državna volilna komisija bo tudi uradno potrdila rezultate treh referendumov o zakonih o RTV, o dolgotrajni oskrbi in o vladi. A kljub hitrim postopkom obstaja verjetnost, da bodo začeli veljati šele po novem letu. To pa bi vladi lahko povzročilo nekaj težav. Med drugim bi pri zakonu o dolgotrajni oskrbi z januarjem začele veljati nekatere določbe, ki jih novi zakon zamika. Druge teme: - Evropski voditelji bodo v Bruslju razpravljali o pomoči Ukrajini in spoprijemanju z energetsko draginjo. Pričakovati je tudi podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini v povezavi - V ljubljanskem kliničnem centru začetek priprav na prenovo osrednje stavbe. Celotna prenova bo po napovedih končana v treh letih. - Nogometaši Francije drugi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva; po sinočnji zmagi proti Maroku jih v nedeljskem finalu čaka Argentina