Podcasts about francije

Izrael in Iran osmi dan nadaljujeta medsebojno obstreljevanje. Zunanji ministri Nemčije, Francije in Velike Britanije naj bi danes v Ženevi od iranskega kolega Abasa Aragčija skušali pridobiti zavezo Teherana, da bo njegov jedrski program samo civilne narave. Združeni narodi ne bodo sodelovali v pogovorih, bodo pa spremljali srečanje, je napovedal njihov predstavnik Stephane Dujarric. Kot je dejal, so v Svetovni organizaciji prepričani, da je diplomacija edini način za reševanje konfliktov. Nekaj drugih poudarkov: - Stavka v Italiji bo danes ohromila javni promet, sindikati zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. - Socialni partnerji podpirajo spremembe zakonodaje o trgu dela, opozicija bo obstruirala izredno sejo. - Bregove Drave bo zasedel 33-ti festival Lent, ki bo do prihodnje sobote ponudil več kot 280 dogodkov.

Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

V Španiji, na Portugalskem in v delih južne Francije so po večurnem obsežnem električnem mrku znova vzpostavili preskrbo z elektriko. Izpad, za katerega še ugotavljajo vzrok, je prizadel na milijone ljudi. Drugod po Evropi večjih težav v električnem omrežju niso zaznali, pravijo v Elesu. Drugi poudarki oddaje: Trump v prvih 100 dneh vladanja pretresel Ameriko in svet. Preobrat v kanadski politiki: na parlamentarnih volitvah zmagali liberalci. V Srbiji študenti prekinili blokado zgradb javne radiotelevizij.

Po včerajšnjem večurnem obsežnem izpadu elektrike v Španiji, na Portugalskem in na jugu Francije so se razmere po večini že normalizirale. Kaj je povzročilo električni mrk na Pirenejskem polotoku, še raziskujejo. Tuji mediji povzemajo oceno podjetja Neara, ki se ukvarja z električnimi omrežji, da je možnosti za ta incident več: od fizične napake v omrežju do kibernetskega napada ali izjemnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Prva ocena upravljavca portugalskega električnega omrežja REN pa je bila, da naj bi bil električni mrk posledica redkega atmosferskega pojava. Izpad je prizadel več milijonov ljudi. Drugod po Evropi večjih težav ni bilo, v pogovoru z Jernejko Drolec pojasnjuje Franc Kropec, vodja službe za obratovanje v družbi ELES, ki je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal tridnevno premirje med prazniki od osmega do desetega maja. Iz Kremlja so že pred tem sporočili, da so pripravljeni tudi na pogovore za trajnejši mir. Če si ga Rusija zares želi, mora premirje razglasiti takoj, pa v odgovoru pravi Ukrajina. V oddaji tudi: - Dele Španije, Portugalske in Francije zajel električni mrk. - Vatikan za sedmi maj napovedal začetek konklava. - Prodaji stanovanja ob mariborski onkologiji se upira le še en lastnik.

V Španiji, na Portugalskem in delih Francije se je danes zgodil električni mrk. Vzrok za izpad še ni znan, v portugalskem upravljalcu omrežja ne izključujejo možnosti, da je bil izpad posledica zelo velikega nihanja električne napetosti, najprej v španskem sistemu, ki se je nato razširilo na portugalski sistem. Operaterji na Pirenejskem polotoku si prizadevajo za obnovo oskrbe, ponekod jim je to že uspelo.

Konklave, na katerem bodo kardinali izbirali novega papeža, se bo začel 7. maja.Objavljen razpis za izdelavo projektne dokumentacijo za vzporedni tir drugemu tiru.Španijo, Portugalsko in del južne Francije prizadel obsežen električni mrk.Vreme: Prihodnji dnevi bodo jasni, z dnevnimi temperaturami nad 20 stopinj C.

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

V aprilu se ob koncih tedna vrstijo enodnevne kolesarske klasike. Preteklo nedeljo sta se na eni od najslovitejših enodnevnih dirk vnovič pomerila Tadej Pogačar in Mathieu van der Poel. Tokrat je bil boljši Nizozemec, ki se je na severu Francije veselil že tretje zaporedne zmage. Gost najnovejše epizode podkasta Tour 202 je bil nekdanji kolesar Jan Polanc, ki je z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem govoril o izjemni kolesarski dobi, ki sta jo ustvarila Pogačar in van der Poel. Osvojila sta kar dvanajst od zadnjih štirinajstih kolesarskih spomenikov. Nedeljsko dirko med Parizom in Roubaixem je sicer odločil padec Pogačarja približno deset kilometrov pred ciljem. Nizozemec je po nedeljski zmagi končal tekmovalni program spomladanskih klasik, Tadej Pogačar pa bo nastopal še na dirkah v Ardenih, ki mu zaradi razgibanosti trase zelo ustrezajo. Jan Polanc je nekaj besed namenil tudi svetovnemu prvenstvu, ki bo jeseni v Ruandi, kjer je letos že doživel kolesarsko dirko, saj danes opravlja vlogo športnega direktorja pri ekipi Emiratov.

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Najboljši kolesarji sveta so se včeraj pomerili na enodnevni dirki Pariz–Roubaix, ki zaradi tlakovanih odsekov velja za najzahtevnejšo. Na severu Francije je prvič nastopil tudi Tadej Pogačar, ki je bil v najožjem krogu favoritov za zmago. Ob tem, kako se je izkazal slovenski kolesarski zvezdnik, izveste še, kako uspešna je bila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo slovenska ženska rokometna reprezentanca. O potnicah v Nemčijo in na Nizozemsko, ki bosta gostili letošnje prvenstvo, je odločala včerajšnja tekma proti Srbkinjam.

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar bo prvič nastopil na dirki med Parizom in Roubaixem, ki velja za najzahtevnejšo med enodnevnimi klasikami. Dirko na severu Francije bodo zaznamovale slabe vremenske razmere, tekmovalce bodo ob dežju motili še močni sunki vetra. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa se bo v kvalifikacijah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu še drugič pomerila s Srbijo. Sredin obračun v Celju se je končal z neodločenim izidom, tekma v Boru na vzhodu Srbije bo danes odločala o potnicah na prvenstvo, ki ga bosta ob koncu leta gostili Nemčija in Nizozemska.

Končuje se domače odbojkarsko prvenstvo. Po včerajšnjih odločilnih polfinalnih tekmah so znani finalisti v moški in ženski konkurenci. V oddaji podrobneje še o prihajajoči kolesarski dirki na severu Francije, na kateri bo skušal za nov mejnik poskrbeti Tadej Pogačar. Na znameniti dirki Pariz-Roubaix pa bo imela Slovenija predstavnico tudi v ženski konkurenci, v kateri bo nastopila Eugenia Bujak.

Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.

Voditelji koalicije voljnih oziroma 31-ih držav, ki se pod vodstvom Velike Britanije in Francije združujejo kot sila v pomoč Ukrajini, so se danes zbrali v Parizu. Na vabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je srečanja udeležil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril pomen rednih prizadevanj za dosego miru v Ukrajini. Voditelji so bili sicer enotni, da zdaj še ni čas za umik sankcij proti Rusiji. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica: Evropa se mora ob ameriški uvedbi višjih carin na avtomobile opreti na svoje znanje in produkte - V Državnem zboru opozorila, da uredba o neprofitnosti zasebnikov v javnem zdravstvu znova ne bo prestala ustavne presoje - Primož Roglič prevzel majico vodilnega na kolesarski Dirki po Kataloniji

Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

V Lenzerheideju se je končalo svetovno prvenstvo v biatlonu. Zaznamovali so ga tekmovalci iz Francije in Norveške, ki so osvojili večino kolajn. V slovenski reprezentanci pa je izstopal zimzeleni Jakov Fak, ki je dokazal, da se še vedno zmore kosati s svetovno elito. Ob analizi slovenskih nastopov v Švici se posvetimo še hokeju na ledu. Za Olimpijo se je včeraj začela končnica regionalnega tekmovanja.

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Prva romana pisatelja, teologa in filozofa Branka Cestnika Sonce Petovione in Šesti pečat je navdihnila preteklost Ptuja, zlasti starorimska Poetovia in njeni prebivalci v mestu in bližnji okolici, od koder izvira avtorjev rod. Tretji roman Pogovori z Njo sega v čas druge svetovne vojne, v njem prikazuje življenje slovenskih mobilizirancev v nemški vojski, eden med njimi je Jakob Špilek, ki se je boril na zahodni fronti avgusta 1944. Tudi v četrtem romanu Razmik med žerjavi pisatelj zajema iz istega časa, njegovi literarni junaki in nejunaki pa se bojujejo na vzhodni fronti. Skrivnostni naslov romana je povzet iz sovjetskega filma Let žerjavov in iz balade pesnika Gamzatova. Žerjavi so duše nekdanjih vojakov, ki so se skupaj bojevali in umirali. »Ko ustvarijo klin in složno letijo, dobro poglej, če je v formaciji vrzel. Če opaziš razmik med žerjavi, tolik, da bi tam lahko letela še ena ptica, vedi, to je prostor zate. Skoraj boš tam, med njimi, mrtev tovariš ob mrtvih tovariših. Duša v telesu bele ptice.« Roman sestavljajo štiri obsežna poglavja, razvrščena po bojnih premikih petnajste čete 304. pehotne divizije nemške vojske na vzhodni fronti v Ukrajini leta 1943 do začetka aprila 1944, predvsem po izgubljeni bitki za Stalingrad in predaji feldmaršala von Paulusa. Posamezne etape bojevanja nemških vojakov in Sovjetov se vrstijo po času in kraj posameznih spopadov, kratkotrajnih zmag in porazov do zadnjega umika. Vsi datumi o vojnih dogodkih so točno navedeni, poznavalsko so opisani tudi kraji in pokrajine. Po več kot osemdesetih letih je čas že zabrisal zgodovinski spomin na dogajanje med drugo svetovno vojno, generacije so se zamenjale, ostaja pa ustno izročilo, da je bil nekdo iz slovenske družine soldat v Hitlerjevi nacistični Nemčiji. Ostali so tudi dokumenti. Roman Razmik med žerjavi oživlja te čase in mlade ljudi, ki so bili nenehno izpostavljeni smrtni nevarnosti in pobijanju, ne da bi vedeli, za koga se borijo, saj niso verjeli nacističnim idejam. Borili so se, da bi preživeli. Na koncu knjige je Branko Cestnik dodal slovarček zastarelih in pozabljenih besed iz vojaškega življenja ter izrazov iz nemščine. Sledi še časovnica zgodovinskih dogodkov, na katere se veže pripoved. Začne se s 6. aprilom 1941 in konča s 3. aprilom 1944, ko je ameriško letalstvo prvič bombardiralo Budimpešto. Avtor navede tudi datum 6. junij 2023, ko je bil v rusko-ukrajinski vojni uničen največji jez Kahovka na Dnepru, poplava v Hersonu pa je razkrila okostja padlih nemških vojakov iz druge svetovne vojne Resnične osebe, ki nastopajo oziroma ki so omenjene v romanu, pojasnjuje posebna razlaga. Med njimi so sovjetski maršal Rodion Malinovski, eden najboljših nemških generalov Erich von Manstei in nemški generalpolkovnik Karl-Adolf Holidt, poveljnik na novo postavljene šeste armade po nemškem porazu v bitki pri Stalingradu, ki je deloval v Ukrajini v Donbasu in ob Dnepru. Pisatelj ne poudarja posameznih literarnih likov, saj je težišče dela bojevanje 15. čete nemške vojske, ki so jo decembra 1942 iz Francije prepeljali na vzhodno fronto, kjer je bilo minus 30 stopinj in so bili jarki pokriti z raztrganimi trupli branilcev. Tukaj je nastajala povezanost petih vojnih tovarišev: Ludvika Voduška, kmečkega sina iz okolice Ptuja, ki je bil vajen trdega dela, v domači godbi pa je igral violino, Avstrijca Hansa Auerja iz Wagne, Nemca, ki so ga klicali Deggi- Deggi, Frizijca z vzdevkom Tulipan in plemenitega Švaba Wolfganga. Ludvik nosi v sebi za vojaka nenavadno skrivnost, ki bi bila zanj lahko usodna. Že kot deček je namreč sklenil, da nikoli ne bo nikogar ubil. Angelu Neubijanja, kot je to stanje imenoval nekdanji ministrant Hans Auer, ki se je na angele spoznal od doma, je Ludvik ostal zvest tudi v vojnih razmerah. Ohranil je vse vrednote staršev in verske vzgoje, nikoli ni meril v človeka. Novo srečanje s sokrajanom Cvetom Ogorelcem iz skupine izvidnikov obeta prijateljstvo, vendar je to človek, ki je že zgodaj prestopil mejo med Dobrim in Zlom, s svojimi zločinskimi dejanji se celo hvali: »Lastnoročno sem ubil za pol potniškega vagona civilistov, Rusov in Ukrajincev, Ciganov in Židov. Žide še posebej rad…« Pretresljivo so opisani Ludvikovo osebno soočenje s sovražnikom – ruskim učiteljem iz Moskve, preselitev izoliranih »božjih pacifistov menonitov«, usoda šestletne deklice, ki jo je lastna družina v času prisilne lakote, »gladomora«, ubila in kruto pojedla, iztrebljanje neželenih skupin, kot je bila Mlada garda, uničevanje Judov, pomor nedolžnih talcev. Razmik med žerjavi ni le zgodovinski roman o vojnem dogajanju, ki se kar naprej ponavlja in mu ni videti konca. Odpira se prepad med Dobrim in Zlom, geslo zmagovalca je »Ni usmiljenja za šibke!« Morda se bo življenjska zgodba Floriana – Cveta Ogorelca, Ludvikovega vrstnika iz okolice Ptuja, razpletla v končnem delu vojne trilogije Branka Cestnika, pisatelja, ki, kot pravi, mora povedati zgodbo, ki je še niso povedali drugi.

V Vipavi nocoj odprtje razstave likovnih del kolonije Umetniki za KaritasV združeni župniji Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje pripravljajo misijon z osrednjim geslom »Poslan si«!Koprski škof Jurij Bizjak bo jutri podelil škofijska odlikovanjaIzraelska policija vdrla v cerkveni kompleks v Jeruzalemu, ki je v lasti Francije.V dvorcu Lanthieri v Vipavi nocoj pripravljajo slovesno akademije Škofijske Karitas Koper, med katero bodo odprli tudi razstavo likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas z geslom: »Mostovi upanja«. Darovi za likovna dela so namenjeni pomoči ostarelim in bolnim.

Slišali ste nekaj odzivov na rezultate konstitutivne seje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, mag. Tatjana Čop pa je v osrednjem delu spregovorila o aktualnih izzivih predelave in prodaje na domu, tudi na izkušnjah iz Francije.

Vrstijo se odzivi na smrt vodje palestinskega gibanja Hamas Jahje Sinvarja, ki je bil ubit v napadu izraelske vojske. Ameriške oblasti so uboj Sinvarja označile kot dober dan za Izrael, Združene države in svet. Francoske, nemške in britanske oblasti medtem Hamas pozivajo, naj končno osvobodi izraelske talce. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, je treba zdaj končati vojaške operacije in nato sprejeti premirje v Gazi. "Za to si prizadevamo z vsemi parnetji - Izraelci, Arabci in Američani. Okrepiti je treba tudi človekoljubne operacije, ki so za zdaj na najnižji točki," je še poudaril Macron. Drugi poudarki oddaje: - Biden v Nemčiji evropske partnerje pozval, naj ne pozabijo na Ukrajino. - Deli Italije in Francije pod vodo. - Po požaru v blejskem hotelu po prvih ocenah velika gmotna škoda.

Približno petina Valižanov, prebivalcev Welsa v Angliji, še obvlada prvotni keltski - valižanski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Tudi v delu zahodne Francije, v Bretaniji, se je ta jezik še ohranil. Prisluhni keltski pravljici Guleesh The Project Gutenberg eBook of Celtic Folk and Fairy Tales Selected and edited by Joseph Jacobs, G. P. Putnam's Sons New York and London, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Piše Majda Travnik Vode, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič, prevedli Alojz Gradnik, Brane Senegačnik in Matej Venier. Razkošna dvojezična izdaja sonetov velike italijanske renesančne pesnice Vittorie Colonna, ki je izšla zgolj dve leti po izidu integralnega prevoda Petrarcovega Canzoniera, na svojevrsten način potrjuje, da zgodovinski dialog z veliko poezijo ni nikoli zaključen, posredno pa tudi, da še danes nista mrtva ne sonet ne petrarkizem. Če so provansalski trubadurji, Petrarca in njegovi posnemovalci, petrarkisti, odločilno vplivali na naš način doživljanja in ubesedovanja ljubezenskega čustva s povzdigovanjem ljubljene osebe, njene lepote in kreposti ter z opisovanjem omahovanja zaljubljenca med trpljenjem in blaženostjo, se ne zdi nič manj očitno dejstvo, da se je evropski način čustvovanja od nekdaj najbolj organsko pretakal skozi sonet. Na temeljno zaznamovanost evropske lirike s sonetno formo in njeno neminljivost pri nas najbolj vztrajno opozarja poznavalec in tudi sam mojster soneta Boris A. Novak. V monografiji Sonet iz leta 2004 je izrisal teorijo in zgodovino te pesniške oblike in podal ugotovitev, da je »sonet od svojega nastanka v 13. stoletju vse do danes nedvomno krona evropske poezije.« Po njegovih besedah prvenstvo med vsemi pesniškimi oblikami sonetu prinaša njegova »zgoščena oblika, kjer mora biti vsaka beseda pretehtana, medsebojni odnosi med besedami pa morajo vzpostavljati kompleksno pomensko mrežo.« Čeprav to še zdaleč ni edina možnost, se je pri nas po Prešernovem zgledu uveljavila predvsem najbolj kanonična in zahtevna oblika soneta: dve kvartini, dve tercini, jambski enajsterec in oklepajoče ženske rime. Ključna lastnost soneta je tako zgoščena zvočnost, ki nastane kot posledica izjemno utesnjene oblike, in ki s tem paradoksalno stopnjuje tudi čustveno energijo in težo eksistencialnega sporočila, položenega v pesem. Po drugi strani pa sonet ni nikoli poznal nikakršnih motivno-tematskih omejitev in lahko enako učinkovito oklepa tako energijo religioznih čustev kot humorja, satire itn. Medtem ko so druge srednjeveške oblike izumrle, je sonet preživel vse zgodovinske svetovnonazorske in estetske pretrese in postal svojevrsten podaljšek in katalizator novoveške evropske subjektivitete – kot bi ta v njem našla svoje naravno okolje in primeren okvir, skozi katerega lahko na potencirano dramatičen in visoko estetiziran način pretoči svojo senzibilnost, od sublimnega do banalnega in distanciranega. Zdi se, da je podobno zavedanje o moči soneta prevevalo tudi dobo, v kateri je ustvarjala Vittoria Colonna, saj je samo v 16. stoletju nastalo na sto tisoče petrarkističnih sonetov. Čeprav se tudi njeni soneti ne motivno ne oblikovno niso izognili Petrarcovemu vplivu, Vittorio Colonna od nepregledne množice Petrarcovih epigonov ločujeta nenavadno močan avtorski pečat in avtentičnost eksistencialne izkušnje, vtisnjene v sonetno formo. Čisti in iskreni glas pesničinega lirskega jaza presune in očara takoj na začetku: »Na tisti dan, ko mi v srce vstopila / je ljubljena podoba, kot da imela / bo mnogo let tu dragi dom, žarela - / »Je človek? Je božanstvo?« sem dvomila. // In v enem hipu duša podarila / ji sladko je svobodo, zagorela / v pozabi sebe je tedaj vesela, / za zmeraj njeni volji se uklonila.« V teh verzih lahko jasno opazujemo, kako k učinku neposredne izpovednosti, s katerim se pesnica v hipu približa sodobnemu bralcu, pripomore stroga sonetna forma, ki pesničin navdih brzda in mu preprečuje, da močna čustva, ki generirajo njene verze v času, ko je pesniško otroštvo čustev že davno minilo, nikoli ne zdrsnejo v patos, kliše, pozo ali zgolj artizem, ampak gre ves čas skrajno zares. Osrednje čustveno gibalo, okrog katerega so začeli nastajati soneti Vittorie Colonna, pesnice, ki je pisala približno petindvajset let, pa ni toliko bivanjska groza kot skorajda neutolažljiva žalost zaradi izgube ljubljenega moža. Pesnica je namreč začela pisati ljubezensko liriko, ki kasneje sublimira v vzvišeno duhovno poezijo, šele po soprogovi smrti. Vittoria Colonna se je rodila v plemiški družini blizu Rima in njena poroka s Ferrantejem d'Avalosom, pescarskim markizom, je bila dogovorjena že v otroštvu. Poročila sta se, ko je bilo Vittorii 19 let. Njen mož je služil kot visoki častnik v habsburški vojski v okviru Svetega rimskega cesarstva in umrl leta 1525 za posledicami ran sicer zmagovite bitke pri Pavii, v kateri so Habsburžani pridobili nadzor nad severno Italijo. Vittoria je nato kot vdova – njene pesmi so znane tudi kot »vdovske pesmi« – večinoma živela po samostanih, vendar se ni nikoli zaobljubila. Bila je naklonjena reformacijskim gibanjem, ki so se hitro širila po Evropi, obiskovala je na primer krožek spiritualov. Umrla je leta 1547, ko so se že razplamtela protireformacijska preganjanja; ravno tega leta se je moral v izgnanstvo umakniti Primož Trubar. Vittoria Colonna kot umetnica ni bila ambiciozna kot njen veliki predhodnik Petrarca in je svoje delo le nerada posredovala javnosti. Ena redkih izjem je rokopisna zbirka 103 duhovnih sonetov, ki jih je osebno podarila Michelangelu Bounarottiju. Z njim jo je povezovalo tesno prijateljstvo, in tudi on ji je posvetil več sonetov. Kljub takšni drži in odmaknjenemu življenju je pesnica že za življenja široko zaslovela, iz njene korespondence pa je razvidno, da si je dopisovala s številnimi najvplivnejšimi osebnostmi svojega časa, pridigarji, literati in slikarji. Nekaj časa je bil njen mentor Pietro Bembo, najvišja jezikoslovna in literarna avtoriteta takratnega časa, Ludovico Ariosto pa je v svojem epu Besneči Orlando o njenem pesništvu zapisal: »Slog mili, ki ne zmorem ga preseči.« Opus Vittorie Colonna je ohranjen v 60 rokopisih, poleg tega so do sedaj odkrili tudi 22 tiskanih izdaj z njenimi pesmimi, objavljenih pred letom 1547. Za pesničinim hrbtom pa je na dvorih in v pesniških in učenjaških krogih od Italije do Francije krožilo še na desetine neavtoriziranih rokopisnih zbirk. V Sloveniji smo veliko pesnico prvič spoznali leta 1940, ko je Alojz Gradnik za antologijo Italijanska lirika prevedel šest njenih sonetov in ti so kot poklon Gradnikovi neminljivi prevajalski veščini vključeni tudi v pričujoči izbor. Knjiga skupno prinaša 112 sonetov, kar je približno četrtina pesničinega opusa. Soneti so razdeljeni v tri tematske sklope: Ljubezenski verzi, Duhovni verzi in Epistolarni verzi, poleg tega izbor spremljata tudi poglobljena biografska in literarno-teoretična študija profesorice Patrizie Farinelli in zanimivo daljše razmišljanje Braneta Senegačnika o temeljnih izzivih prevajanja pesniških besedil. Vittoria Colonna, ki se je pesniško izoblikovala v živahnem okolju neapeljskega petrarkizma, je po tematskem obratu od ljubezenske lirike k duhovni poeziji, ki se je zgodil okrog leta 1536, obveljala za začetnico nabožne poezije, pisane v petrarkistični tradiciji. Patrizia Farinelli ob tem piše, da je pesnica od poveličevanja moževe osebe in smrti prešla k poveličevanju Kristusa in odrešenjskega pomena njegove smrti. Oba tematska loka se pretresljivo stikata v motivu sonca: v ljubezenskih pesmih je sonce, pisano z malo začetnico, najpogostejša prispodoba za ljubljenega, v duhovni poeziji pa pesnica kot Sonce z veliko začetnico imenuje Kristusa v vlogi tolažnika in odrešenika. Vendar lahko iz vsebinske dramaturgije duhovnih pesmi razberemo, da pot od enega k drugemu »soncu« nikakor ni bila lahka, in tudi pozneje njena sicer iskrena in živa vera niha med občutji popolnega zaupanja, milosti, vere v posmrtno življenje in ponovno snidenje z ljubljenim do občutij najgloblje žalosti, popolne resignacije in celo misli na samomor: »Lastna bi roka od bolesti gnana / storila to, a želja, da sestala / bi skoraj tam se, jo je zadržala.« O bolečini, ki jo preživlja, skozi celotno zbirko pretresljivo pričajo številni verzi: »Odkar je sonce moje skrilo lice, / narave red se je premaknil z mesta, / če bol ne skriva čutom mi resnice.« Zaradi globoke kontemplativne intoniranosti in vztrajnega priklicevanja Božje navzočnosti duhovne pesmi Vittorie Colonna pogosto spominjajo na molitev in številne med njimi pravzaprav lahko beremo kot čudovite molitve v obliki sonetov. Tukaj še bolj kot v ljubezenskih pesmih, kjer pogosto posnema Petrarcovo besedišče in skladnjo, pride do izraza njena avtorska avtentičnost, saj v pesmi izvirno vnaša resnoben evangeljski ton ter temu primerno pozorno odmerja retorične učinke, zelo pogosta je na primer raba enjambementa. Sklenemo lahko, da se kot celota opus Vittorie Colonna v bralčevo zavest trajno vtisne zaradi svoje izpovedne iskrenosti, še bolj pa zaradi privzdignjenosti in nenavadnega dostojanstva sloga, ki njeno poezijo upravičeno uvršča med vrhove evropske renesančne lirike.

Strojni inženir iz Francije je svojo poklicno strast našel v zagonu Renaultovih tovarniških linij od Dolenjske do Maroka, ljubezen pa v Novem mestu. Christope je eden najzaslužnejših ljudi, da ima Novo mesto še vedno avtomobilskega velikana, ki bo tudi v bodoče rezal kruh mnogim družinam. Že dolgo nazaj se je naučil, kaj zmorejo pridne slovenske roke in um delovnih ljudi pod Gorjanci. 2026 se v Revoz tudi zaradi njega vrača novi Renault Twingo. . ZAPISKI: -ODPRAVA UGANDA: https://odprava-uganda2025.si . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM -  ⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

V Parizu uradni začetek 33. poletnih olimpijskih iger: Spektakel na Seni ni minil brez črnih madežev.Slovensko zastavo na mimohodu držav v glavnem mestu Francije nosila Ana Gros in Benjamin Savšek, številni naši predstavniki so favoriti za odličja.Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, po obisku v Ukrajini: Smo še daleč od rešitve za mir.Kakšen je diplomatski izkupiček pogovorov izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v ZDA? Komentar je pripravil Nejc Krevs.V dveh naseljih občine Kanal domnevno kemično onesnaženje pitne vode.Slovenski bančni sistem je stabilen in odporen na šoke, so pokazali stresni testi.Prvi tekmovalni dan olimpijskih iger prinesel poraz slovenskim rokometašem.Vreme: Tako kot danes bo tudi jutri sprva sončno in vroče, popoldne in zvečer bodo nastale plohe in nevihte.

Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa.

"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.

Na Europeadi, evropskem nogometnem prvenstvu avtohtonih narodnih manjšin na jugu Danske in na severu Nemčije, sta slavili moška ekipa iz Furlanije in ženska iz Južne Tirolske. Moška izbrana vrsta koroških Slovencev je prvenstvo zaključila na tretjem mestu. V petek je izgubila polfinali obračun proti ekipi Okcitanije iz južne Francije z 0:4. Ženska ekipa Teama Koroška je na tekmi za tretje mesto podlegla ekipi Južne Šlezije, torej Nemkam na Danskem v streljanju enajstmetrovk. Moška ekipa Žile, torej naših rojakov iz Furlanije-Julijske krajine, je Europeado končala že v predtekmovanju. Peta izdaja Europeade se je izkazala za zelo uspešen dogodek z rekordnim številom ekip (24 moških, 9 ženskih), 900 igralci in 14 prizorišči v dansko-nemški obmejni regiji. Zelo prijetno je bilo tudi veliko zanimanje gledalcev.

Včerajšnji spored tekem evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji se je sklenil z derbijem velesil, Nizozemske in Francije. Slovenski odbojkarji bodo po dnevu premora domači turnir lige narodov v Stožicah nadaljevali s tekmo proti Italiji, v Beogradu pa gre h koncu evropsko prvenstvo v plavanju.

Včerajšnji spored tekem evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji se je sklenil z derbijem velesil, Nizozemske in Francije. Slovenski odbojkarji bodo po dnevu premora domači turnir lige narodov v Stožicah nadaljevali s tekmo proti Italiji, v Beogradu pa gre h koncu evropsko prvenstvo v plavanju.

Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V imenu slovenske države je rojake k skrbi za jezik, kulturo in duhovnost spodbujala konzulka Ana Marija Arko. Popoldanski koncert so posvetili dolgoletnemu delegatu slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, Janezu Puclju. Naš sogovornik je bil slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin.

Več kot 70 let rojaki na vzhodu Francije za prvi maj poromajo v Habsterdick. V svetišču je tudi vitraž brezjanske Matere Božje in vsak četrtek je tam tudi slovenska sveta maša. Jutrišnjo slovesnost pa bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Župnik in delegat Jože Kamin je še povedal, da bo popoldanski program po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu. Omenjeni koncert bo v zahvalo dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Pričakujejo tudi rojake iz Stuttgarta in Luksemburga.

Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.

Povezani smo bili z Robertom Brestom iz Argentine in [od 23:53 naprej] z Jožetom Kaminom, delegatom iz Francije. V oddaji tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona na avstrijskem Koroškem [od 46:23 naprej] ter nekaj drugih novic, obvestil in vabil.

Svetnik iz Kalabrije, ki je leta 1195 umrl na gori Karmel, je soustanovitelj karmeličanskega reda. Iz rodne Francije se je preselil na …

Tokrat gremo v kraje s polarnim mrazom – zmrzuje namreč celoten BENELUKS, pa še severna polovica Francije zraven. To je hkrati tudi obsežno evropsko območje, kjer se zadnje dni veliko ukvarjajo z zamenjavami na nekaterih najbolj atraktivnih in dobro plačanih delovnih mestih …O predčasni zamenjavi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in njegovih morebitnih naslednikih brez dvoma veliko razmišlja tudi Ursula von der Leyen, verjetno pa so podobni dvomi spremljali tudi francoskega predsednika Macrona ob nedavni menjavi nepriljubljene predsednice vlade z najmlajšim premierom v francoski zgodovini.

Danes pa nekaj o človeški tragediji in prelivanju človeške krvi. Kot je znano, se ta življenjska tekočina na veliko preliva tako v Ukrajini kot v Izraelu ter v še nekaj več kot 150 oboroženih konfliktih po svetu. A kot da ne bi bilo dovolj luknjanja človeških teles s kroglami in izstrelki, so se zdaj puščanju krvi pridružile še stenice.Vse več je resnih opozoril, da so ti – od enega do osem milimetrov veliki krvosesni organizmi – na pohodu in iz Francije, kjer se je vse skupaj začelo, se zdaj širijo po vsej Evropi. Odkrili so jih že tudi na Hrvaškem in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo prve stenice pojavile tudi v Sloveniji. Nekatere evropske vlade že predlagajo, druge tudi uresničujejo delno odpravo schengenskega režima in posebne protistenične enote je najti na mnogih evropskih mejah. Naša vlada za zdaj zagotavlja, da slovenskih protisteničarjev na naših mejah ne bo, bomo pa poostrili nadzor globlje na ozemlju republike. Kot analitična oddaja se moramo vprašati, zakaj in čemu so se stenice pojavile prav zdaj in kakšna je povezava med ofenzivo mednarodnega terorizma in poplavo stenic. Najprej naj takoj zavržemo razne preroške, skoraj biblične teze, ki govorijo o lakoti, vojni, boleznih in nato še stenicah, ki naj bi končale delo ter civilizacijo izbrisale s planeta. Zdi se, da so v ozadju kljub vsemu bolj prozaični razlogi, ki imajo več opraviti s tretjo nadlogo, ki grozi planetu – to je globalni turizem. Zadeva je namreč ta, da skoraj patološki želji gledati v ekran in objavljati na družbenih omrežjih izseke svojega življenja sledi še patološka želja potovati v druge kraje. Družbeno sprejemljiv in običajen argument je ta, da nas potovanja bogatijo in da najdemo notranji mir ali pa nova vedenja, ko se s tisoči drugih prebijamo po ekvatorialnem pragozdu ali plašimo pingvine nad arktičnim pasom. In capljamo po svetovnih prestolnicah. Vse te milijarde turistov se, ko se vrnejo domov, sicer ne obnašajo kaj bolj poduhovljeno kot pred potovanjem – vsaj empirični dokazi s svetom, ki poka po šivih, nam govorijo tako – a ostaja dejstvo, da je turizem globalni motor gospodarske rasti. In da je hudičevo trdoživ, saj ga ni uničil virus, niti ne mednarodni terorizem, kot kaže, pa ga bodo stenice. Ni pa naša naloga, da sodimo o tem, ali je to dobro ali slabo. Prve stenice najnovejše izdaje so se pojavile v Parizu. V hotelih in na sredstvih javnega prevoza. Skrijejo se med gube tkanine in ko turist miruje ter nič hudega sluteč nabira turistične vtise ali pa fotografira, ga stenica napade. Ko je enkrat ugnezdena pri svojem gostitelju, počaka, da ta zaspi, nato pa začne v ravni vrsti vrtin oziroma pikov sesati njegovo kri. Drugo jutro se turist zbudi z neznosno srbečico, ki mu skoraj zagotovo pokvari njegov paket aranžma. Če pa smo vsaj malo pravični, oziroma če planet dojemamo kot en velik živ organizem, moramo ugotoviti, da je prav tako, kot je turist v Parizu gost, tudi stenica na turistu gost. Gre samo za celostni turistični produkt. Zdaj pa k najbolj nenavadnemu poglavju o najnovejših napadih stenic. O njih namreč vsi poročajo, vlade in predvsem turistične agencije pa njihove napade zanikajo. Medtem ko so družbena omrežja polna stenic, se uradne izjave raje ukvarjajo z vojno v Ukrajini in Izraelu, čeprav je jasno, da so stenice prav tako globalni problem. Ne bomo šli tako daleč, da bi trdili, kako imajo turistične agencije in stenice nekakšno pogodbo, ki stenice pooblašča, da krojijo globalne turistične trende, ampak ignoranca oblasti do problema stenic smrdi do neba. S čimer smo prišli do jedra problema. Stenice so namreč tam, kjer je smrad. Oziroma nesnaga. Oziroma umazanija. V slabo oprani posteljnini, neočiščenem javnem prevozu, v bornih namestitvah in podobno. Stenice so, povedano drugače, kraljice nesnage in globalni turizem, ki se je tako strahotno razmahnil prav zato, ker turisti spijo s pomočjo spletnih platform dobesedno po zasebnih domovih in s tem prihranijo pri stroških potovanja, si je z gojiščem stenic v takšnih higiensko nenadzorovanih namestitvah zabil nož v hrbet. Malo pa je znano, da imamo Slovenci do stenic poseben odnos. Po nam razpoložljivih virih noben drugi svetovni narodov ni stenice ovekovečil kot poetičnega subjekta! A kot je znano, smo Slovenci narod pesnikov, ki se ne ustrašimo v verze preliti nič, kar je od stvarstva … Na srečo stenice ni ovekovečil kateri od domoljubnih jamračev, temveč je »Arestantovo odo stenici« zapisal neponovljivi Fran Milčinski - Ježek. Odmev Steničica rdeča, steničica mala,v trebuščku ti polje kri grešnih ljudi.Še meni svoj strastni poljubček boš dala,da z drugo zmešala se moja bo kri.Saj v tebi, steničica rdeča,ki lezeš prek gavtrov in šip,smo vsi, ki ušla nam je sreča,objeti v en sam srčni utrip.

Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje

V tokratni epizodi spoznamo popadljive rastline, omenimo estradnike, kot so: Srečko Katanec, Fredy Miler, Freddie Mercury, Damjan Murko in ugotovimo, da je treba več vadit. Komad tedna iščemo in ni Vedno si sanjala njega, čeprav ima zanimiv prehod na bobnih. Od tam zabredemo k zelenemu prehodu in ugotovimo, da so konji (lahko) rešitev. V epizodi se posvetimo prvemu delu 11. poglavja 5. knjige, kjer Artur išče planet, ki nima popoadljivih rastlin, Peli pa pove, da je srečal popadljivo rastlino in se spomni na mačete Krmelj, ki še vedno niso naš spnzor. Ugotovimo tudi, da veliko ljudi res ne ve, kako stvari zares delujejo. Za konec nazdravimo s kozarcem Armagnaca, spomnimo se sanjske sekcence, krčme in križank in se še pred koncem poglavja poslovimo. Nadaljujemo naslednji teden. Naslov, kamor lahko pošljete razglednice z dopusta, najdete na tej povezavi!

V četrtek, 29. decembra, 2022, sta 92 letna Cvetka in Peter Berginc praznovala diamantno poroko - 60 let skupnega življenja. Prisluhnite njuno zgodbo, ki ju je pripeljalo preko Italje in Francije v Avstralijo, kjer sta se spoznala in ustvarila dom in družino. Čestitke in želimo še mnogo zdravja!

Državna volilna komisija bo tudi uradno potrdila rezultate treh referendumov o zakonih o RTV, o dolgotrajni oskrbi in o vladi. A kljub hitrim postopkom obstaja verjetnost, da bodo začeli veljati šele po novem letu. To pa bi vladi lahko povzročilo nekaj težav. Med drugim bi pri zakonu o dolgotrajni oskrbi z januarjem začele veljati nekatere določbe, ki jih novi zakon zamika. Druge teme: - Evropski voditelji bodo v Bruslju razpravljali o pomoči Ukrajini in spoprijemanju z energetsko draginjo. Pričakovati je tudi podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini v povezavi - V ljubljanskem kliničnem centru začetek priprav na prenovo osrednje stavbe. Celotna prenova bo po napovedih končana v treh letih. - Nogometaši Francije drugi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva; po sinočnji zmagi proti Maroku jih v nedeljskem finalu čaka Argentina

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico V tokratni Intelekti smo si za izhodišče vzeli eno bolj klavrnih okroglih obletnic, ki jih obeležujemo letos. Natanko pred stoletjem, jeseni leta 1922, je namreč Benito Mussolini po tako imenovanem pohodu na Rim postal predsednik italijanske vlade, s čimer je prvikrat v zgodovini kaka država dobila fašistično oblast. Ker pa menda Slovenci nasploh in Primorci prav posebej še vedno vsaj malo pomnimo, kaj je to pomenilo za nas, za Evropo in svet, oddaje nismo izključno posvetili pretresanju nepojmljivo brutalnega dogajanja med letoma 1922 in 1945, ampak smo se tudi spraševali, ali je s porazom sil osi v drugi svetovni vojni fašizem resnično odšel na smetišče zgodovine, ali pa imajo vendarle prav vsi tisti glasovi – precej jih je sicer na levici, vendar pa jih ne manjka niti v liberalnem centru in na tradicionalni desnici –, ki trdijo, da smo bili v zadnjem desetletju ali še malo več priča ponovnemu vzponu ideologij, političnih gibanj, voditeljev in tehnik vladanja, ki se vsaj spogledujejo s črnosrajčništvom – če ne še kaj hujšega. Je torej desni, avtoritarni populizem, ki ga lahko danes opazujemo v precej širokem loku od Brazilije in Združenih držav prek Francije, Italije, Švedske, Madžarske in Poljske vse tja do Turčije in Rusije, pravzaprav nekakšen fašizem 2.0? Ali pa je vendarle treba reči, da imamo v tem primeru opravka z dejansko novo politiko in si, če jo na hitro opišemo z besedo fašizem, pravzaprav naredimo medvedjo uslugo, saj nas stari koncept po svoje oslepi za vse tisto, kar je v teh avtoritarnih politikah resnično novega, pogojenega pač z vsemi tistimi družbenimi, ekonomskimi, tehnološkimi in kulturnimi razmerami, ki jih ni bilo nikjer leta 1922, so pa povsod leta 2022? Odgovor smo iskali v oddaji, v kateri so sodelovali filozof dr. Mladen Dolar pa politologinja dr. Vlasta Jalušič in sociolog dr. Rastko Močnik. foto: udeleženci skrajno desnega zborovanja v Charlottesvillu v Združenih državah Amerike avgusta 2017 (Anthony Crider / Wikimedia Commons)

Luka je z novim strelskim rekordom v moderni dobi Eurobasketa, poskrbel za zmago Slovenije na dramatični tekmi, kjer ni manjkalo grobih in umazanih udarcev ter živce parajočih odločitev sodnikov. Slovenija ima sedaj lažjo pot do polfinala, mi pa smo analizirali celotno dogajanje na tekmi in se zazrli proti našim bodočim nasprotnikov. Ali lahko ta ekipa ubrani naslov evropskih prvakov?

Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.Doktorica vinogradništva, ki vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v LjubljaniV seriji oddaj UP predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Strokovni sodelavec in sovoditelj oddaje je Mic Melanšek, soustanovitelj in kreativni direktor Hooray Studios. Skupaj z Anjo Hlača Ferjančič bosta gostila zanimive mlade upe, ki so iz zagonskih podjetji ustvarili uspešnice. Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.