Podcasts about vesolje

V tej epizodi skupaj z gostom Tomom Bicklom raziskujemo, kako lahko prav vsak izmed nas prispeva k znanstvenim odkritjem – in to kar iz udobja domačega kavča! Tom nama predstavi projekt občanske znanosti Backyard Worlds, ki ljubiteljem astronomije omogoča pregledovanje posnetkov neba in odkrivanje novih objektov v naši soseščini – med njimi tudi izmuzljive rjave pritlikavke. Morda pa bo prav kdo izmed nas tisti, ki bo odkril skrivnostni deveti planet?Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Backyard worlds: Planet 9https://citizenscience.si/, Občanska znanost v SlovenijiO občanski znanosti v Sloveniji: https://journals.uni-lj.si/knjiznica/article/view/18126/16401Projekt občanske znanosti Zavoda Cosmolab: https://cosmolab.si/projekti/svetlobno-onesnazenje-slovenskega-nebaOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

S profesorico Jarito Holbrook sva raziskovali, kaj na nočnem nebu vidijo v drugih kulturah, še posebej v Afriki. Jarita je čudovita sogovornica in raziskovalka, ki nama je predstavila, kako so v starih kulturah uporabljali nebo za koledar in navigacijo, kakšne so njihove zgodbe, povezane z ozvezdji, in koliko tega znanja se je ohranilo do danes.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Jarita Holbrook (Linkedin)African Cultural Astronomy (knjiga)Black Suns: An Astrophysics Adventure (video)Filmi: ASTROMOVES, SKA & CarnarvonOpazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

V novi epizodi se podava za sledovi primitivnih asteroidov. Odkrili sva, da se tudi planeti selijo, da poznamo več generacij asteroidov, da so si asteroidi in kometi podobni, vendar različni, ter da je lahko tudi pet gramov asteroidnega prahu pravi zaklad. Spremlja naju raziskovalka Tania Le Pivert-Jolivet, ki nam razkrije, kaj jo je najbolj prevzelo ob pogledu na vzorce asteroida Ryugu, ki jih je japonska misija Hayabusa 2 prinesla na Zemljo.Tania Le Pivert-Jolivet je podoktorska raziskovalka na Inštitutu za astrofiziko na Kanarskih otokih.Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Tania Le Pivert-Jolivet (Linkedin) misija Hayabusa 2 (spletna stran japonske agencije JAXA)misija DART (spletna stran NASA)misija Hera, nadaljevanje misije DART (spletna stran ESA)Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Galaksije niso naključno porazdeljene v vesolju, marveč se rade družijo. Tokrat nas bo Dunja zapeljala v svet jat galaksij in drugih ogromnih sestavov, ki jih najdemo v vesolju.Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode | Adelaide Ames Fritz Zwicky Simulacija Illustris vesoljski teleskop eROSITANasveti: | [Portal v vesolje] Novice v najnovejšem podkastu Portala v vesolje, ki ga pripravlja dr. Jure JapeljOpazovanja: 29. marec: Messierov maraton in prijave na tekmovanje (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Bodo astronavti v bližnji prihodnosti res gojili (in jedli) krompir na Marsu, kot je to počel Matt Damon v filmu Marsovec? S prof. Roberto Paradiso (Univerza Federico II v Neaplju) se pogovarjava o gojenju in zalivanju rastlin v breztežnosti, o uravnoteženi astronavtski prehrani in o učinkih ekstremnih pogojev na rastline. Hvala vsem, ki naju podpirate ali boste podprli na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Paradiso, De Pascale 2021, Bioregenerative systems to sustain human life in Space: the research on higher plants De Pascale et al. 2021, Biology and crop production in Space environments: Challenges and opportunities ESA consortium MELiSSA - Micro-Ecological Life Support System Alternative Nasveti | [Radiolab] Rezultati natečaja poimenovanja Zemljine kvazilune Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Ime tedna je Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in ena od gonilnih sil slovenskega vesoljskega sektorja, kjer jim je s številnimi podjetji, raziskovalnimi inštituti ter tremi univerzami uspelo po 17 letih pridobiti status polnopravne članice Evropske vesoljske agencije. S pomembnim priznanjem se država uvršča v vesoljsko elito, ki Sloveniji prinaša tudi številne strateške in gospodarske prednosti. Foto: Matjaž OčkoKandidata sta bila še: Marko Por, ilustrator, ki je zmagal na natečaju za oblikovanje mestnega plakata Plaktivat na temo "Dober dan, kultura!". Z izvirno vizijo in duhovitim pristopom Kulturnega leta je med 413 prijavljenimi deli iz 32 držav prepričal žirijo, da nas bodo k raziskovanju slovenske kulture vse leto ne glede na dolžino dneva ali rokavov vabili kar štirje Prešerni. Ilona Bartakovič, upokojena vzgojiteljica in članica slovenske skupnosti na Madžarskem, ki je za izjemno predanost in nesebičnost pri dolgoletnem delu ohranjanja slovenske kulture in jezika na Madžarskem, prejela nagrado za življenjsko delo, priznanje madžarske vlade za izjemne dosežke na narodnostnem področju.

Januar je čas načrtovanja, zato sva za vas pripravili pester izbor dogodkov na nebu v letošnjem letu, da si jih lahko vnesete v koledar in planirate vnaprej. Pogovarjava se o planetih, utrinkih, vesoljskih in zemeljskih teleskopih, omenjava pa tudi prstane, vohunske satelite, kvazilune in Lunin koledar. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | [Planetary society] Koledar vesoljskih aktivnosti 2025 [The Conversation] Will Saturn's rings really ‘disappear' by 2025? An astronomer explains [Astronomy.com] How long will Saturn's rings last before they disappear? [Smithsonian Magazine] Saturn's Rings Will Temporarily Disappear From View in 2025 [Space.com] O Veneri v letu 2025 [Nasa blog] Kaj počnejo astronavti na Mednarodni vesoljski postaji [The Atlantic] Vera Rubin in vohunski sateliti, intervju z Željkom Ivezićem Meteorski roji na https://www.imo.net/ [NOAA] Napoved severnega sija Nasveti: | Cosmolabov Lunin koledar 2025  Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com Severni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/ Aplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij) Planetarij na računalniku: Stellarium ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

To je 42. epizoda! Obeležili sva jo z brisačo na ramenih in v družbi najboljših poznavalcev Štoparskega vodnika po Galaksiji! PRVI del epizode najdete v podkastu Opravičujemo se za vse nevšečnosti: ApplePodcast Spotify PocketCast oziroma vaši najljubši aplikaciji za poslušanje podkastov (objavljena 2. decembra 2024). Opravičujeva se za vse nevšečnosti in hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti Štoparski vodnik po Galaksiji Epizoda o ekstremofilih in iskanju življenja v vesolju s prof. Nino Gunde-Cimerman For All Mankind, TV serija 3D tiskanje z regolitom na Luni Peli v podkastu Številke o Štoparskem vodniku Nasveti: | “Vsega je kriva Luna” - razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS) knjiga “Življenje z Luno” (nakup možen na strani PMS) Epizoda o arheoastronomiji s prof. Ivanom Šprajcem Podkast Številke, gost prof. Ivan Šprajc Epizoda #5, podkast Portala v vesolje Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠) Pomoč pri sestavi odgovorov: ChatGPT

Ko se jesen nagne v drugo polovico, ko listje že odpade z dreves in se čudovite barve gozdov zgubijo v sivi jutranji megli, praznujemo praznike naših pokojnikov. Hitimo na pokopališča, prižigamo sveče, molitev kar sama prihaja na ustnice, tako vernim kot nevernim – saj, kaj pa naj podariš dragemu pokojniku lepšega kot duhovno darilo, molitev? To je tudi čas, ko se spet in spet pojavi vprašanje: ali večnost je ali je ni? Ali je smrt zmagovalka vsega, kar vidimo, delamo, hrepenimo, ljubimo? Ali pa je življenje, tako ali drugačno, vendarle več kot le potovanje od rojstva do smrti? Vse vere in religije in filozofije se trudijo vsaj malo pokukati v dogajanje po smrti, vsaj za hipec odgrniti zaveso večnosti in potem potrditi: večnost je, ali pa večnosti ni … Do zdaj to ni še nikomur uspelo. In vendar – ko zjutraj vstanemo in posije na naš obraz sončna svetloba, si zaželimo kaj več kot le osemdeset ali devetdeset let življenja na trdi zemlji, zaželimo si odrešitev, nadaljevanje ali še bolj izpolnitev vsega, kar smo nosili v srcu. Vesolje je s svojo neskončnostjo podoba večnosti, večnega življenja, ki se nikoli ne konča. Jezus Kristus, ki je doživel trpljenje in smrt, ležal v grobu in potem vstal od mrtvih in nikoli več umrl, pa je močna vrv, na katero vežem svoje upanje v bivanje po smrti. Ljudje delamo toliko stvari, da se nekje vendarle ohrani spomin na nas, na našo osebo, ime, življenjsko pot. Saj zato veličastne egiptovske grobnice še stojijo, zato ohranjamo številne spomenike iz preteklosti! Tudi naši grobovi – cvetoči in polni lučk – so izraz človekovega hrepenenja in upanja: Naj ne bo vsega konec s smrtjo, naj se vendarle zbudim v neskončni svetlobi ljubečega Boga in z njim ostanem za vedno!

Je res vsega kriva Luna? Izbirava in komentirava zanimivosti v novi publikaciji “Življenje z Luno”, ki jo je uredil Andrej Guštin. Knjiga vsebuje izbrane poljudne teme o Luni, njenem nastanku in povezavi z Zemljo, ter njenem vplivu na življenje. Knjiga je nastala ob razstavi o Luni, ki jo od konca oktobra lahko obiščete v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na razstavi boste opazovali realistični model Lune velikosti človeka in se dotaknete prave Lune (oziroma lunarnega meteorita). Naslov epizode sva si izposodili po naslovu razstave: “Vsega je kriva Luna”! Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | “Vsega je kriva Luna” - razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS) knjiga “Življenje z Luno” (nakup možen na strani PMS) Dodatne zanimivosti: | Velikost objektov na obzorju in na nebu (preizkus s kupolo sv. Petra v Rimu in ne z Luno) People and the Sky (Anthony Aveni) Night skies of Botswana (Stephen O'Meara) The First Astronomers - How Indigenous Elders Read the Stars (Duane Hamacher) Astronomy: Sky Country (Karlie Noon & Krystal de Napoli) Risoroman (NASA) “First woman” Nasveti: | podkast Hevreka - intervju o razstavi #3 epizoda podkasta Portal v vesolje Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Navdušeni astronom in komunikator znanosti Rok Nežič z observatorija Armaugh na Severnem Irskem nas tokrat popelje v skrivnostni svet kometov. Pa še novice o novem podkastu Portala v vesolje, velikanu Porfirionu in obisku namibijskega kometa Hoba. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Rok Nežič (Armagh Observatory and Planetarium) Podatkovna basa COBS: https://www.cobs.si/home/ Novice: Podkast Portal v vesolje [Nature Podcast] Colossal 'jets' shooting from a black hole defy physicists' theories Opazovanja: [Portal v vesolje] Pripravite se na komet stoletja  (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju: Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?  Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?  Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem? Kako določimo starost zvezd?  Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?  Kaj je onkraj vesolja? 

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 49: Dialog v živo Klemnovi DJ nastopi Poskus atentata na Trumpa Politika v Argentini, El Salvadorju, Rusiji in ZDA Življenje v vesolju in človeška inteligenca Prisotnost AI v našem vsakdanu, Google in OpenAI Najbolj prodajane avtomobilske znamke - danes in čez 10 let Pionirska podjetja in zmožnost adaptacije trgu Pick up lines, partnerka zasluži več kot ti, konflikt Zlatko & Challe Salle Pravi čas za razhod, najboljši občutek na svetu, najtežje izgube Prikriti ljubezenjsko afero, ‘roleplay', najljubši bog Najti odraslega moškega, Andrej kot bog, šah Odnos z bivšo, plan B v življenju, SURS Kontrola močnih moških čustev

Vesolje je ena vidnejših rdečih niti ustvarjanja Gregorja Strniše in tudi osrednja tema istoimenske zbirke. Zdaj je z naslovom Space zbirko izdalo Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litteræ Slovenicæ. Pesmi sta prevedla Nada Grošelj in Jason Blake, knjigi pa je pridana zgoščenka, na kateri je Matej Krajnc uglasbil nekaj teh prevodov. V Galeriji Murska Sobota bo še do 21. avgusta na ogled 38 del, ki jih je za razstavo sodobne likovne ustvarjalnosti Pomurja Ekspozicija_024 izbral lokalni umetnik Gregor Purgaj, ki pripada prvi generaciji slovenske street art scene. Namen razstave je predstavitev aktualne lokalne umetnostne produkcije, ki se združuje z mednarodnimi trendi.

Študenti Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Višje strokovne šole, so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega Nasinega tekmovanja v pripravi zajtrka za astronavte. Za polfinalno tekmovanje so pripravili ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem in se uvrstili v finale tekmovanja. Pogovarjali smo se z mentorico Katarino Smole.

Avstralski astronom Dave Herald nam predstavi okultacije asteroidov in njihova opazovanja, ki omogočajo izjemno natančno določanje njihovih orbit in oblik. Spregovorimo pa tudi o tem, kaj so opazovanja Luninih okultacij razkrila o vrtenju Zemlje. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | https://cloud.occultwatcher.net/  Novice: Rezultati natečaja GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Rezultati mednarodnega projekta Sonce v pločevinki Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Posavski Kontradikshn so svojevrstna glasbena skupina. Bili so že označeni za eno redkih slovenskih elektrorokovskih atrakcij. Letos so izdali svoj prvi singel v slovenščini, na nastop v oddajo Izštekani pa so pripeljali simfonični orkester Glasbene šole Krško. Posavski bend KONTRADIKSHN zase pravi, da igra nuklearni rock. Ta elektro rock mašina, ki tlači bobniče ljubiteljev hrupne muzike že debelo desetletje, je pred dobrim letom sprejela izštekani izziv. Toda svoje glasbe se niso odločili oklestiti ali prenesti v akustične okvirje, kot bi pričakovali. Nak. Odločili so se, da bodo akustiko vključili v svoj okvir. In to kako! K sodelovanju so pritegnili Simfonični orkester Glasbene šole Krško ter aranžerja Dejana Učakarja, ki je dele njihovega hrupa prevedel v jezik klasičnih godal, pihal, trobil in tolkal. Rezultat te izštekane enačbe je izjemen. "Orkester je bil izštekan, mi vštekani, vse skupaj pa je bilo – odštekano," pravijo člani benda. In še nekaj. Prvič v enaintridesetletni zgodovini Izštekanih bo v oddaji zaigral celoten, več kot sedemdesetčlanski simfonični orkester. Si to sploh lahko privoščite zamuditi?!  Bilo je v začetku lanskega leta v Ljubljani, po predstavitvenem koncertu drugega albuma Kontradikshn "Ahead of Ourselves". Beseda je dala besedo in ustno pismo o nameri je bilo poslano: če bend najde dober, poseben, intriganten način, kako izštekati svoj močno elektrificirani zvok, je dobrodošel v Izštekanih. Nedolgo zatem je podvig že dobil prve obrise in smer je bila začrtana: ne bomo se na silo izštekavali, to nima smisla, raje poglejmo, kaj se zgodi, če svoj električni hrup spojimo z najmočnejšim sredstvom na akustični strani – s simfoničnim orkestrom! "Skladno z našim imenom smo razmišljali o kontradikciji. Naredili smo zlitje teh nasprotujočih si svetov. Pristop ni obrabljen, veliki bendi iz glavnega toka delajo z velikimi orkestri, drži, v naši zvrsti pa redko," pojasnjuje bobnar Anže Kump. "Res smo šli iz cone udobja, delo z orkestrom je popolnoma drugačno od vsega, kar smo doslej počeli. Zdi se, da se v zadnjem času kot bend resnimo, in to je korak na tej poti. Preizkušamo, do kod sežemo, kje je meja." Aranžmaje za orkester so zaupali skladatelju, fagotistu in glasbenemu pedagogu Dejanu Učakarju. "Največji izziv je bil, kako z orkestrom ne le barvati tega, kar v glasbi že je, da ni le spremljava, ampak vse dele sestaviti, simfonični zvok spojiti z zvokom benda v neko novo celoto," pojasnjuje. "Zvokovno smo res na različnih bregovih, oboji smo se morali prilagajati, približevati, marsikaj smo tudi oklestili." "Dober si, da si vse to spravil skupaj," kometira dirigent Peter Gabrič. "Elektronske zvoke razporediti med godala, trobila, pihala ni mačji kašelj. Tudi izrazno se je moral orkester zelo prilagoditi, ne more igrati tako, kot je vajen." "Ko orkester žlajfa naše linije, ki smo jih zasnovali v različnih obdobjih, nam gredo kocine pokonci, pozabimo, kje smo," pripoveduje pevec Pero Stojanović. "Naučiti smo se morali igrati tiše. In jaz se učim potiho dreti," se smeje. Za nameček so se Kontradikshn za to priložnost okrepili tudi glasovno. Stalni sodelavki Adrijani Jelen se je s spremjevalnim glasom pridružila še Martina Mravinec Bohte. Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki je lani - tako kot Izštekani - praznoval tridesetletnico, je sodelovanje vključil v svoj redni program. Nastop s Kontradikshn bodo odigrali tudi 18. maja 2024 na letnem koncertu v Kulturnem domu Krško. Pa mesec kasneje na gradu Brežice in še kje. Živahno koncertno poletje se obeta tudi Kontradikshnom, na urniku, ki se še polni, je že več kot ducat koncertov po vsej Sloveniji. Za nameček so pravkar postregli s še eno novostjo, ki so se je lotili prvič. Objavili so prvo pesem v slovenščini "Vesolje posodil kolegu". In ja, če se prašujete, ali smo jo slišali tudi v Izštekanih, je odgovor pritrdilen. "Tudi akustika je na neki način vštekana. Vsa materija so takšni ali drugačni delci s takšnim ali drugačnim nabojem, ki vibrirajo v prostoru," poudarja Pero. Če prav pomislimo, ni čudno, da nekdo iz Krškega razmišlja in ustvarja glasbo na tak način. Kot dodaja Anže: "Prihodnost je elektroenergetska." Slike s snemanja - Alan Orlič YouTube:  Kontradikshn in SO GŠ Krško - Vesolje posodil kolegu [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Berlin [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Ne-Bo [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Anatomy [Izštekani]

Ko se astronavti udeležijo usposabljanja v jamah postanejo… jamonavti. Zakaj so (tudi slovenske) jame primerne za astronavte, česa se naučijo, v čim se preizkusijo? Pogovarjali sva se z Loredano Bessone, vodjo programov ESA CAVES in ESA PANGEA za trening astronavtov, in s prof. Francijem Gabrovškom iz Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ki pri programu tudi sodeluje.   We are grateful to Loredana Bessone for providing the audio file used during astronaut training. The text is from the book “Into the unknown: the exploration of Škocjan Caves”.  Podkast lahko podprete na https://ko-fi.com/temnastranlune. Zapiski: ESA CAVES and Pangea main page ESA CAVES 2012 discovery of a new crustacean species in cave training course Grottenarbeiter (film by Tullio Bernabei) Knjiga o raziskovanju Škocjanskih jam: “Into the unknown : the exploration of Škocjan Caves" / "V neznano : raziskovanje Škocjanskih jam” Podcasts and book recommendations by Loredana Bessone: Houston we have a podcast ESA explores podcast 13 minutes to the Moon The interplanetary podcast Samantha Cristoforetti: Diary of an Apprentice Astronaut Tim Peake: The Astronaut Selection Test Book Cris Kraft: Flight: My life in mission control Gene Kranz (Apollo flight director): Failure is not an option Chris Hadfield: An astronaut guide to life on Earth Priporočila Francija Gabrovška Nadja Zupan Hajna: Karst, caves and people Arthur Palmer: Cave geology Novice: Frank Rubio in izgubljeni vesoljski paradižnik Orki v vesolju Opazovanja: ⁠projekt Sonce v pločevinki⁠ (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023” Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na ⁠Space Weather.com⁠  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Cave sounds from ZapSplat Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠) Temna stran Lune je del Zavoda Cosmolab, ki se ukvarja s promocijo in popularizacijo astrofizike.

Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija. Odkrivanje nečesa, kar je v temelju tako zelo drugačno, pa seveda terja, da na kar najbolj inovativen način uporabimo vse možne metode detekcije dogajanja tam zunaj. Imamo teleskope v vesolju in na Zemlji, ki skupaj pokrivajo tako rekoč celoten elektromagnetni spekter sevanja, z detektorji lovimo nevtrine in kozmične delce, v zadnjih letih pa prisluškujemo tudi gravitacijskim valovom.Vsi ti prijemi seveda obetajo, da bomo odkrili in razumeli marsikaj, kar je ta hip še neznano in nerazumljeno, vendar pri tem ne gre spregledati, da se sodobna astrofizika srečuje tudi z zagatnimi težavami. Eno najbolj perečih predstavljajo velike konstelacije satelitov, kakršna je današnji Starlink podjetja SpaceX, obetajo pa se še številne druge, ki bi število satelitov v nizki Zemljini orbiti lahko dvignile na več 10 000. To pa predstavlja resno težavo tako za astronomijo kot za naš dostop do vesolja. Zakaj? – Odgovor iščemo v tokratni Intelekti; gosta oddaje sta prof. dr. Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Foto: sploh prvi posnetek kake črne luknje (galaksija Messier 87), kolaboracija Event Horizon Telescope

V tokratni epizodi se selimo v Čile, k teleskopu GoChile. GoChile, ki sta ga zasnovali Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika, je izobraževalni in nekomercialni projekt. Primarno je namenjen študentom, vendar z GoChile teleskopi lahko opazujejo (in ustvarjajo zanimive raziskovalne naloge) tudi dijaki. GoChile nama je predstavil dr. Jure Japelj. Podkast lahko podprete na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski epizode | https://gochile.si/ https://ung.si/sl/fakultete/fakulteta-za-naravoslovje/raziskave/gochile/ Emily Levesque: The last stargazers Kelly and Zach Weinersmith: A city on Mars Novice: Kvaziluna Zoozve [Radiolab] Zoozve [Radiolab] Breaking newsve about Zoozve Solar Eclipse 2017: Life Responds [članek] Life Responds: Citizen Science to Document Behavior Changes in Plants and Animals During the 2017 Total Solar Eclipse Eclipse Soundscapes Project [članek] Aeroecology of a solar eclipse Sonce v pločevinki: poziv k sodelovanju Opazovanja: [Portal v vesolje] Komet 12P/Pons-Brooks viden s prostimi očmi [Portal v vesolje] Prvi Sončev mrk leta 2024 (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Tokratna epizoda je jagodni izbor intervjujev Temne strani Lune, v katerih so nastopile znanstvenice. Podkast sodeluje v mednarodnem projektu »Ženske in dekleta v astronomiji«,  ki poteka med 11. februarjem, Mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti, in 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! V tokratni epizodi sva uporabili krajši posnetek intervjuja s Cecilio Payne-Gaposchkin iz knjižnice in arhivov Niels Bohr Ameriškega instituta za fiziko (ZDA), ter krajši audio posnetek intervjuja z Joan Feynman, ki je objavljen ja Youtube kanalu Web of Stories - Life Stories of Remarkable People.  Zahvala vsem znanstvenicam, ki so s svojim glasom prispevale k ustvarjanju te epizode: prof. Nina Gunde Cimerman (BF UL), prof. Andreja Gomboc (UNG), prof. Maruša Bradač (FMF UL), prof. Gabrijela Zaharijas (UNG), astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Tijana Prodanović, dr. Aysegul Tekel (Istanbul Kültür University, Turčija), dr. Anita Zanella (INAF), dr. Lara Ulčakar (IJS), mag. Tadeja Veršič (Univerza na Dunaju), Ivana Novak (Cosylab), Marija Judež. --- Zapiski epizode | 6 - Cecilia in Joan [Cecilia Payne Gaposchkin in Joan Feynman] 12 - Mladi in astronomija, 22 - Astronomska odprava v Gruzijo [Marija Judež] 15 - JWST [Maruša Bradač] 17 - Črne luknje [Andreja Gomboc] 19 - Ekstremofili in iskanje življenja v vesolju [Nina Gunde Cimerman] 26 - Astronavtka bo! [Lara Ulčakar] 27 - Prisluhni mi! [Anita Zanella] 28 - Dr. Cosmic Ray [Tijana Prodanović] 30 - SKA - največji radijski teleskop na svetu [Ivana Novak] 32 - Turški miti in legende [Aysegul Tekel] 33 - Skrivnostna nevidna snov [Tadeja Veršič] 34 - Divje vesolje [Gabrijela Zaharijas] Intervju s Cecilio Payne-Gaposchkin - Owen Gingerich, 5. marec 1968 March, Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA  Joan Feynman - Web of Stories - Life Stories of  Remarkable People [Listeners: Christopher Sykes, Alexander Ruzmaikin; date recorded: 2019] Novice: Natečaj GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V 4. epizodi oddaje “Radio Gaga - nova generacija nas bo pozdravil novi koordinator programa Luka Mesec skupaj s svojimi volilciu iz mesta in vasi. Vesna Milek bo s Slavojem Žižkom iskala orožje za kulturni boj proti Rusiji, Miran Ališič pa bo po Ljubljani iskal tuje zvezdnike. Aktiven teden je za našim premierjem Robertom Golobom, ki je obiskal Slovenski Vesoljski Center na štajerskem in stavbo na Litijski z novim pravosodnim ministrom Beanom. Oglasi, reporter Gustav Muller in še vsaj 5 stvari v petek dopoldan na Prvem programu.

Ob stoletnici planetarijev se o njihovem poslanstvu in bodočnosti pogovarjava z mag. Damianom Jabłeko, namestnikom direktorja Šlezijskega planetarija in parka znanosti v Chorzówu na Poljskem. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! Za tokratno epizodo se zahvaljujeva namestniku direktorja Šlezijskega planetarija, mag. Damianu Jabłeki, ki je privolil v daljši intervju. Za posnetke, tehnično in vsesplošno podporo gre zahvala Michału Rostańskemu, odgovornemu za stike z javnostjo v Šlezijskem planetariju. Zapiski epizode | Šlezijski planetarij in park znanosti Damian Jabłeka (spletna stran) Zgodovina planetarijev https://www.ips-planetarium.org/page/a_chartrand1973  https://planetarium100.org/history/ revija CAPJournal o planetarijih (posebni izdaji januar 2024 in december 2023) Novice: Barva Urana in Neptuna [članek The Conversation] Prenovljeni Portal v vesolje [www.portalvvesolje.si] Pavla Ranzinger idr. (1988). Srečanje mladih raziskovalcev [revija Presek] Slovenke v fiziki (opis potujoče razstave, 2005) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja.

V divje vesolje, med pulzarje in nevtronske zvezde, nas pospremi Gabrijela Zaharijas, profesorica na Univerzi v Novi Gorici. Podprite naju lahko na ⁠⁠⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠⁠⁠! --- Zapiski epizode | Znanstveni center Petnica Jabolko navdiha dr. Tanji Petruševski in doc. dr. Gabrijeli Zaharijas Misija Fermi odkrila 300 gama pulzarjev izvor Geminga (in njegova zanimiva zgodba) polje Čerenkovih teleskopov Podkast priporočila: intervju z Jocelyn Bell Burnell (Portal v vesolje) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠⁠⁠ Scientific Visualization Studio⁠⁠⁠ Zvočni intermezzo:⁠⁠ ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠⁠⁠ Glasba: Peli (⁠⁠⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠⁠⁠)

Skrivnostna in nevidna snov v vesolju je še vedno prava uganka za astronome. Pri iskanju odgovora nama priskoči na pomoč astrofizičarka Tadeja Veršič. Podprite naju lahko na ⁠⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠⁠! --- Zapiski epizode | Novice: Oblačno s padajočim orodjem Podkast priporočila: 18 - Vesoljsko vreme s Primožem Kajdičem Sončni blog Arso podkast - 110: vesoljsko vreme Dogodki: 120. obletnica Zvjezdarnice Zagreb in njena zgodovina Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠⁠ Scientific Visualization Studio⁠⁠ Zvočni intermezzo:⁠ ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠⁠ Glasba: Peli (⁠⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠⁠)

Od Nebesnega stebra do Pšenične poti: miti in legende turških ljudstev. Podprite naju lahko na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski epizode | Novice: Misija Psyche Trk eksoplanetov ⁠[Portal v vesolje] Dogodki: 7. november ob 14:15 CET - prve slike teleskopa Euclid - ESA Web TV ali Youtube kanalu Vesoljsko vreme na Space Weather.com  glasbeni koncert Neskončno vesolje⁠ [Slovenska filharmonija] Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Ko se jesen nagne v drugo polovico, ko listje že odpade z dreves in se čudovite barve gozdov zgubijo v sivi jutranji megli, praznujemo praznike naših pokojnikov. Hitimo na pokopališča, prižigamo sveče, molitev kar sama prihaja na ustnice, tako vernim kot nevernim – saj, kaj pa naj podariš dragemu pokojniku lepšega kot duhovno darilo, molitev? To je tudi čas, ko se spet in spet pojavi vprašanje: ali večnost je ali je ni? Ali je smrt zmagovalka vsega, kar vidimo, delamo, hrepenimo, ljubimo? Ali pa je življenje, tako ali drugačno, vendarle več kot le potovanje od rojstva do smrti? Vse vere in religije in filozofije se trudijo vsaj malo pokukati v dogajanje po smrti, vsaj za hipec odgrniti zaveso večnosti in potem potrditi: večnost je, ali pa večnosti ni … Do zdaj to ni še nikomur uspelo. In vendar – ko zjutraj vstanemo in posije na naš obraz sončna svetloba, si zaželimo kaj več kot le osemdeset ali devetdeset let življenja na trdi zemlji, zaželimo si odrešitev, nadaljevanje ali še bolj izpolnitev vsega, kar smo nosili v srcu. Vesolje je s svojo neskončnostjo podoba večnosti, večnega življenja, ki se nikoli ne konča. Jezus Kristus, ki je doživel trpljenje in smrt, ležal v grobu in potem vstal od mrtvih in nikoli več umrl, pa je močna vrv, na katero vežem svoje upanje v bivanje po smrti. Ljudje delamo toliko stvari, da se nekje vendarle ohrani spomin na nas, na našo osebo, ime, življenjsko pot. Saj zato veličastne egiptovske grobnice še stojijo, zato ohranjamo številne spomenike iz preteklosti! Tudi naši grobovi – cvetoči in polni lučk – so izraz človekovega hrepenenja in upanja: Naj ne bo vsega konec s smrtjo, naj se vendarle zbudim v neskončni svetlobi ljubečega Boga in z njim ostanem za vedno!

Med poletnimi razglednicami boste našli vzlet vesoljskega teleskopa (v živo!) in spoznavanje arabskega neba v afriški državi. Podprite naju lahko na ⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski epizode | Poletne razglednice: Evklid - prve slike [Portal v vesolje] projekt STEAM-Med [OAE Italy] Betelgeza ali Yad al-Jauzā Maroko - poziv za zbiranje sredstev za žrtve potresa Novice: Lupina iz galaksij - fosil iz zgodnjega vesolja [Univerza na Havajih] asteroid Bennu - Youtube Dogodki v oktobru: 25. do 27. oktober: Nebo nad Cankarjevim domom [Zavod Cosmolab] 12. do 14. oktober - Predstava Na Luno! [Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju] 21. oktober - Neskončno vesolje [Slovenska filharmonija] Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠, na spletni strani ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠ Obisk v sosednjem vesoljskem podkastu Apollolajka ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Slovensko ljudsko izročilo imenuje praznik Marijinega rojstva mali šmaren ali s starodavnim izrazom mala gospojnica. Ime ne pomeni, da gre za majhno praznovanje, prav nasprotno, ime mali šmaren sporoča, da je vsa čudovita krščanska skrivnost že navzoča ob rojstvu tega malega dekleta, ki je privekalo na svet. To pomeni, da imamo z Marijinim rojstvom v malem že vse bogastvo krščanskega izročila. Kot je prepeval sveti opat Raymond Jourdain: »Zvezda danica, zvezda z vsem sijajem, ti žariš in svetiš, preden se je izza gore dvignil dan – saj se je tvoje rojstvo zgodilo že pred rojstvom Jezusa, tvojega Sina, ki je luč in dan.« Zato je tudi za svetega Janeza Damaščana Marijino rojstvo »rojstni dan vesoljnega, univerzalnega veselja«. Ne smemo se čuditi, da bizantinska liturgija ob prazniku Marijinega rojstva začenja že adventni čas, obdobje pričakovanja Odrešenikovega rojstva, se pravi božiča. To pomeni, da se odrešenje človeštva ni začelo šele z Jezusovim rojstvom, ampak že z rojstvom njegove matere. Zato so že zgodnji cerkveni očetje ob prazniku Marijinega rojstva prepevali čudovite speve in himne. Dogodek je čisto prevzel svetega Bernarda iz 12. stoletja, ki je ob Mariji izlil svojo pesniško dušo in potem s svojo poezijo vplival na nastanek trubadurske lirike, ki je povzdigovala ženskost do najvišje čiste duhovne ljubezni. Mimo Bernarda iz Clairvoixa ni mogel niti ne stoletje pozneje veliki Dante Alighieri, ko je v svoji Božanski komediji opisoval Marijino rojstvo. Navedel je njegov spev: »Devica, mati, sinu hči prelepa in kot nihče ponižna in visoka, ti dopolnitev božjega si sklepa (...) Ljubezen večno ti si zanosila.« (prevod Andrej Capuder) Lahko bi rekli, da Marija vedno »prehiteva« tudi naše želje in odločitve. Zato nekateri poromajo k njej, še preden so krščansko verni in še preden prosijo za krst. Marija prehiteva tudi vse nas in nas usliši, še preden si jo upamo za kaj prositi.

Spregovorili smo o 29. Festivalu znanosti, ki se bo odvijal konec septembra v Ljubljani. Letošnji moto festivala: vesolje – Zemlja – ljudje. Naš gost je bil predsednik Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. Nismo pozabili na letošnje Perzeide, pogledali pa smo tudi med jesenske dogodke na nebu.

Zdravo! V 3. delu 12. poglavja 5. knjige se končno posvetimo velikemu prezračevalnegmu in telefonskemu puntu, dogodkom, ki so se zgodili leta 3454 zv. št in zaradi katerih Vesolje, kot ga poznamo nikoli ni bilo več isto. Spomnimo se tudi na tistega, ki je oral ledino, zdaj ga pa več ni! Opomnimo, da je novo šolsko leto pred vrati, damo nasvet kako lahko zavijete zvezke za vašega otroka, se spomnimo na Pošto 3.0 in ne pozabimo povedati, da imajo v nizkocenovnih trgovinah ročne giljotine za obrezavo prevelikih zvezkov. Če nimate sekire ali mačete Krmelj, seveda. Preden se posvetimo puntu, razložimo, kako zanimiva inovacija je bil dih-o-mat, in kateri so najbolj zen športi na planetu. V epizodi se nam predstavi tudi Vodnik 2.0!

Politični in vojaški izvedenci se še vedno sprašujejo, kaj se je dejansko dogajalo v Rusiji, ko je kolona plačancev iz skupine Wagner šla nad Moskvo. Rezultat je sicer znan; zadeva je bila ustavljena, njihov vodja Prigožin je odšel v Belorusijo, ostajajo pa številna vprašanja. Ta se porajajo tudi v Franciji, potem, ko je policija ubila 17-letnika. Izbruhnili so nemiri. V minulem tednu pa smo spet izvedeli nekaj več o vesolju. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.

Z Ivano Novak iz podjetja Cosylab se pogovarjamo o največjem radijskem teleskopu na svetu, katerega površina zbiranja radijske svetlobe bo velikosti kvadratnega kilometra. SKA ali Square Kilometer Array je niz radijskih teleskopov, ki bo deloval tako v Južni Afriki kot v Avstraliji. Podkast lahko podpreš na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski: Intervju z Ivano Novak: Square kilometer array SKA Središčni procesor signalov (Central Signal Processor, opisan v SPIE članku) mednarodno sodelovanje SKA Observatory Novice:  Odkrili 62 novih Saturnovih lun Vesoljski teleskop James Webb opazuje Enkelad vesoljski telesko Euclid tik pred izstrelitvijo (intervju) Dušan Petrač Aktualno: meteorski roj Perzeidi (Mednarodna meteorska organizacija - koledar) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

21. aprila je Ljubljano obiskal francoski pisatelj in profesor David Diop, avtor romana Več kot brat v prevodu Janine Kos. Izšel je pri Mladinski knjigi. Gre za pretresljivo pripoved o senegalskih vojakih v prvi svetovni vojni, ki so se borili pod francosko zastavo. Slovenske bralce romana Več kot brat je že poznal, saj so ga slovenski študentje francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti izbrali za Goncourtovega nagrajenca po svoji presoji. Z njimi se je pogovarjal leta 2020 po medmrežni povezavi v času epidemije, ko je bil gost 36. Slovenskega knjižnega sejma. Takrat je obljubil, da bo Ljubljano obiskal brž ko bo mogoče in besedo je držal in nastopil v Cankarjevem domu. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša, ki je pogovor tudi prevedla.

Vremenska napoved je pomembna tudi za astronome, za planiranje opazovanj. Z meteorologom Matijo Klančarjem se pogovarjava o vremenu, napovedih za astronome, Antarktiki in še marsičem!  Podkast lahko podpreš na ⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski: Intervju z Matijo Klančarjem: ARSO podkast ARSO družbena omrežja: Facebook, Instagram, Twitter Jutranja vremenska fronta vremenski portal meteo.si [priporočena knjiga] Principles of planetary climate spletna stran ECWMF Izpostavljene ARSO podkast epizode: ep. 6 - prof. dr. Jože Rakovec, ep. 88 - France Škrabec v Novi vasi na Blokah, ep. 96 - sodelavci na ARSO Novice:  Pandorina skrinja galaksij v protojati Nove raziskave ponujajo vpogled v kozmično evolucijo aminokislin Aktualno: Polarni sij v Sloveniji:  [YouTube] Simon Krulec - opazovanje 23. april 2023 [YouTube] Javor Kac - 23/24. marec 2023 - Medvedje Brdo članki o polarnem siju v Sloveniji (Dnevnik, N1info)  Aplikacija My Aurora Forecast Spletna stran SpaceWeather Facebook skupna Astronomija in astrofotografija Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠, na spletni strani ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Tik Tok je eno izmed najpopularnejših družabnih omrežij med mladimi. Astronomija pa ena izmed najstarejših ved. Kaj se zgodi, ko se TikTok in astronomija srečata? Odgovor sva poiskali pri srbski astrofizičarki in popularizatorki znanosti Tijani Prodanović, ki jo na TikToku poznamo kot dr. Cosmic Ray. Za podporo/kavo: ⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!  --- Zapiski: Intervju s Tijano Prodanović: Tijana na TikToku kot dr. Cosmic Ray Spletna stran Tijane Prodanović FameLab International [YT video] Tijana Prodanovic - Serbia - FameLab International Final 2008 Festivali znanosti: Festival Nauke Novi Sad in Noć istraživača Znanstveni slam v Sloveniji (Zavod Znanost na cesti) Makey Makey: ⁠https://makeymakey.com/ Podkast Odbita do Bita o TikToku [YT video - film v celoti] Variola vera (1982, 100 minut, drama), režija Goran Marković Novice: ⁠[ESO Science Release] Protojata Pajkova mreža [znanstveni članek v Nature] Forming intracluster gas in a galaxy protocluster at a redshift of 2.16 [National Geographic] Venus is volcanically alive, stunning new find shows [Sončev blog] Stare fotografije razkrivajo delujoči ognjenik na Veneri Aktualno: sledite YT kanalu Zavoda Cosmolab za vzlet sonde JUICE Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠na spletni strani Vesolje.net⁠, na spletni strani ⁠Heavens-Above⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Pretekli teden je v Avalonu, Viktoriji, potekala letalska razstava, kjer so tudi razstavljali o vesolju. Pogovarjali smo se o vesolju in kako pomembna je ta tema tudi v Avstraliji z dr. Kajo Antlej in Tjašo Boh Whiteman.

O astronomskih slikah in cocktail zabavah. S pomočjo Anite Zanella predstavljava novo razvijajoče se področje, ki astronomske podatke prelevi v zvok. Za podporo/kavo: https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski: Intervju z Anito Zanella (INAF): [članek Scientific American] Audio Astronomy Unlocks a Universe of Sound konferenca The Audible Universe 2 o učinku koktajl zabave: Sonification and Sound Design for Astronomy Research, Education and Public Engagement Zvok 1: zlitje črnih lukenj - sonifikacija gravitacijskih valov Zvok 2: sonifikacija gravitacijskih valov s šumom Spletna igra Black Hole Hunter Zvok 3: Stars Appearing Sonification - planetarium show Audio Universe Data Sonification Archive Projekti: Herakoi in Audio Universe Project Astronomy Festival The Universe in all senses in Castellaro Lagusello, June 9-10-11 Avtorstvo zvok 1 in 2: Connor McIsaac (University of Portsmouth) in Edward Fauchon-Jones (Cardiff University); Avtorstvo zvok 3: C. Harrison (Newcastle University)/J. Trayford in N. Bonne (University of Portsmouth); VLT Model: European Southern Observatory Novice: Asteroid 2023 CX1 in njegova najdba 10. let od meteorita nad Čeljabinskim Messierov maraton v Trnovem nad Novo Gorico, 18. marec 2023 Opazovanja: (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023” Preleti Mednarodne vesoljske postaje: na spletni strani Vesolje.net, na spletni strani Heavens-Above ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Lara Ulčakar, teoretična fizičarka, se je visoko uvrstila na selekciji za astronavte pri Evropski vesoljski agenciji. Pogovarjale smo se o njeni izkušnji, željah, prihodnosti. Pa še nekaj nasvetov za vse, ki bi radi poleteli v vesolje. Ponudi nama kavo na https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski: Intervju z Laro Ulčakar: Lara Ulčakar Rekordno število prijav za astronavtska mesta pri ESA Novi astronavti in astronavtke Evropske vesoljske agencije Astronavt Tim Peake (knjige) Astronavt Thomas Pesquet Astronavtka Samantha Cristoforetti Novice: 11. februar: mednarodni dan žensk in deklet v znanosti februarski epizodi: 6 - Cecilia in Joan, 17 - Črne luknje Komet C/2022 E3 (ZTF) (več detajlov) Posnetek kometa nad Etno (Astronomska slika dneva) Novoodkriti meteorit na Antarktiki Prelomno odkritje prof. Ivana Šprajca (tukaj še znanstveni članek) JWST-jev prvi eksoplanet Opazovanja: (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023” Preleti Mednarodne vesoljske postaje: na spletni strani Vesolje.net, na spletni strani Heavens-Above ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Brezčasno. Dolgo sem iskal besedo, ki bi opisala glasbo zasedbe AKA Neomi. V vseh ustvarjalnih obdobjih, od spogledovanja s popom in jazzom, mimo spoznavanja z brezmejnim zmožnostmi uporabe elektronike do preskakovanja med za tukaj in za skoraj ves planet. A na začetku je bila in še vedno je glasba. AKA Neomi v eni izmed mnogih oblik - v živo pri Andreju.   Seznam odigranih skladb:  - The View - Nočna zver - Grow old (ft. Aleksandra Ilijevski) - Vesolje (ft. Aleksandra Ilijevski)

Stotrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je II. poletni specijalc. Agenti Mito, Igor in Aljoša so za hip prišli s plaže, v goste povabili doktorico znanosti in bodočo pisateljico Mašo Jelušič ter literarnega kritika in radijca Gorana Deklevo in se z njima lotili serije iz franšize Zvezdnih stez: Deep Space Nine (1993–1999). Maša, ki jo je v ogled Deep […]

Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Radiovedni znova zapuščamo zemeljsko atmosfero in se odpravljamo proti vesolju. Tokrat tam strokovnjake sprašujemo, ali je v vesolju temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo.

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.

Gostja Nine Zagoričnik je Rahela Jagrič Pirc, režiserka in scenaristka novega mladinskega filma Vesolje med nami, ki je te dni na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

V kinu je nov slovenski mladinski film. V pogovoru z režiserko Rahelo Jagrič Pirc bomo predstavili njen celovečerni igrani prvenec z naslovom Vesolje med nami, ki je postavljen v Kostanjevico na Krki, prikazuje pa slovensko izseljensko družino, ki se med poletnimi počitnicami vrne domov in nam Slovenijo prikaže z malce drugačne perspektive, kot smo je mogoče vajeni. Kinodvorane nam ponujajo filmski presežek, surovo hamletovsko zgodovinsko dramo Severnjak, posneto na Islandiji, Irskem in Severnem Irskem. Njen ogled priporočamo, prav tako kot obisk festivala žanrskega filma Kurja polt, ki v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka še do nedelje.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Lahko mladinska drama, ki mlade sicer lahko nauči marsičesa o odnosih, odraščanju in nenazadnje tudi o vesolju, izstopa?Štirinajstletni Tobi, sin Slovenke in Kanadčana, po dolgih letih pripotuje z mamo iz velikega Toronta v njeno malo rojstno mesto. V Kostanjevici na Krki naj bi preživljal poletne počitnice, se družil z babico in vrstniki ter pomagal mami umetnici, pri postavitvi razstave v lokalni galeriji, kmalu pa naj bi za njima pripotoval tudi oče. Idilično. Skoraj tako, kot »broccoli land«, kakor z duhovito metaforo zeleno dolenjsko pokrajino označi Tobi, a seveda stvari še zdaleč niso niti tako čudovite niti tako preproste. Lokalni pobje nad čokoladnim dimnikarčkom, kakor zaradi temnejše polti zafrkljivo kličejo prišleka, nikakor niso navdušeni, odrasli pa se čisto predolgo in preveč pomenljivo spogledujejo, da bi bilo še moč prikriti njihove napete odnose in neizgovorjene besede. Tobi, ki je zato kljub druženju s simpatično vrstnico Tjašo vedno bolj zmeden, jezen in  osamljen, se po tolažbo zateče k oslepelemu staremu astronomu, edinemu, ki je v vaški okolici še večji izobčenec kot on sam. V nočeh, ki jih na skrivaj preživljata pod velikim teleskopom, nato Herman Tobija uči o vesolju in življenju … Vesolje med nami, celovečerni prvenec režiserke in soscenaristke Rahele Jagrič Pirc ima odlično zasnovo, saj obeta zanimivo raziskovanje medsebojnih odnosov skozi vedno vznemirljivo prizmo vesoljskih zakonitosti, žal pa se izpeljava projekta ni povsem posrečila. Namesto poglobljenega razvoja dogodkov in osvetlitve ozadja, ki neposredno in posredno vpliva na Tobijevo jezo, izgubljenost in nemoč, film deluje bolj kot nekakšno površno in razvlečeno nizanje neotipljivih prizorov brez prave oprijemljive ustvarjalne iskrice. Še več, številni prizori delujejo okorno, papirnato in celo nekoliko ne prav verjetno, kot na primer sklepni prizor, ko se mama Kristina prvikrat v filmu zares izpoveduje svojemu več kot očitno povsem dvojezičnemu sinu v angleščini in pri tem niti za trenutek ne preklopi na materinščino, kot bi bilo pričakovano. Takšne in podobne rešitve morda res pripomorejo k sodobnejšemu filmskemu izrazu, a delujejo precej umetne oziroma prisilno vpeljane. Žal tako deluje tudi igra večine nastopajočih – svetle izjeme so predvsem odlično neprijetna Alenka Kraigher, nergaško zoprni Ivo Barišič in nostalgično zasanjani Aljaž Jovanovič –, pohvaliti pa gre predvsem čudovito fotografijo Darka Heriča in nadvse posrečen glasbeni izbor. Vesolje med nami je mladinska drama, ki mlade sicer lahko nauči marsičesa o odnosih, odraščanju in nenazadnje tudi o vesolju, a pri tem žal nič kaj posebej ne izstopa od drugih tovrstnih filmov. Tudi slovenskih.

5. oddaja: VESOLJE ORO, spletna radijska oddaja, se je vkrcala v raketo in se odpravila v vesolje! Teja, Tanja, Jošt in Juš bodo tokrat odkrivali, kaj vse je tam - nekje zgoraj med zvezdami. Ptice bodo govorile o astrologiji, meteorskem dežju in vesoljski postaji. V goste bo prišel fizik in ljubitelj vesolja Luka, v pravljici pa bomo slišali, kaj se je zgodilo z letalcema Dedalom in Ikarjem. Uf, napeto bo! ORO lahko poslušate preko platform: Apple Podcasts, Google Play Music, Anchor, Facebook in Youtube. Kontakt: oro.oddaja@gmail.com Oddajo ORO ustvarjajo: Teja Bitenc, Jošt Jesenovec, Tanja Matijašević in Juš Milčinski Grafična podoba: Matej de Cecco Lektura: Maša Milčinski

To leto mineva 31 let, odkar je ameriška vesoljska agencija Nasa v vesolje izstrelila Hubblov vesoljski teleskop, ki je znanstvenikom omogočil vpogled v najzgodnejše obdobje vesolja. Še več odkritij in dogovorov o zgodovini vesolja in našem mestu v njem pa si zdaj že obetajo od njegovega naslednika, vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Tega naj bi po najnovejših Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto tik pred božičem iz Francoske Gvajane. In ker je pri njegovem razvoju sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač z univerze v Kaliforniji, smo o prelomni vlogi teleskopa govorili z njo, skupaj s profesorjem Tomažem Zwittrom pa smo teleskopu skušali določiti pravo mesto na zemljevidu astronomije.

V epizodi #67 je bil moj gost Tomaž Zwitter, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Dotakneva se tematik, kot so: Astrofizika Teorija v znanosti Vesolje in overitev hipotez Merjenje in zaznavanje Koncept Okamove britve Klimatska kriza Elon Musk, Izleti v vesolje in izziv časa Radovednost Inteligenca in sposobnost odločanja Kaj je čas in začetek vesolja Wikipedia, iskanje informacij in Twitter Kaj je prostor? Širjenje vesolja Teorija vsega in razumevanje zavesti iz zavesti same Primerjava virusa in življenje ter Nobelove nagrade Razviti svet in skrb za države v razvoju Znanstvena revolucija in napredek človeštva Razsvetljenski pogled na svet Teorija simulacije Svobodna volja in kazensko pravo Pogled astrofizika na trenutno stanje sveta Nasvet 12 letniku, ki ga zanima astrofizika ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Dogaja se tehnološka disrupcija številnih panog. Imamo fintech, agritech, adtech, proptech, insurtech, cloudtech,... umetna inteligenca, robotizacija... Kateri so novi mega trendi v prihajajočih letih? Kje so priložnosti za vlagatelje? Katerih delnic ne sme manjkati v portfeljih? O tem smo se pogovarjali z Alešem Grbićem, upravljavcem premoženja IT sklada v družbi za upravljanje Sava Infond, ki je eden najbolj donosnih v zadnjih 10 letih pri nas. Posnetek tudi na voljo na Youtube.  ________________________________________ OPOZORILO: v tokratni epizodi boste slišali mnenje o delnicah, ki pa niso nasvet za nakup. Pred nakupom je treba opraviti domačo nalogo. Vse te naložbe niso primerne za vse tipe vlagateljev, še zlasti ne za tiste, ki niso nagnjeni k tveganju. Pretekle donosnosti niso garancija za prihodnje.  Za lažje poslušanje spodaj navajamo podjetja in njihove simbole.  ________________________________________ V tokratni epizodi boste slišali: - IT PREDAH: Je IT letos je zmanjkalo raketnega goriva?  - POŽREŠNOST: Zakaj nas dvomestne donosnosti ne zadovoljijo več? Smo postali preveč požrešni ali razvajeni od vseh donosov zadnjih let? - PRETRGANE DOBAVNE VERIGE: Kako to čuti IT panoga? (napetosti na Tajvanu, Kitajski, energetska kriza..) - FACEBOOK: Mrk Facebooka in njegova prihodnost. Kaj bo z delnico? - PREVELIKI IT-JEVCI: Kateri IT-giganti so "to big to fail" ali "nail"? (spomini na Nokio) - MEGA TRENDI: Kateri so mega trendi v prihodnjih 10 ali 15 letih - PORAŽENCI KORONE: IT podjetja, ki so bila prizadeta, zaradi korone (recimo Airbnb) in na splošno - TESLA: Kdo jo ogroža? Je to sploh dobra naložba - ZMAGOVALCI KORONE: IT podjetja, ki so zacvetela med korono (prevozniki - Uber, Lyft.., dostavljavci hrane - Doordash, Just Eat, Deliveroo,...) - KRIPTO: Delnice kripto podjetij (analiza kriptomenjalnice Coinbase) in delnice podjetij, ki vlagajo v kriptovalute (Microstategy, Tesla) - DISRUPCIJA FINANČNE PANOGE: Ko bodo izginili finančni posredniki (Peer-2-peer, decentralizirane finance - Defi) - VZPON NEOBANK: N26 in Revolut - nora vrednotenja in uvrstitev na borzo - ENERGETSKA KRIZA: Zakaj je prišlo do nje? - INFLACIJA: Bo res povišana dalj časa? - DVIG OBRESTNIH MER: Slaba novica za IT delnice? - TOP 5 DELNIC, ki jih moramo imeti v portfelju na dolgi rok - SLOVENSKA IT SCENA: Kje so samorogi?  ________________________________________ SIMBOLI: V tokratni epizodi omenjamo simbole nekaterih delnic:  Square (SQ US), Paypal (PYPL US), Adyen (ADYEN NA), Advanced Micro Devices (AMD US), NVIDIA (NVDA US), aiwan Semiconductor Mfg (TSM US), Applied Materials (AMAT US), Analog Devices (ADI US), Darktrace (DARK LN), Crowdstrike Holdings (CRWD US), SentinelOne (S US), UiPath (PATH US), Unity Technologies (U US), Confluent (CFLT US), Wise (WISE LN), Western Union (WU US), Zymergen (ZY US), Tusimple Holdings (TSP US). Večja previdnost pri Romeo Power (RMO US – negitivne napovedi in občuten padec delnice), Nikola Corporation (NKLA US - v preiskavi SEC in federalnih oblasti) ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. www.biznispace.com

Vesolje je za človeka izredno negostoljuben kraj. A vendar so načrti za stalne človeške postojanke na Luni in celo Marsu že precej izoblikovani. Kakšni so torej izzivi, ki čakajo prve dolgotrajnejše odprave v prostor stran od Zemlje, kjer je gravitacije zelo malo ali nič, sevanja veliko ali preveč, izolacija in dolgotrajno bivanje v ekstremnih pogojih pa vsakdanjost? Da bi bile odprave uspešne, je treba kar najbolj omejiti škodljive učinke bivanja v takih razmerah. Tega se strokovnjaki lotevajo na različne načine, možne rešitve iščejo tudi v Planici. Tamkajšnji raziskovalni laboratorij PlanHab bo te dni bogatejši za človeško centrifugo, s katero bodo preverili, koliko lahko pri bivanje na Luni ali Marsu olajša umetno ustvarjena težnost. Kje torej prežijo največje nevarnosti za fizično in psihično stanje ljudi v ekstremnih zunajzemeljskih razmerah ter na kakšne načine bi se jih dalo nasloviti voditeljica Nina Slaček razpravlja s strokovnjaki, ki se že vrsto let ukvarjajo z raziskovanjem različnih vidikov bivanja v vesolju. Gostje: - prof. dr. Igor Mekjavić, Inštitut Jožef Stefan, vodja raziskovalnega laboratorija PlanHab, ki deluje v okviru Nordijskega centra Planica; - prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, predstojnica katedre za oftalmologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti; - prof. dr. Matej Drobnič, izredni profesor za Ortopedijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana.

Evropska komisija je v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah Unije opozorila na slabšanje svobode in pluralizma medijev v Sloveniji. Bruselj je zaskrbljen tudi zaradi neimenovanja delegiranih tožilcev iz naše države in ker vlada še vedno ni zagotovila financiranja Slovenske tiskovne agencije. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Nizka precepljenost v Sloveniji slab obet za pandemično jesen - Vesolje očitno postaja nova turistična destinacije za petičneže - Košarkarji Milwaukeeja postali prvaki lige NBA

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat je na vrsti številka 001 - Andrej Stopar, Washington.

Po škrbini lanskega leta, ki jo je povzročila pandemija, se je sinoči začel 74. canneski filmski festival. Spregovorili bomo o utrinkih z otvoritvene slovesnosti s častno gostjo Jodie Foster in o začetku tekmovalnega programa. Nato pa bomo pogledali v Neapelj, kjer se na gledališkem festivalu predstavlja tudi slovenska gledališka umetnica Agata Tomšič. Vabimo vas k poslušanju!

Vesolje se širi. Naj zgleda še tako neverjetno, so na podlagi opazovanj prišli do tega odkritja pred skoraj sto leti. V tokratni epizodi vam predstaviva Edwina Hubbla, oddaljevanje galaksij in širjenje vesolja. Na koncu pa vpleteva še košarko. Vaša vprašanja, pripombe in ocene zbirava v tem spletnem obrazcu in na naslovu podkast.temnastranlune(afna)gmail.com Zapiski: Novice | ESA (EnVision) in NASA (DAVINCI+ in Veritas) na Venero [Nature] Great dimming of Betelgeuse explained Znanstvena kolaboracija LIGO o zlitjih črne luknje in nevtronske zvezde kampanja Zaščitimo naše nebo - Protect our skies! Mesečna tema | Neta A. Bachall: Hubble's Law and the expanding universe [Nature] Mario Livio: Mystery of the missing text solved Ko je Hubble bil v košarki zakon Zvočna uganka | Prasevanje: Mark Whittle Opazovanja in prihajajoči astronomski dogodki: slovenska astronomska revija Spika: http://astronomska-revija-spika.si/ (knjiga) G. Cannat, “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2021” (knjiga) Bojan Kambič: “Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50” ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

Poslušajte sodobna glasba, dela, ki so jih napisali in tudi izvedli študenti ljubljanske Akademije za glaso in smo jih posneli na koncertu Spekter – Vesolje zvoka, ki je leta 2018 zvenel v Kazinski dvorani. Študenti so se nanj pripravljali ob pomoči mentorja Stevna Loya - ta nam bo v pogovoru tudi natančneje predstavil vsebino koncerta, ki je poteka pod okriljem Studia za sodobno glasbo. Ta vsako leto posveti določenemu področju sodobne glasbe. Prvo leto je bila to ameriška glasba, drugo leto Darmstadtska in Postdarmstadtska šola, leta 2017 pa so se osredotočili na spektralno glasbo. Najprej so se posvetili delom Scelsija, potem pa so študentje spoznali še dela drugih skladateljev: Gerarda Griseyja, Tristana Muraila, Clauda Vivierja, Kaije Saariaho in Georga Friedricha Haasa. Ko so se z njimi dobro seznanili, so študentje pričeli sestavljati program za koncert, ki je obsegal dela izpod peres študentov Studia za sodobno glasbo in v katerih so skladatelji uporabili tudi kompozicijske tehnike prej omenjenih skladateljev.

»Pri mojem ustvarjanju je zvok navdih in hkrati tudi vodilo. Bolj je nenavaden, večji izziv je zame in tudi več možnosti izražanja mi ponuja,« pravi multiinštrumentalist Boštjan Gombač. »In ta moja želja po spoprijemanju z različnimi glasbenimi poetikami sega že v obdobje študija klarineta na ljubljanski akademiji za glasbo, v katerem sem imel to srečo, da je bil moj mentor izjemni pedagog in vrhunski klarinetist prof. Jože Kotar. Kljub nekajletni prekinitvi študija sem se že takrat intenzivno ukvarjal z različnimi glasbami sveta in z različnimi glasbili, posledica tega pa je bila, da sem začel raziskovati kopico zame takrat novih, navdihujočih in nenavadnih zvokov. Vsak zvok oziroma glasbilo nosi v sebi zgodbo, ki me vodi pri ustvarjanju.« V oddajo Razkošje v glavi je Boštjana Gombača povabil Dušan Berne.

Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.

Pred nami je filmsko poletje, drugačno, pa na neki način tudi enako. Ljubljanski Kinodvor se v toplih junijskih večerih seli na Kinodvorišče, v začetku tedna je padla prva klapa novega slovenskega filma Vesolje med nami, končal se je mali veliki festival dokumentarnega filma – mali po obsegu in veliki po temah, v kinu pa nas čaka nekaj poslastic. Na prvem mestu nemški film Lara, za katerega je scenarij napisal Blaž Kutin; švedska komedija, ki jo poznamo po knjižni uspešnici Tu je bila Britt-Marie in film Kolonija: mularija pa tudi v kinu napoveduje dolge počitnice.

Tokrat sta Bor in Dejan debatirala z enim te sorte ljudi, ki bi jih lahko človek poslušal ves dan. Sploh če te zanima vesolje. Ker za ostalo potem enostavno ni več časa... :)

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Vsaj na našem programu bomo spomin na vznemirjanje izpred petdesetih let, ko je posadka Apolla 11 poletela proti Luni, podaljšali še za teden. V oddaji Sledi časa nam Marko Radmilovič prinaša malo znano, ali vsaj že skoraj pozabljeno zgodbo o vlogi tedanje Jugoslavije pri tem veličastnem uspehu. Če izdamo – niti ni bila tako neznatna, kot bi dandanašnji pričakovali.

9. september je datum, na katerega naj bi v vesolje poletela prva slovenska satelita NEMO-HD in Trisat. Prvega so v sodelovanju s kanadskimi znanstveniki razvili v Centru odličnosti Vesolje, direktor katerega je prof. dr. Tomaž Rodič. Pravi, da raziskovanje vesolja ni več le v domeni velikih ter da bi bilo zelo nespametno, če se v Sloveniji ne bi ukvarjali z vesoljskimi tehnologijami. Te namreč omogočajo učinkovit nadzor naravnih virov in so tako tudi družbeno koristne. Več o tem, o preprekah, ki jih je bilo treba preskočiti pri razvoju satelita NEMO-HD, romantičnosti delovanja v vesoljski panogi ter o sodelovanju s slovenskimi in tujimi znanstveniki na področju raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij v pogovoru s prof. dr. Tomažem Rodičem.

V tej epizodi sem bil "v vlogi" neumnega spraševalca, kjer mi je Matic Smrekar, astronom in fizik, poskušal razložiti vesolje, v katerem bivamo. Govorila sva o velikosti galaksij in majhnosti delcev, drugih dimenzijah, umetni inteligenci, hipotezi simulacije in potencialnih drugih razvitih civilizacijah znotraj našega vesolja.

In this special and first episode of the new season of Brlog, Jan introduces a new podcast coming to the Brlog network, "Urban Legends", hosted by Urban Bera. In this first peek into the new podcast, Urban invited Boki Nachbar, a friend of the show, to do a more sportcentric episode. Hope you enjoy this special episode. Brlog will be returning to it's normal format very soon! ___________ Boki na twitterju: https://twitter.com/BokiNachbar Podcast Brlog na internetu: Stran: http://brlog.si FACEBOOK: www.facebook.com/podcastbrlog Ne upate pustiti par zvezdic na iTunesih! itunes.apple.com/si/podcast/brlog/id791223836?mt=2 Jan na Twitterju: twitter.com/KokJan Urban na Twitterju: https://twitter.com/UBera

V tokratni epizodi gostuje profesor astronomije, astrofizike in kozmologije Tomaž Zwitter. V informativnem pogovoru Bokiju in Anžetu razloži na kašen način znanstveniki odkrivajo vesolje, katera odkritja v zadnjem času so najpomembnejša in v šali pove kolikšna je verjetnost, da vam na glavo pade asteroid. Na koncu se dotaknejo tudi absurdnim “zakonom” fizike v hoolywoodskih filmih. […]

Podcast Brlog na internetu: Stran: brlog.si FACEBOOK: www.facebook.com/podcastbrlog Pustite prosim par zvezdic na iTunesih! itunes.apple.com/si/podcast/brlog/id791223836?mt=2 Jan na Twitterju: twitter.com/KokJan Samo na Twitterju: twitter.com/SamoStergel Klemen na Facebooku: www.facebook.com/klemen.gorenc.71

Gost Podrobnosti je bil Anže Slosar. Astrofizik, iz Kopra, ki se je po mednarodni maturi v Ljubljani na študij odpravil v Cambridge, zdaj pa živi v New Yorku in dela v Brookhavenskem nacionalnem laboratoriju. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Brookhaven […]