POPULARITY
Koper gosti najboljše plezalce na svetu. Tam te dni poteka tekma svetovnega pokala v težavnosti, več pa tudi o dveh drugih mestih slovenskih kanuistov v Franciji. Eva Alina Hočevar in njen brat Žiga Lin sta pred zadnjo tekmo sezono v vodstvu skupnega seštevka.
V tokratnem pregledu o kolesarskih dirkah po Španiji in Franciji ter o smoli. Včasih nas kapljica smole najde hitro in nepričakovano, vsaj v enem primeru pa jo pričakujemo več kot desetletje brez zagotovil, da jo bomo sploh videli. Narava je nepredvidljiva, prav tako človek, katerega prave barve ne morejo prekriti niti sintetična in zdravju škodljiva barvila za fazaniranje.
Premier Janez Janša je na Brdu pri Kranju gostil predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Izrazila sta optimizem, da bo dogovor o novem sedemletnem evropskem proračunu mogoče doseči do konca leta. Prihodnje leto bodo namreč volitve v Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem. Izpostavila sta, da mora dogovor odražati ravnotežje med financiranjem novih izzivov kot sta varnost in konkurenčnost ter tradicionalnih politik.
Slovenska košarkarska reprezentanca je drugi del kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027 v Katarju začela s tekmama proti Franciji in Madžarski; drugo je sinoči gostila v ljubljanski dvorani Tivoli. Slovenija si po slabem prvem delu kvalifikacij ne sme več privoščiti spodrsljajev. Ob odzivih po sinočnji tekmi proti Madžarski se z delom najnovejše epizode podkasta Tour202 posvetimo še kolesarstvu in dirki po Španiji ter izločilni tekmi slovenskih odbojkaric z Nizozemsko na evropskem prvenstvu.
Zasebno življenje Rebecce Zlotowski je kriminalna drama, ki to pravzaprav ni. Film se osredinja na lik Lilian Steiner, ameriško psihoterapevtko, ki živi v Franciji, igra jo Jodie Foster, in na prelom v njenem profesionalnem ter zasebnem življenju, ko izve za smrt svoje pacientke Paule. Lilian spoznamo kot izrazito hladno in racionalno psihoterapevtko z dolgo kariero, ki v meščanskem stanovanju sprejema paciente in posluša njihove takšne in drugačne tegobe. Njeno navidezno neomajnost in profesionalnost v filmu sprva zamaje obisk dolgoletnega pacienta, ki ji v obraz vrže dejstvo, da je po samo enem obisku hipnotizerke prenehal kaditi, česar mu ni uspelo v osmih letih obiskovanja njenih terapij. Pozneje Lilian izve še za smrt pacientke Paule. Ta naj bi umrla zaradi samomora s prevelikim odmerkom zdravil, ki ji jih je predpisala Lilian. Ko se Lilian pojavi na spominski slovesnosti, odziv moža pokojnice, ki jo od tam prežene, v njej sproži dvom v to, ali je res šlo za samomor. Lilian, ki ji vse od dogodka iz oči nepojasnjeno tečejo solze, se odloči, da bo zadevi prišla do dna. Iz psihoterapevtke se prelevi v detektivko, ki želi raziskati, ali nista morda Paulina hči ali pa njen mož kriva za njeno smrt. Če se sprva film še zdi kot klasičen primer zgodbe odločne posameznice, ki delo organov pregona vzame v svoje roke, pa v filmu Zasebno življenje pripovedne niti ubirajo vedno bolj nenavadne zasuke. Lilian postane obsedena z idejo kriminalne odgovornosti Paulinega moža, med drugim za pomoč nanovači svojega nekdanjega moža, s katerim se v vlogah amaterskih detektivov ponovno zbližata, odpravi pa se celo do hipnotizerke, ki poskrbi za Lilianine nadrealistične pobege v podzavest. Prav ti, nekoliko lynchevski prizori, gledalcu vedno bolj dajejo sumiti, da Lilian morda na svoji misiji ni več zares racionalna, in da je bolj kot hladna, že dolgo in vedno bolj izgubljena v svojem notranjem svetu. Ko jo med detektivskimi peripetijami spremljamo ob delu s pacienti, se zdi odsotna, kot da jih ne posluša zares, podobno deluje tudi v distanciranem odnosu do svojega odraslega sina. Čeprav se kriminalna nit večkrat zaplete in gledalci pričakujemo nekakšen spektakularen razplet, ki bo razložil številne nenavadne indice, ob izteku filma postane jasno, da vprašanje ni, ali je kdo ubil Paulo, temveč, da se je Lilian pravemu vprašanju –vprašanju, ali je za svojo pacientko storila dovolj in ali ji je znala zares prisluhniti, ko je bilo to potrebno – z igranjem detektivke v resnici želela izogniti, njene vse bolj bizarne ideje pa so rezultat občutka krivde, ki ga je poskusila na vse mogoče načine potlačiti. Čeprav morda nekaterim konec filma ne bo po godu, saj je precej bolj enostaven, kot so napovedovale mnoge pripovedne niti in predvsem, ker nekatere od njih niso do konca pojasnjene, je Zasebno življenje izjemno gledljiv filmski izdelek, ki bolj kot na natančnih razrešitvah gradi na žanrskih preobratih in glavnemu liku. Lilianine sprva nepojasnjene solze so bile morda preprosto solze žalosti, kar je nekakšen simbol za celoten film, v katerem se nepojasnjeno izkaže za precej očitno, kriminalna drama pa se razkrije kot psihološka drama, ki se ne jemlje preveč resno. Natrpan scenarij namreč spretno spaja kriminalne elemente in psihološke konflikte s humorno podstatjo, ki izhaja iz notranjih trenj osrednjega lika. Prav lik Lilian, ki prehaja od hladne profesionalke do nevrotične amaterske detektivke in nekdanje žene, ki se pusti omehčati nekdanjemu možu, pri čemer ji gledalci nismo ves čas naklonjeni, a nas uspe s prikupno humornostjo vseeno nasmejati, je namreč tisti, ki film poganja naprej. Jodie Foster pa nam je v Zasebnem življenju – in to v popolni francoščini – ponovno dokazala, da je kos še tako protislovnim likom in da ji igrivost avtorskega evropskega filma dobro dene. Recezijo je napisala Petra Meterc, iz oddaje Gremo v kino.
Slovenske odbojkarice na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva še proti Madžarkam, rezultati in vtisi po šestem tekmovalnem dnevu Sredozemskih iger, slovenski košarkarji drugi del kvalifikacij za svetovno prvebstvo začenjajo v Franciji.
V Barceloni je potekalo redno letno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Seznanili z razmerami beguncev in migrantov v mestu pa tudi z novostmi v različnih jezuitskih provincah. Socialni apostolat je močan v Španiji in v Franciji, raste v Nemčiji, v nekaterih provincah kot so Slovenija, Poljska, Hrvaška pa so predvsem osredotočeni na eno osebo, in se ukvarjajo predvsem z begunci. Nekaj časa so posvetili tudi Strateškemu načrtovanju Jezuitskega združenja za begunce 2026-2031. V oddaji ste slišali tudi o praznovanju svetovnega dneva beguncev na Portugalskem in na Hrvaškem.
Osrednji roman velemojstra češke književnosti 20. stoletja, v katerem se organsko prepletajo, dopolnjujejo in uravnotežujejo politično-kritična, filozofsko-eksistencialna in ljubezensko-erotična komponentaMilan Kundera, ki se je rodil leta 1929 v Brnu, umrl pa pred tremi leti v Parizu, je brez dvoma eden največjih čeških pisateljev vseh časov. Tako visoko na pobočje tamkajšnjega literarnega Parnasa se je v pomembni meri povzpel po zaslugi romana Neznosna lahkost bivanja, prave pravcate klasike svetovne književnosti druge polovice 20. stoletja, ki jo je napisal in objavil v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja v Franciji, kamor se je že sredi sedemdesetih zatekel pred družbeno-politično represijo na Češkoslovaškem, ki je pač sledila sovjetskemu zatrtju tako imenovane praške pomladi avgusta 1968. Prav intervencija sil varšavskega pakta v pisateljevi domovini predstavlja tudi pomemben dejavnik, ki zapleta usode junakinj in junakov v Neznosni lahkosti bivanja, a reči, da je problemsko-sporočilni horizont tega romana bistveno določen s Kunderovo kritično analizo sovjetskega imperija oziroma realno obstoječega socializma, bi vendarle bilo napačno. Kundera si namreč s svojim ustvarjanjem povsem očitno ne želi prislužiti si oznake »politično angažiran pisatelj« in tisto, kar ga v Neskončni lahkosti bivanja zanima, so prvenstveno zagatna eksistencialna vprašanja tiste vrste, ki mučijo ljudi, ne glede na to, v kakšnem družbeno-političnem sistemu že živijo. A tu je spet treba biti previden; Neznosna lahkost bivanja, ki je pod založniškim okriljem Mladinske knjige pred nedavnim doživela že svoj peti natis v slovenščini, namreč ni samo filozofski roman, ampak bi ga bilo prav tako moč označiti za ljubezenskega ali celo erotičnega … Kako se torej politično-kritična, filozofsko-eksistencialna in ljubezensko-erotična komponenta v tem delu prepletajo, dopolnjujejo in uravnotežujejo, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju; naš gost pred mikrofonom je bil Kunderov slovenski prevajalec, Jaroslav Skrušný. Foto: Goran Dekleva
Kako si je znamenita francoska filozofinja predstavljala nujno moralno prenovo evropskih družb po zmagi antifašistične koalicije v drugi svetovni vojni?Kar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila, bi po svoje lahko rekli, Simone Weil v Franciji. Filozofinja judovskega rodu, ki se je v 30. letih 20. stoletja po nizu mističnih izkustev spreobrnila v kristjanko, je bila namreč obenem tudi angažirana, heterodoksna marksistka in prepričana antifašistka. Weil je v svoji filozofiji pač prepletala, dopolnjevala in spajala elemente obeh velikih miselnih tradicij, da bi leta 1943 – na vrhuncu druge svetovne vojne torej in le nekaj mesecev pred svojo prezgodnjo smrtjo zaradi izčrpanosti – Franciji in svetu s knjigo Zakoreninjenost navsezadnje ponudila dobro pretehtan predlog, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Ta razprava je pod okriljem založbe Družina zdaj izšla v izvrstnem slovenskem prevodu. Ob tej priložnosti smo v tokratni Ars humani preverjali, kako si je v Zakoreninjenosti Simone Weil pravzaprav predstavljala boljši povojni svet, in se obenem vprašali, v kolikšni meri je filozofski preudarek Simone Weil iz leta 1943 sploh še relevanten oziroma pertinenten za nas v letu 2026? Je, drugače rečeno, Zakoreninjenost zanimiva zato, ker pač elokventno pričuje o nekem zgodovinskem času in njegovih partikularnih aspiracijah in strahovih, ali pa je zanimiva zato, ker konec koncev presega kraj in čas svojega nastanka in nas tu in zdaj zadeva v živo? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v pogovoru s Sašo Jerele, ki je Zakoreninjenost prevedla in ji pripisala tehtno spremno besedo. Foto: Simone Weil na ulici v Marseillu (neznan avtor / Wikipedia, javna last)
Razprava, v kateri francoska filozofinja premišljuje, kako po zmagi antifašistične koalicije v 2. svetovni vojni v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarski fašizem nikoli več ne vrnil med nasKar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila – bi po svoje lahko rekli – Simone Weil v Franciji. Filozofinja, ki se je rodila v dobro stoječo, sekularno judovsko družino leta 1909, umrla pa zaradi izčrpanosti pri vsega štiriintridesetih, avgusta leta 1943, je namreč v svojem delu na izviren način prepletala in spajala krščanski misticizem in levičarsko, heterodoksno marksistično misel. Idejno bleščeč takega združevanja elementov iz različnih miselnih tradicij najdemo v Zakoreninjenosti, razpravi, ki jo je Weil napisala na vrhuncu druge svetovne vojne in v kateri je premišljevala, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Je pa na tem mestu vsekakor treba reči, da Zakoreninjenost nikakor ni zanimiva le kot dokument nekega zgodovinskega časa in njegovih partikularnih aspiracij in strahov, temveč se tudi nam danes na široko ponuja v aktualno, izzivalno pa tudi up prebujajoče branje. Zakaj je tako, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru s Sašo Jerele, ki je Zakoreninjenost za založbo Družina pred nedavnim prevedla v slovenščino. Foto: Goran Dekleva
V popoldanskih športnih minutah boste slišali del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v katerem so športni reporterji v prerez vzeli žensko dirko po Franciji. Na njej je slovenske barve zastopala Urška Žigart. Na atletskem evropskem prvenstvu v Birminghamu pa je današnji dan uspešnejši za slovensko odpravo. Matic Ian Guček se je z novim državnim rekordom v teku na 400 metrov z ovirami zanesljivo uvrstil v petkov finale.
V Kolumbiji v potresu močno poškodovana stolnica v Menizalesu.Predsednik Perujske škofovske konference: Papežev obisk trenutek milosti in sprave.Leon XIV. se bo v Franciji srečal z žrtvami spolnih zlorab.Zaključena obnova Slomškovega doma v Brežicah.God sv. Klare Asiške.
Aleksander Sekulić, selektor slovenske košarkarske reprezentance, je pred novo sezono prevzel vodenje enega evropskih velikanov. Urška Žigart, edina slovenska predstavnica na Touru, kljub velikemu zaostanku po poškodbi nabira tekmovalne kilometre na dirki vseh dirk.
Nemški Inštitut Friedrich-Loeffler, ena vodilnih evropskih ustanov za raziskovanje bolezni živali, je skupaj z Švicarskim Inštitutom za virusologijo in imunologijo potrdil odkritje novega, doslej v Evropi neznanega virusa, ki je kriv za pojav t.i. »skrivnostne bolezni krav« ki se že mesec dni bliskovito širi v Švici, prve primere obolelih čred pa so odkrili tudi v južni Nemčiji in Franciji. Strokovnjaki opozarjajo na hitro širjenje in hude posledice za breje živali. Več preberi tukaj!
V New Yorku se je začel proces izbire novega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. A kdo bi sploh hotel naslediti Antonia Guterresa, ko se povečuje število konfliktov in ko so ti vse bolj divji, ko pravila ne veljajo več in je edino, kar šteje, surova moč? Svojo moč nam je v tem tednu znova pokazala narava, požari v Franciji in Španijo so silovito opozorilo podnebnih sprememb, na Japonskem pa je več deset žrtev zahteval potres. Pravi pretres pa je doživel tudi svetovni nogomet, saj predsednik Fife Gianni Infantino del znamke svetovnega prvenstva ponuja bogatim vlagateljem.
Nogometni sodnik Slavko Vinčić, ki je delil pravico na finalu svetovnega prvenstva med Španijo in Argentino, je napovedal konec kariere. Ob športnem slovesu sodnika, ki med vrhunce svojega dela postavlja tudi finale nogometne lige prvakov, se v popoldanskih športnih minutah posvetimo še prihajajoči kolesarski dirki po Franciji za ženske. Na tej bo Slovenijo v dresu ekipe Soudal zastopala Urška Žigart.
Začenja se nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec konec tedna, trajal pa bo najmanj 10 dni. Na Primorskem že velja oranžno opozorilo zaradi povečane toplotne obremenitve, v petek in soboto bo veljalo za vso Slovenijo. Temperature bi se lahko namreč približale 40-im stopinjam Celzija. Za vso državo medtem od jutri velja velika in zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Preostali poudarki oddaje: Ognjeni zublji pred Bordeauxom v Franciji še niso povsem pod nadzorom; v Španiji razmere otežuje močan veter. Iran in ZDA po prekinitvi ognja nadaljujejo napade na tarče na Bližnjem vzhodu. Slovenski odbojkarji z zmago proti Turčiji v polfinale lige narodov
Pred nami je tretji vročinski val letos. Včasih je veljalo, da je suša posledica pomanjkanja padavin – ob vse pogostejših in močnejših vročinskih valovih pa so tla vse bolj izsušena zaradi žgoče vročine. To tudi otežuje gašenje obsežnih požarov, ki divjajo v Franciji in Španiji; pri nas ostaja velika požarna ogroženost predvsem na območju Primorske. O tem, zakaj nekateri še vedno dvomijo o podnebnih spremembah, kaj nas čaka in kaj lahko naredimo kot posamezniki na vsakodnevni ravni, smo se pogovarjali s klimatologinjo, doktorico Lučko Kajfež Bogataj ter poslušalkami in poslušalci.
Na Direkciji za vode končujejo oziroma izvajajo 18 protipoplavnih in dva podporna projekta v skupni vrednosti 145,1 milijona evrov, od tega je 119,6 milijona evrov evropskih sredstev. Vršilec dolžnosti direktorja direkcije Roman Kramer je glede sredstev za protipoplavne ukrepe iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost povedal, da bi jih lahko izkoristili precej več. V oddaji tudi o tem: - V hudi prometni nesreči avtobusa na Tolminskem poškodovanih 6 ljudi. - Gašenje obsežnih požarov v Franciji in Španiji utegne ogroziti nov vročinski val. - Zinedine Zidane novi selektor francoske nogometne reprezentance.
Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar je tudi na letošnji najbolj prepoznavni dirki na svetu, francoskem Touru potrdil, da mu ni para. Peto zmago je v skupnem seštevku osvojil z najvišjo prednostjo in se pridružil elitni družbi na vrhu večne lestvice. V oddaji tudi o tem: - Premor v ameriških napadih na Iran cene nafte potisnil navzdol - V Franciji gozdni požar že tik pred Bordeauxom, v Španiji zdaj ognjeni pekel še pri Valenciji - Na ljubljanski infekcijski kliniki brezplačno testiranje na hepatitis. Večina se okužbe ne zaveda
Tadej Pogačar je v velikem slogu še petič osvojil Dirko po Franciji. Novinarja Toni Gruden in Slavko Jerič sta s tem končala 8. sezono podkasta, vabljeni k poslušanju!
Obsežni požari v Franciji so povzročili izredne razmere, zaradi katerih je predsednik Emmanuel Macron sklical krizno zasedanje vlade. Pogorelo je 116 tisoč hektarjev, domove je zapustilo več kot 325 tisoč ljudi, večinoma iz departmaja Gironde, kjer so se sicer razmere nekoliko stabilizirale. Z ognjenimi zublji se še naprej bojujejo tudi v Španiji. Požar pri Madridu še ni pod nadzorom, vendar naj bi se nekateri že danes vrnili na svoje domove. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski v London in Washinton po nadaljnjo podporo in vojaško opremo - Po zamrznitvi prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve jutri pocenitev naftnih derivatov - Tadej Pogačar z novo zmago na Touru in svojo človeškostjo vpisan med največje v zgodovini
Opolnoči zaradi posega vlade manjša pocenitev pogonskih goriv. Kakšne cene lahko pričakujemo v prihodnje?V Španiji in Franciji pustošijo požari, naša država v pričakovanju še enega vročinskega vala.Športni novinar Radia Slovenija Miha Trošt o peti zmagi Tadeja Pogačarja na Touru: Njegova mirnost je bila zastrašujoča.Vreme: Jutri še nekaj oblakov, zjutraj tudi z nižjimi temperaturami. Sledijo sončni in vroči dnevi.
Ime tedna je postal Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki se je s peto zmago na Dirki po Franciji pridružil elitnemu klubu kolesarjev s petimi skupnimi zmagami v najzahtevnejši kolesarski preizkušnji na svetu. Za njim je izjemen Tour, na katerem je osvojil pet etapnih zmag, med njimi tudi na kultnem vzponu na Alpe d'Huez, kjer je postavil rekord najhitrejšega vzpona. Ob tem 27-letnik ni blestel le kot tekmovalec za skupno zmago, ampak je v več etapah prevzel tudi vlogo pomočnika in mentorja ter moštvenemu kolegu, Mehičanu Isaacu del Toru, pomagal do tretjega mesta v skupnem seštevku. Kandidati so bili tudi: Tim Samuel Milčevski, bolj znan kot DJ Matway, didžej in glasbeni producent, ki je kot eden redkih slovenskih ustvarjalcev elektronske glasbe nastopil na največjem svetovnem festivalu elektronske glasbe, Tomorrowlandu v Belgiji. Z nastopom na razprodanem festivalu, na katerem je na 16 odrih nastopilo več kot 500 izvajalcev elektronske glasbe, je naredil pomemben korak na svoji mednarodni glasbeni poti. Žiga Lin Hočevar, Peter Kauzer in Lan Tominc, kajakaši na divjih vodah, ki so na ekipni tekmi v slalomu na svetovnem prvenstvu v Oklahoma Cityju osvojili zlato medaljo. Sloveniji so tako priborili prvi naslov svetovnih prvakov na ekipnih tekmah v slalomu na divjih vodah po osamosvojitvi. Doslej so slovenski kajakaši na svetovnem prvenstvu v tej disciplini zmagali le enkrat, in sicer še pod jugoslovansko zastavo.
V Parizu se je sinoči končala največja dirka kolesarskega koledarja. Tri tedne Toura so zaznamovale številne težave, v središču dirkanja pa znova najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar.
V Španiji in Franciji še vedno divjajo obsežni gozdni požari, zaradi česar je svoje domove moralo zapustiti več kot 325.000 ljudi. Poleg prebivalcev in okolja je veliko škode utrpelo tudi gospodarstvo. Kot je dejal francoski finančni minister Ronald Lescure so v enem dnevu so samo iz departmaja Gironde evakuirali 13.000 podjetij; požare je s tem označil tako za ekološko in družbeno kot tudi gospodarsko katastrofo, ki je pretresla regijo. Drugi poudarki: - Po ukrajinskem napadu na iransko ladjo v Kaspijskem morju Teheran zagrozil s hudimi posledicami - Mariborski Bajk Park Pohorje s širokim naborom prog vse bolj priljubljen - Kolesar Tadej Pogačar s peto zmago na dirki po Franciji izenačil rekord
Predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović se je včeraj prvič odzval na novo afero poslanca Borisa Mijiča. Ostro je obsodil prenos podjetja Progros na Roka Snežiča. Kot je dejal, je Mijič s to potezo dokončno prestopil mejo po že številnih škandalih. Stevanović meni, da tako nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru. V oddaji tudi o tem: - Napad v Berlinu - kombi zapeljal v množico, eden mrtev, več poškodovanih - Več kot 300 tisoč ljudi pobegnilo pred gozdnimi požari v Franciji in Španiji - Pred kolesarji na dirki po Franciji še zadnja etapa, Pogačar si je zagotovil peto zmago
V Parizu je vse nared za veliko slavje ob koncu dirke po Franciji. Že tretje leto zapored bo na Elizejske poljane v rumeni majici vodilnega prikolesaril Tadej Pogačar. S peto zmago bi se izenačil z rekordom največjih kolesarskih legend, kot sta Jacques Anquetil in Eddy Merckx. Športni direktor Pogačarjeve ekipe Andrej Hauptman ob tem priznava, da bo nervozen do zadnjega prevoženega kilometra. Drugi poudarki oddaje: - Bi selitve ministrstev prinesle prihranke ali dodatne stroške? - Nemčija v lovu za napadalcem na včerajšnji berlinski paradi ponosa - Nova britanska vlada išče načine za zniževanje visokih življenjskih izdatkov
Stevanović napovedal ukrepanje zoper poslanca svoje stranke Resnica, Mijića.Janša na taboru SDS: vseh sprememb ne bo mogoče doseči čez noč, a smer je prava. Prednostna naloga vlade, demografija.Papež Leon XIV. na Krištofovo nedeljo pozval k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu in posvaril pred potrošništvom.Danes svetovni dana starih staršev in ostarelih. Papež za geslo izbral misel iz Svetega pisma: »Nikoli te ne bom pozabil.«Ob deseti obletnici umora p. Jacquesa Hamela, v Franciji dogodki za krepitev medverskega dialoga med kristjani in muslimani.Škof Jamnik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj o 35. obletnici samostojne Slovenije in 30. obletnici obiska sv. Papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Iz Irana poročajo o napredku v pogajanjih z Omanom na področju pomorskega prometa. Komentar Nejca Krevsa.ŠPORT: S skrajšano etapo po Parizu se končuje 113. kolesarska dirka po Franciji. Pogačar dirko osvaja petič v karieri.VREME: Ponoči se bo ozračje postopno umirilo. Jutri bo dokaj sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 °C.
Najboljši kolesar sveta Tadej Pogačar bo danes najverjetneje osvojil že peti naslov na dirki po Franciji. Tako bi postal peti kolesar s prav toliko naslovi na francoski pentlji. Zadnja etapa je sicer skrajšana zaradi požarov, ki divjajo po jugozahodu Francije. Druge teme: - Po napadu na parado ponosa v Berlinu iščejo storilca - Trump naj bi prekinil napade na Iran, da bi dal prostor diplomaciji - Infektologi mirijo glede poleti pogostejše kožne bolezni impetigo
Tadej Pogačar je varno prispel na cilj 113-te dirke po Franciji in je v Parizu že petič poziral kot veliki zmagovalec največje kolesarske preizkušnje na svetu. Na sklepni etapi v Parizu je po srditem boju s Pogačarjem sicer slavil Nizozemec Mathieu van der Poel .
Po dveh vzponih kolesarjev na Alpe d'Huez je pred karavano le še Pariz, slalomisti na divjih vodah so v Oklahoma Cityju končali svetovno prvenstvo.
Sredi poletne sezone smo, kar prinaša tudi marsikatere nevšečnosti. Slovenske ceste danes hromijo zastoji, kot boste slišali v oddaji, pa na turistične destinacije vse bolj vplivajo tudi vročinski valovi. Naslednji k nam prihaja sredi tedna, v Španiji in Franciji pa so visoke temperature tudi eden glavnih vzrokov katastrofalnih požarov: - V omenjenih državah zaradi ognjenih zubljev skupno evakuirali že 250 tisoč ljudi - Bližnjevzhodni konflikt zaostrujejo še medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih hutijevcev - Ustavno sodišče odločilo v enem izmed volilnih sporov v zvezi z domnevnim tujim vplivom
Kolesarji so se ob vstopu v sklepni del dirke po Franciji ta konec tedna povzpeli na Alpe d'Huez, na brzicah prihodnjih olimpijskih iger pa so se končali slovenski nastopi.
Gozdni požari v Franciji in Španiji ne pojenjajo, skupno so evakuirali že 270 tisoč ljudi. Na jugozahodu Francije je pogorelo že skoraj 100 tisoč hektarjev površin, kar je rekord za to državo. Zaradi požarov so organizatorji kolesarske dirke po Franciji skrajšali jutrišnjo zadnjo etapo, ki bo v celoti potekala v okolici Pariza. Na današnji kraljevski etapi je slavil Ekvadorec Richard Carapaz, Tadej Pogačar je izpolnil obljubo in Mehičanu Isaacu del Toru pomagal osvojiti belo majico. V oddaji tudi o tem: - Predsednik Resnice Zoran Stevanović obsodil prenos Progrosa s poslanca Borisa Mijiča na Roka Snežiča - Hutijevci napadajo naftno infrastrukturo v Savdski Arabiji - Oljkarji slovenske Istre opozarjajo na sušenje in odpadanje plodov
Oktobra se nam na referendumu obeta več vprašanj.Strateški svet za gospodarstvo v pripravo prvih konkretnih predlogov.Kot kaže bo v senci Golobove vlade kar nekaj prostora. Analizira politični komentator Rok Čakš.Poslovil se je dr. Jože Ramovš - večni iskalec smisla, resnice in medgeneracijskega sožitja.ZDA v nove 10- do 12 in pol odstotne carine za 60 trgovinskih partneric, tudi za uvoz iz Evropske unije.Evropska unija v pomoč pri gašenju požarov v Španiji in Franciji napotila več letal.Vreme: Na vzhodu občasno zmerno oblačno, jutri povsod sončno.Kandidati za generalnega sekretarja Združenih narodov na javni tribuni odgovarjali na vprašanja članic.S. Hermina Nemšak ob jutrišnjem romanju družin Aninega sklada na Brezje: Največja težava družin z več otroki je, da pri drugih niso sprejeti.ŠPORT: Do konca kolesarske dirke po Franciji le še dve alpski- in etapa po Parizu. Pogačar tik pred peto skupno zmago na Touru.
Nov dan na kolesarski dirki po Franciji, nova zmaga slovenskega asa Tadeja Pogačarja. V 19-ti etapi je konkurenco pokoril z najhitrejšim vzponom na Alpe d'Huez doslej, s čimer je za minuto in 13 sekund izboljšal rekord Marca Pantanija. V oddaji tudi o tem: - Minister Anže Logar obsodil izročitev podjetja Progros Roku Snežiču. - Vlada v cene goriv posegla z znižanjem dajatev do konca septembra. - Število evakuiranih zaradi požarov v Franciji in Španiji se bliža sto tisoč.
V popoldanskih minutah za šport na Valu 202 bo prerez prvih tekem drugega kvalifikacijskega kroga slovenskih klubov Aluminija, Kopra in Brava v nogometni konferenčni ligi ter prispevek po koncu petkove etape kolesarske dirke po Franciji.
V dopoldanskih minutah za šport na Valu 202 bodo v ospredju prispevki s svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah v ZDA po tekmovanju kanuistov, po gorski etapi s kolesarske dirke po Franciji in nekaj zanimivosti po prvih tekmah drugega kvalifikacijskega kroga slovenskih klubov v nogometni konferenčni ligi.
Kolesarska dirka po Franciji se bliža zadnji fazi. Danes je bila na sporedu že 18-a etapa. Na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah pa se začenjajo posamične vožnje za odličja.
Kolesarji na dirki po Franciji so že v zadnjem tednu. Na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah pa so se končale moštvene vožnje. Nogometaši Celja so gostovali v Albaniji na prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov.
Za nami so ekipne vožnje kajakašev na svetovnem prvenstvu slalomistov na divjih vodah v Oklahoma Cityu, karavano na dirki po Franciji pa pred tremi zaporednimi gorskimi izzivi čaka še ena ravninska etapa.
Do konca Dirke po Franciji je le še pet etap, Tadej Pogačar pa ima vse v svojih nogah, saj ima pred Remcom Evenepoelom več kot štiri minute in pol prednosti. Belgijec je sicer dobil zadnji dve etapi, a pravi, da je drugo mesto njegov domet. Po odstopu Jonasa Vingegaarda pa v ospredje vse bolj vstopa zgodba o dopingu in nočnih testiranjih. Vabljeni k poslušanju.
Iran je bil ponoči tarča novega vala ameriških napadov, odgovoril je z napadi na ameriške baze v regiji. V luči nove zaostritve je bil v Ankari vrh Nata, ki se je kljub vse večjemu razkolu med ZDA in evropskimi zaveznicami končal poenoteno. Ameriški predsednik Trump je bil sicer znova kritičen do zaveznic, ker so ga pustile na cedilu in se niso vključile v vojno. Druge teme: - Grims izključen iz Evropske ljudske stranke. Napovedal nadaljevanje dela v parlamentu in nastop na naslednjih volitvah. - Vse več podjetij seli sedeže iz Slovenije. Razlogi: visoki davki in toga delovna zakonodaja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes zahtevna gorska etapa, na mundialu prvi četrtfinalni obračun.
Čez dobro uro in pol se bo v Barceloni začel sloviti Tour de France, na katerem lovi nove rekorde najboljši kolesar zadnjih let, Tadej Pogačar. Z letošnjo zmago bi izenačil rekord - pet skupnih zmag. Naskok na ta mejnik se bo začel ekipno vožnjo na čas. Pogačar je dejal, da je zelo pomembno dobro odpeljati kronometer kot ekipa in upajo na dober rezultat. Druge teme: - Kongres nemške skrajno desne AfD spremljajo množični protesti - Papež Leon 14-i na Lampedusi pozval k zaščiti migrantov - Močno razklane Združene države praznujejo 250 let obstoja
Armenska kinematografija ima bogato in burno zgodovino. Nastajala je v senci sovjetske cenzure, v obdobju represije in pregona nekaterih njenih najpomembnejših ustvarjalcev, po razpadu Sovjetske zveze pa se je znašla brez ustrezne infrastrukture in financiranja. Pa vendar imajo Armenci danes izjemno filmsko dediščino, le da zunaj njihove države ostaja skoraj neznana. Ponovnega odkrivanja se je osebno lotila armenska režiserka Tamara Stepanyan, ki živi in ustvarja v Franciji. Njen dokumentarni film Moji armenski duhovi, letos prikazan na Berlinalu, je nastal po smrti njenega očeta Vigena Stepanyana leta 2021; bil je eden najopaznejših armenskih gledaliških in filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Tamara Stepanyan svoj film, ki so ga v začetku junija prikazali na festivalu Kino otok v Izoli, razume kot nadaljevanje pretrganega pogovora z očetom. Pregledala je več kot dvesto armenskih filmov iz sovjetskega obdobja, preučila arhivsko gradivo in cenzorske dosjeje ter tako znova osvetlila svet, ki ga mlajše generacije slabo poznajo, starejše pa pogosto potiskajo v pozabo. Tina Poglajen se je z njo pogovarjala o žalovanju in spominu, o protislovjih sovjetske kinematografije, položaju ustvarjalk v pretežno moški filmski dediščini ter o tem, zakaj je včasih prav pogled od zunaj pogoj za resnično razumevanje lastne zgodovine. Bere Ana Bohte, ton in montaža Janez Ahlin.
Andy McGrath je britanski novinar, ki je lani napisal biografijo o Tadeju Pogačarju, ta je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu. McGrath se je v pogovoru spomnil pisanja knjige, kaj ga je presenetilo in navdušilo, razmišljal pa je tudi o napovedi pred Dirko po Franciji.
Andy McGrath je britanski novinar, ki je lani napisal biografijo o Tadeju Pogačarju, ta je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu. McGrath se je v pogovoru spomnil pisanja knjige, kaj ga je presenetilo in navdušilo, razmišljal pa je tudi o napovedi pred Dirko po Franciji. To je slovenska različica pogovora, kjer je Andyju glas posodil Luka Petrič (Val 202).
Na vrhuncu vročinskega vala se bodo temperature lahko povzpele tudi do 38 stopinj Celzija, Agencija za okolje je že včeraj na petih merilnih postajah zabeležila junijske rekorde. Danes je še nekoliko bolj vroče, zato so številni poiskali ohladitev v naravi. Vročina ne pojenja niti v drugih državah, v Nemčiji je bila danes najtoplejša noč v zgodovini meritev. Druge teme: - Hormuška ožina ostaja vroča točka v ameriško-iranski vojni. - V strmoglavljenju manjšega letala s padalci v Franciji 11 mrtvih. - Ambulante za neopredeljene za zdaj še pomemben del družinske medicine.
S podelitvijo spričeval se je danes za približno 256.000 osnovnošolcev in dijakov končalo šolsko leto 2025/26, ki je prineslo tudi nekaj novosti in zakonskih sprememb. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević se je v poslanici vsem otrokom in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zahvalil za opravljeno delo in predanost šoli, izrazil pa je tudi željo, da šolski sistem ostane navdihujoča in povezana skupnost, ki gradi na zaupanju in spoštovanju. Drugi poudarki: - Rusija in Ukrajina medsebojne napade usmerjata na energetsko in oskrbovalno infrastrukturo, Kijev in Moskva z nasprotnimi trditvami glede napredka v vojni. - Evropo duši vročinski val, v povezavi s katerim je v Franciji umrlo najmanj 50 ljudi, v Veliki Britaniji zaprtih več kot tisoč šol, za del Slovenije za konec tedna razglasili rdeče vremensko opozorilo. - Slovenski turizem se krepi predvsem na račun tujih gostov; ob tem v stroki svarijo pred pretirano odvisnostjo od tujih trgov.