Podcasts about franciji

Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

Na novinarski konferenci v Ljubljani se je predstavila slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah, ki bo prihodnji teden nastopila na evropskem prvenstvu v Franciji. Cilji kanuistov in kajakašev so pred odhodom na olimpijsko prizorišče v predmestju Pariza visoki. Kanuisti bodo na ekipni tekmi branili naslov evropskih prvakov, v posamični konkurenci pa Žiga Lin Hočevar.

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi.

Tihota velike sobote so bo nocoj prelila v radostni vzklik vstajenja in velike noči.Papež Frančišek: Pot na Kalvarijo poteka po ulicah, po katerih hodimo vsak dan.Poseben križev pot tudi na stičišču obeh Goric oziroma na meji med Slovenijo in Italijo.Velik porast katoličanov v Franciji: zakramente uvajanja bo prejelo 17 tisoč katehumenov.Janša ob oprostilni sodbi v zadevi Trenta opozoril na dolgotrajnost postopkov pred sodišči.Gregorčič: standardi prevzemanja politične odgovornosti padajo, pada tudi ugled ustanov, ki so ključne za delovanje demokracije.Od danes strožje kazni za voznike, ki se ne držijo pravil o odstavnem pasu.

V popoldanskih športnih minutah ponujamo del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202. Osrednja tema so znamenite enodnevne dirke, ki so v letošnjem letu na tekmovalnem sporedu Tadeja Pogačarja. Prvi kolesar sveta je včeraj nastopil na dirki po Flandriji in bo sezono že ta konec tedna nadaljeval na najzahtevnejši preizkušnji med Parizom in Roubaixjem. Dirko v Franciji zaradi zahtevnih tlakovanih odsekov imenujejo tudi severni pekel.

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. Gostje: dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC, dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Zapiski: Akcija Pru Čmru Članek Camille Parmesan iz leta 2003 Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva

Izraelska vlada kljub pričakovanjem še ni potrdila dogovora o premierju v Gazi.Tudi škofje v Sveti deželi pozdravljajo dogovor, a opozarjajo, da je spor treba rešiti pri njegovih koreninah. Biden v poslovilnem nagovoru opozoril pred oligarhijo v ZDA.Noveli o zdravstveni dejavnosti zelena luč na vladi, ta meni, da bo lahko povzročil nekaj bolečine, a na dolgi rok pozdravil kronične težave sistema.Vlada po zaušnici Bruslja zaradi pritiskov na Agencijo za energijo danes brez odločitve o spremembi pri omrežninah.Agencija za varnost prometa opozarja na previdno vožnjo v zimskih razmerah.Šport: Se bo kolesarska dirka po Franciji leta 2028, oziroma 2029 začela v Sloveniji?Vreme: Popoldne pretežno oblačno, na Primorskem jasno z burjo. Jutri zjutraj nizka oblačnost, čez dan delno jasno.Stroka opozarja: Cepljenje proti gripi je še vedno smiselno, vrh okužb lahko pričakujemo v prihodnjih tednih.Kupci za pomoč ljudem na pobudo Slovenske karitas in trgovin Hofer zbrali skoraj 16 ton izdelkov za družine v stiski.Šport: Slovenski rokometaši v Zagrebu proti Kubancem po prvi par točk na Svetovnem prvenstvu.

Borut Pahor ne kandidira za položaj odposlanca Evropske unije za dialog Beograd-Priština.Po vladnem pozivu odstopila člana sveta Agencije za energijo.Z doktorjem Larisom Gaiserjem o politični krizi v Nemčiji in Franciji, o izzivih Evropske unije in o morebitnih potezah novega predsednika ZDA Donalda Trumpa.Vreme: Jutri bo delno jasno z mrzlim jutrom.

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].

Čeprav so se najpomembnejše in najusodnejše zgodbe leta 2024 spisale na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, je bilo letošnje leto zelo pomembno - morda celo prelomno - tudi za Evropo. Še več držav se je nagnilo v desno, v Franciji in Nemčiji sta Nacionalni zbor in Alternativa za Nemčijo postali prva in druga najmočnejša stranka. Ob koncu leta je v Nemčiji padla vlada Olafa Scholza, nemško gospodarstvo je v težavah. Na ravni Evropske unije je vse več zavedanja, da institucije in države članice potrebujejo konsenz in enotnost, da bi se soočili z izzivi sodobnega sveta. Preseganje delitev in iskanje soglasja bo naloga evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. O najpomembnejših poudarkih evropske politike in družbe smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Markom Lovcem.

V državnem zboru pred praznikom pripravili sprejem za svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo.Slovenske diplomate je zadnji dan posveta na Brdu pri Kranju nagovorila predsednica republike.Biatlonka Ana Marija Lampič na tekmi v Franciji zasedla tretje mesto.Vreme: Jutri bo pretežno jasno z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 0 do 9 stopinj C.

V tokratni oddaji, ki sta jo pripravila osrednji radijski kolesarski reporter Igor Tominec in voditeljica Mojca Breskvar, ponujamo najzanimivejše dele najnovejših epizod kolesarskega podkasta Tour 202. Najboljša slovenska kolesarja se na prihajajočo sezono pripravljata na jugu Španije, kjer sta v preteklem tednu razkrila tekmovalne načrte za leto 2025. Tadej Pogačar bo zagotovo nastopil na dirki po Franciji, na kateri bo branil zmago, ni pa še povsem odločen, ali bo nastopil na dirki po Italiji ali Španiji, saj na tritedenski dirki na Pirenejskem polotoku še ni zmagal. Svojo bero zmag bo skušal povečati še na številnih enodnevnih klasikah. Za enega osrednjih ciljev si je postavil zmago na spomladanski dirki med Milanom in San Remom, ki je doslej še ni osvojil. Primož Roglič pa je potrdil, da bo v prihodnjem letu tekmoval na dirki po Italiji in Franciji. Dober nastop na italijanskih cestah bi mu lahko prinesel nekaj več mirnosti in taktične sproščenosti pred slovitim Tourom. Med njegovimi pomočniki bo spet Jan Tratnik, ki bo pri nemški ekipi Red Bull Bora Hansgrohe opravljal še vlogo mentorja mlajšim kolesarjem.

Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.

Velik požar ni uničil slovite pariške stolnice Notre-Dame, ampak jo je prenovil, saj se zdi, da se dviguje kot ptič feniks iz pepela. Zahtevno obnovo so dokončali po načrtih in zbrali celo več denarja, kot so ga porabili. Obiskovalci bodo katedralo lahko občudovali v povsem novi, očiščeni podobi, kot pred 200 leti, nekaj predmetov pa je povsem novih ali pa so postavljeni na drugo mesto. Kakšna bo nova pot skozi to slovito stolnico, v pogovoru s prof. dr. Edvardom Kovačem, poznavalcem francoske kulture, ki je več let živel v Parizu in v Franciji tudi predaval (foto: EPA).

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Iz sveta se vrstijo mešani odzivi na naloga za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja ter obrambnega ministra Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Številne podpisnice bodo spoštovale odločitev, nekoliko neodločni so v Franciji in Nemčiji. Seveda je odločitev zavezujoča na državni, evropski in mednarodni ravni, je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, a dodala, da natančno preučujejo, kaj pomeni za izvajanje v Nemčiji. Pričakovano bo odločitvi sodišča kljubovala Madžarska. Preostale novice: Rusija je napad z balistično raketo označila kot opozorilo Zahodu; NATO odgovarja, da ga to ne bo odvrnilo od pomoči Ukrajini. Nov predlog dogovora na konferenci v Bakuju: razvite države bi za podnebne ukrepe plačevale 250 milijard dolarjev na leto, kar je po mnenju številnih premalo. Država sprejela prostorski načrt za vetrnice na Ojstrici nad Dravogradom kljub nasprotovanju krajanov in občine.

Zdravo. Čeprav tokrat začnemo s tarokom tretjim življenjskim obdobjem, se hitro posvetimo raketam za mir in sanjamo o lepšem svetu. Vprašamo se, kako bi bilo lahkona svetu manj vojn in ugotovimo, da bi bilo brez držav, narodov, religij in denarja precej lažje videti mir na koncu tunela, kot sedaj, ko za to ni "prave politične volje". Ker o tem poje pesem Johna Lennona Imagine, je brez dvoma komad tedna, čeprav imamo ta teden v konkurenci še popevke Brucea Springsteena in Jacka Antonoffa, pa tudi dva napeva Henčkov se spomnimo. Tudi na podložena ramena ne pozabimo, o knjigi pa spet nič ne govorimo. Za na konec vam kličemo lepo se imejte in predvsem radi se imejte.

Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega ocenjujemo komično dramo Goodrich, pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bila letos najbolj gledan film.

Čas v letu, ko se razkrivajo trase tritedenskih dirk, znani so skorajda vsi prestopi in nekateri kolesarji že pričenjajo s treningi. Spet drugi so na dopustu. Tretji pa niso še niti končali in se mudijo na Japonskem. Mi pa komentiramo vse skupaj in se obenem ukvarjamo z organizacijo svojih "dirk". Prisluhni! Disko grupo poganja Nduranz

Pred kratkim je prišla Ljubljano Liza Japelj Caronedo nedavno zaposlena na Veleposlaništvu republike Slovenije v Franciji, v Parizu, kjer je skrbela za organizacijo in izmenjavo kulturnih dogodkov. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je komparativistka in francistka, zadnja leta pa tudi pisateljica. Pri pariški založbi Michalon je pod psevdonimom Ella Blissova nedavno izšla njena knjiga La Vestale végétale, Vrtna vestalka, nekaj let prej pa La Fleur de Bach, Bachova cvetlica. Gre za literaturo, ki bi ji žanrsko lahko rekli duhovna ekologija in je je na zahodnih knjižnih trgih vedno več. V studio oddaje Razgledi in razmisleki je Lizo Japelj Carone – Ello Blissovo povabila Tadeja Krečič.

Med velikim mnoštvom svetnikov in svetnic, imam najrajši tri posebne žene. To so tri svete Terezije, tri velike svetnice iz treh različnih obdobij, različnih evropskih držav in iz treh različnih krščanskih dejavnosti. Prva je sv. Terezija Avilska, ki jo imenujemo Velika, saj je razglašena za prvo ženo učiteljico katoliške Cerkve. Živela je v Španiji, v mestu Avila in je bila izredno lepa, inteligentna in bogata punca, v katero so se zaljubili mnogi vitezi 16. stoletja. Vstopila je v samostan, a je tudi v cerkveni ustanovi uživala privilegije bogate in pomembne osebe, ki si pač lahko privošči, kar si druge sestre niso mogle. Ko pa je doživela osebno srečanje z Gospodom Jezusom, se je spreobrnila in postala močna obnoviteljica karmeličanskih samostanov, tako ženskih, kot moških. V obdobju, ko so bile žene v glavnem v kuhinji in gospodinjstvu, je ona študirala in napisala veliko najbolj znanih in branih knjig o duhovnosti. Druga je sv. Terezija iz Lisieuxa v Franciji, ki nosi naziv Mala in je čisto nasprotje svoje velike zavetnice, saj je živela v 19. stoletju v veliki družini, in za svojimi štirimi sestrami tudi ona odšla v samostan, stara komaj 16 let. V samostanu so jo imeli za eno ta malo, ki je pač pridna in prijazna, kaj več pa od nje niso pričakovali. Zbolela je in kot nežni cvet umrla, stara komaj 24 let. Šele po smrti so odkrili veličastnost njene duše, čistost njenega srca in neizmerno svetost vsakdanjega preprostega življenja. Kot je sv. Terezija Velika učiteljica Cerkve, je Mala Terezija prav tako, saj je, kot je sama zapisala, njen poklic bila ljubezen! Tretja Terezija je sv. Mati Terezija iz Kalkute, rojena v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, Albanka iz Skopja, iz prejšnjega 20. stoletja. V obdobju, ko se je njena domovina Albanija razglasila za prvo komunistično državo na svetu, je ona širila vonj svoje svetosti v Indiji, kjer se je odpovedala krasni službi učiteljice in postala preprosta zbiralka klošarjev in umirajočih z ulice. Je edina redovnica ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Ko jo je neki novinar opazoval pri delu z največjimi reveži, ji je rekel: Veste, jaz tega ne bi delal niti za milijon dolarjev, mu je ona odgovorila: Tudi jaz ne. To delam zaradi Jezusa, ki ga vidim v teh revežih. Tri Terezije, tri svetnice, tri luči. Zaradi takih ljudi človeštvo živi naprej in upa v nebeško kraljestvo, ki je prav po teh in takšnih svetnikih že med nami.

Z dirko po Lombardiji se je končala sezona v cestnem kolesarstvu, ki jo je z uspehi močno zaznamoval Tadej Pogačar. Slovenski kolesarski zvezdnik je osvojil dirki po Italiji in Franciji ter se veselil svetovnega naslova. Ob izjemni sezoni prvega kolesarja sveta se z delčkom najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla posvetimo še nogometu in tekmam lige narodov.

Kolesarski as Tadej Pogačar je še četrtič zapored zmagal na dirki po Lombardiji, zadnjem tako imenovanem spomeniku sezone. To je končal na enak način, kot jo je začel, z dolgim samostojnim pobegom po italijanskih cestah, potem ko je marca zmago slavil na makadamski klasiki Strade Bianche. Takrat pa ni nihče slutil, da bo to ena najdominantnejših sezon v zgodovini kolesarskega športa, v kateri je med drugim slavil še na dirkah po Italiji in Franciji ter postal svetovni prvak.

⏰ Driiiiiiiiiing! Evoooo! Sva zgodaj spet krenila. Ko je taka gužva. Žiga je takoj vprašal, kako je Jaša, ko je pet klubov v treh pikah. Ja, ja. To je to! Toooo jeeee tooo!

Tadej Pogačar je v sanjski sezoni zmagi na Dirki po Italiji in Franciji zdaj dodal še naslov svetovnega prvaka, kar je bila tema tokratnega podkasta SOS-odmev. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta analizirala dirko in poudarila velik pomen slovenske reprezentance.

Primož Roglič je še četrtič osvojil Dirko po Španiji, s čimer je izenačil rekord Roberta Herasa. Njegov prvi osvojeni grand tour v moštvu Red Bulla je komentiral direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki meni, da se Zasavec še vedno lahko bori za zmago na Dirki po Franciji.

Vlada je potrdila nov sveženj sklepov o rušenju poplavljenih domov; gre za nujno odstranitev 50-ih objektov na območju Braslovč, ki so bili poškodovani v lanski ujmi. Ob tem pristojni razmišljajo, ali na seznam za rušenje dodati nove domove. Druge teme: - Evropska avtomobilska industrija zabredla v globoko krizo; prizadeti tudi slovenski dobavitelji. - Novi francoski premier Barnier v prvem nastopu razmere v Franciji označil za resne. - Slovenija paraolimpijske igre v Parizu končala z dvema kolajnama - zlato strelca Frančka Gorazda Tirška in bronasto lokostrelcev Žive Lavrinc in Dejana Fabčiča.

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Tadej Pogačar je še tretjič osvojil Dirko po Franciji, to mu je uspelo na res neverjeten način, saj je dobil vse zadnje tri etape. Vabljeni k poslušanju zadnje epizode 6. sezone.

Tadej Pogačar je na letošnji kolesarski dirki po Franciji včeraj dobil še peto etapo in se bo s težko dosegljivo prednostjo popoldan dokončno šel zapeljal k tretji skupni zmagi na Touru. Čaka ga zgolj še nekaj manj kot 34 kilometrov vožnje na čas, ki je tokrat dobila prednost pred parado šampionov. V oddaji tudi: - Izraelska vojska po svojem napadu na Jemen pripravljena na odgovor tamkajšnji upornikov - Sanacija vodotokov po lanski ujmi ublažila posledice najnovejšega neurja - Na nedeljsko zaprtje velike večine trgovin smo se po štirih letih po večini privadili

Gasilci in pristojne službe odpravljajo posledice neurij, ki so najbolj prizadela Koroško in Gorenjsko. V Kokri je plaz zasul naselje desetih hiš, iz štirih popolnoma uničenih so se prebivalci sinoči pravočasno umaknili. Druge teme: - Nekdanji ameriški predsednik Trump ob morebitni vnovični izvolitvi napovedal končanje vojne v Ukrajini - Na Cipru zaznamujejo 50 let turške invazije ter razdelitve otoka na grški in turški del - Tadej Pogačar vse bliže zmagi na kolesarski dirki po Franciji

Pred odločilnimi tremi etapami Toura je v podkastu SOS-odmev gostoval Martin Hvastija, ki je govoril o odlični formi Tadeja Pogačarja, njegovi želji po menjavi trenerja in ostalih odmevnih temah 111. Dirke po Franciji.

Socialni partnerji so na današnji seji primerjali mnenja glede izhodišč pokojninske reforme. Morebitno podaljševanje delovne dobe ustreza delodajalcem, sindikati mu nasprotujejo. Pogajanja bodo sicer začeli septembra. Druga točka srečanja Ekonomsko-socialnega sveta je bila zakonodaja glede hitrejšega zaposlovanja tujcev. Sindikati svetujejo previdnost pri določanju pogojev, delodajalci pa opozarjajo na dodatne obremenitve. Ostali poudarki oddaje: Slovenija bo na Kosovo poslala še več vojakov. Moskva z ostro retoriko nad sklepe vrha Nata. Primož Roglič po padcu končal dirko po Franciji.

Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.

Premier Robert Golob se je ob odgovarjanju na poslanska vprašanja danes znova spopadel z očitki opozicije. Najostrejši so bili usmerjeni v nakupa stavbe za sodišča na Litijski in 13 tisoč prenosnih računalnikov. Prav to bo ob vnovični interpelaciji, že drugi v mandatu, zagovarjala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Drugi poudarki oddaje: - Upravne enote po petkovem podpisu stavkovnega sporazuma spet delujejo kot običajno; na največji, ljubljanski, znova naročajo stranke. - Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji nikomur ni prinesel absolutne večine, za zmagovalno levosredinsko koalicijo bo sestava vlade zahtevna. - Rusija izvedla enega izmed največjih napadov na Kijev doslej; ukrajinski predsednik Zelenski na prihajajočem vrhu Nata pričakuje jasne obljube zaveznic za dobavo pomoči.

Slovenski odbojkarji so na zaključnem turnirju Lige narodov klonili proti Japonski. Svojo prvo kolajno v svetovni konkurenci bodo tako lovili na tekmi za tretje mesto, kjer jih popoldne čakajo domačini Poljaki. Druge teme: - Na predčasnih volitvah v Franciji najbolje kaže skrajni desnici - V Gazi novi siloviti spopadi, v Izraelu medtem protesti - V Celju sklenili osrednjo prireditev slovenskega zdomstva in zamejstva

V Firencah v Italiji se je zgodaj popoldne začela prestižna kolesarska dirka po Franciji. Na njej nastopa 5 Slovencev, med njimi kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki poleg Danca Jonasa Vingegaarda veljata za favorita. Druge teme: - Predstavniki delodajalcev, delavcev in vlade obudili socialni dialog in se lotili odprtih vprašanj. - V drugi krog predsedniških volitev v Iranu kandidata reformistov in konservativcev. - Nemško mesto Essen ohromile množične demonstracije proti desni stranki Alternativa za Nemčijo.

V soboto se začenja Dirka po Franciji, v Firencah na predstavitvi je bil voditelj podkasta Toni Gruden, ki je razkril marsikatero zanimivost. Vabljeni k poslušanju!

Medtem ko so se na obzorju zbiral nevihtni oblaki druge svetovne vojne, se je v Franciji igralo svetovno prvenstvo, SK Ljubljana se je ubadala s finančnimi težavami in še zadnjič sodelovala v nacionalni ligi, drugi slovenski klubi pa so se merili v prvenstvu Ljubljanske nogometne podzveze.Kot ste že navajeni, bo tudi v tej epizodi Nogometnega antikvariata polna skleda bizarnih dogodkov in dogodivščin.iz zakladnice predvojnega nogometa. Govorili smo o elitnem sportnem plesu, o tem, zakaj ljubljanska Mladika in jeseniški Kovinar nista odigrala podaljška kvalifikacijski tekmi za prvenstvo LNP, o črnosrajčnikih, ki so izzivali francoske antifašiste, o šestih tribunah na območju takratne LNP in o polfinalu sovjetskega pokala, ki si je igralo potem, ko je bilo finale že končano.

Hvala bogu se je končalo. Širše sorodstvo, prijatelji, sodelavci ter birmanski boter so devetim Slovencem zrihtali službe v Bruslju in zdaj bo za nekaj časa mir. Torej se lahko posvetimo bistvenim vprašanjem. Med drugimi tudi vprašanju o človeški naturi in smislu vojne.Te dni obeležujemo osem desetletij od začetka vojaške akcije, ki je pomenila začetek konca druge svetovne vojne in je v perspektivi rešila Evropo spon nacizma in fašizma. Govorimo o praznovanju osemdesete obletnice izkrcanja zavezniških armad na plažah Normandije, ki se ga je prijelo ime "dan D"! "Praznovanje je potekalo v senci trenutnih vojn, sploh tiste na evropskih tleh," so zapisali verni kronisti. Sicer so se na obali zbrali vsi politični nasledniki takrat vpletenih strani, ki so ponovili obvezni "Nikoli več", medtem ko so njihovi tajniki prek elektronske pošte oboroževali divja vzhodna plemena. Kakorkoli. Eden vrhuncev proslave je bil spominski desant britanskih padalcev na francosko ozemlje. Kot povedo vojaški zgodovinarji, se "dan D" ni začel z izkrcanjem na plažah, temveč že nekaj ur prej, ko so v zaledju pristale ameriške in britanske padalske enote ter zavarovale strateške mostove, ceste in naselja, kar je Nemcem onemogočilo pošiljanje okrepitev na napadeno obalo. In v spomin na desantni začetek operacije so britanski padalci tudi tokrat izskočili na normandijska polja. Leta 1944, sredi noči, so k njim pristopili ganjeni francoski prebivalci in jim ponudili vso pomoč, ki so jo po štirih letih okupacije lahko nudili. Tokrat pa so k padalcem pristopili francoski žandarji in od njih zahtevali potni list. Ker velika Britanija ni več v EU, so djali Francozi, in se na moč uradno držali, ko so s štampiljko odobrili spominsko in simbolno dejanje. Prav je imel bradati Karl, ko je rek o ponavljajoči se tragediji zgodovine nadgradil z ugotovitvijo, da se zgodovina drugič ponovi kot farsa.Kako drugače razumeti dejanje francoskih oblasti, ki ne da ne razumejo simbolnega dejanja, temveč ne razumejo niti biološkega dejstva, da jih brez padalcev izpred osemdesetih let sploh ne bi bilo. In da je bilo tveganje tedanjih vojakov ter tudi preštevilne žrtve med njimi z zahtevo po potnem dokumentu onečaščeno. Z zahtevo po pasošu so se Francozi ponečedili na lastno zgodovino in obstoj, na žrtve ter tudi na civilizacijske dosežke, ki so sledili v naslednjih desetletjih. Med katerimi je miroljubna skupnost evropskih narodov brez dvoma najsvetlejši. Noro naključje je omogočilo prelepo parabolo o Evropski skupnosti, ki jo je de facto začelo izkrcanje junija 1944. V času, ko so francoski policisti legitimirali britanske vojake, so se odvile evropske volitve. Vsaj za slovenske izvoljene poslance si upamo zatrditi, da absurda evropske zgodovine, ki se je demonstriral na tisti francoski njivi, niso sposobni doumeti. Malo zaradi dejstva, da ga s svojim političnim in javnim delovanjem soustvarjajo, malo pa zaradi dejstva, da gre za intelektualne mediokritete.Vsi ti strankarski vojščaki in kričeča otročad ne le, da ne doumejo evropske ideje, temveč jo celo pomagajo aktivno rušiti! Ena od novih poslank je v sramoto – ne le svojo lastno, temveč v sramoto rodu njenega in v sramoto Evrope kot take, začivkala, da se bo v Bruslju borila za "boga, družino in domovino". "WTF" vzkliknemo začudeno z besednjakom njene generacije. Končali bomo preprosto, da bodo lahko sporočilo doumeli vsi udi naroda našega …Ko so zavezniški padalci pred osemdesetimi leti izskočili nad polji Normandije in pristali v zasužnjeni Franciji, nacisti niso stopili k njim in jih povprašali po potnih listih … Streljali so nanje! Povedano še bolj neposredno in še bolj vezano na sedanji trenutek evropske povezave … kar se začne s potnimi listi, se konča s streli. Kar se konča kot farsa, se ponovno rodi kot tragedija.

Evropskih volitev se je včeraj pri nas udeležilo rekordno število volivcev. Velika zmagovalka je SDS, ki bo imela štiri poslance. Gibanje Svoboda bo imelo dva poslanca, po enega pa Vesna, SD in NSi. Prvak stranke Janez Janša to vidi kot velik poraz vladajoče koalicije. Premier Robert Golob je z rezultatom zadovoljen. Druge teme: - V Evropskem parlamentu večino ohranile sredinske stranke. Okrepila se je skrajna desnica, ki je zmagala v Franciji, Avstriji in Italiji. - Na posvetovalnih referendumih volivci podprli preferenčni glas, pravico do evtanazije ter rabo konoplje v medicinske in osebne namene. - Na drugi tekmi finala lige NBA košarkarji Bostona kljub trojnemu dvojčku Dončića znova porazili Dallas.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Nekaj ur potem, ko je Hamas sprejel predlog posrednikov za premirje v Gazi, je Izrael napadel vzhod Rafe in sporočil, da bo nadaljeval vojaško operacijo. Bo pa na pogajanja poslal svojo delegacijo, čeprav zanje najnovejši predlog o premirju ni sprejemljiv. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši končuje obisk v Franciji, v ospredju je Ukrajina. Mini evropsko turnejo bo nadaljeval v Srbiji. - Za srednješolce se začenja splošna matura, v osnovnih šolah nacionalno preverjanje znanja. - V Malmöju prvi polfinalni večer Evrovizije. Bo Raiven uspelo priti v finale?

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.

Pet podatkov o Franciji, iščemo napačnega!

V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.

Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.