Podcasts about franciji

250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja»Obstajajo desetletja, ko se ne zgodi nič, in obstajajo tedni, ko se zgodijo desetletja.« To misel naj bi, prejkone z mislijo na komunistično revolucijo, nekoč izrekel Lenin. In vendar prav za vsa obdobja velikih zgodovinskih in družbenih sprememb velja, da se zdi čas v njih tako zgoščen, da se v nekaj tednih ali letih lahko zgodijo resnično radikalne spremembe, ki nepovratno preoblikujejo naš svet. Kar nekaj takim zgoščenim premikom je bil razmeroma od blizu priča tudi človek, o katerem bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov. Rojen na Krfu v letu ameriške revolucije in odraščajoč v času, ko se v Britaniji še vedno odvija industrijska, v Franciji pa francoska revolucija, je Ioannis Kapodistrias postal eden bolj vplivnih evropskih politikov svojega časa, najprej kot zunanji minister carske Rusije ter kasneje kot prvi predsednik moderne grške države. Ob 250-letnici rojstva tega vplivnega državnika, katerega predniki so, kot priča njegov priimek, prišli iz naših krajev, tudi sam pa je pol leta preživel na kongresu evropskih velesil v Ljubljani, bomo v naslednji uri govorili o Ioannisu Kapodistriasu ter o burnem obdobju, ki ga je Evropa doživljala ob zaključku osemnajstega in na začetku devetnajstega stoletja, ko so stabilnost starih imperijev na vseh koncih naše celine pretresala porajajoča se nacionalna gibanja in liberalne ideje. Gost v studiu je mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete Matic Kristan. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju Glasov svetov o zgodovini sodobne Grčije: Grčija med sanjami o antični veličini in pretresi moderne dobe. foto: Joannis Kapodistrias, Wikipedija, javna last

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.

Bo prisotnost ameriških vojakov v Ukrajini del varnostnih jamstev zanjo? Ukrajinski predsednik Volodimir Zeleneski je s tem predlogom seznanil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na to še ni odgovoril. Po znova nekoliko intenzivnejših pogajanjih in ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco želi Zelenski stopnjevati prizadevanja za končanje vojne, zato je za soboto napovedal srečanje zaveznikov v Ukrajini, ki se bodo nato čez nekaj dni srečali še v Franciji. Druge teme: - Po množičnih protestih v Teheranu iranski predsednik napovedal monetarne reforme. - Znova nekoliko višjo inflacijo najbolj poganjala dražitev hrane in brezalkoholih pijač. - Reševalci potrdili smrt jamarja, ki se je med potapljanjem ponesrečil v Škocjanskih jamah.

Rojaki v Franciji so se na letošnji božič pripravljali tudi s celodnevnim srečanjem in s spokornim bogoslužjem, nam je povedal delegat in župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin. V Habstericku so imeli duhovno pripravo in osebne spovedi. V ta kraj radi prihajajo Slovenci in tudi drugi. Polnočnice že nekaj let nimajo, imajo pa skupno večnacionalno praznovanje. V župnijski cerkvi sv. Mauricija bodo slovenski pevci Jadrana in župnijskega zbora zapeli s francoskim pevskim zborom. Na božič bo sveta maša v slovenski kapeli svetega Jožefa, kjer so postavili tudi lepe jaslice, okraski na smrekah pa so iz čipk. Več.

Kako so se skozi advent pripravljali na božič in kako bodo praznovali sveti večer, božični praznik in god svetega Štefana naši rojaki po svetu? Z nami so bili: frančiškan p. Darko Žnidaršič, slovenski župnik iz Sydneyja v Avstraliji, Franci Cukjati, delegat slovenskih duhovnikov v Buenos Airesu v Argentini [od 14:08 naprej], salezijanec Drago Gačnik, slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi [od 25:26 naprej] in Jože Kamin, delegat za Francijo in slovenski župnik v Freyming-Merlebachu v Franciji [od 34:09 naprej].

Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Direktor UKC Ljubljana Jug po odhodu štirih maksilo-facialnih kirurgov: težko bo. Stroka s hudimi obtožbami na račun omejevanja dodatnega dela.Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo brez varuha. O spoštovanju in varovanju pravic smo govorili s cerkvenim pravnikom Sebastijanom Valentánom.Šport: Roglič prihodnje leto po rekordno, peto zmago na dirki po Španiji, v Franciji pa ga ne bo.Vreme: Jutri bo precej jasno, proti večeru se bo od severa nekoliko pooblačilo. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 14 °C.

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik. Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok. Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji. Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Bo današnji pogovor predsednice s političnimi strankami razrešil gordijski vozel imenovanja guvernerja in varuha?Golob v državnem zboru znova zavrnil sporno ravnanje glede bančnega računa v Romuniji. Opozicija: Banka je potrdila, da ni govoril resnice.Pavle Rupar: Asistirani samomor bi lahko postal biznis, ki bi ga izvajali brezčutni ljudje.Društvo Viljem Julijan poslance poziva k sprejemu zakona o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Vzajemna na virtualni skupščini dobila prve nadzornike. Postopek preoblikovanja se nadaljuje.Trump preložil srečanje s Putinom v Budimpešti: Ne želim zapravljenega srečanja.Vreme- na vzhodu še nekaj sonca, na zahodu že dež, jutri do večera naj bi zajel vso državo.Stanje na področju verske svobode v svetu slabše kot pred 25. leti; samo v Franciji v enem letu napadi na več kot tisoč cerkva.Na Golteh dve koči zgoreli do tal.ŠPORT: Začela se je sezona košarkarske lige NBA. Dončić z Los Angeles Lakersi za uvod na domačem parketu izgubil proti Golden State-u.

Bo današnji pogovor predsednice s političnimi strankami razrešil gordijski vozel imenovanja guvernerja in varuha?Golob v državnem zboru znova zavrnil sporno ravnanje glede bančnega računa v Romuniji. Opozicija: Banka je potrdila, da ni govoril resnice.Pavle Rupar: Asistirani samomor bi lahko postal biznis, ki bi ga izvajali brezčutni ljudje.Društvo Viljem Julijan poslance poziva k sprejemu zakona o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Vzajemna na virtualni skupščini dobila prve nadzornike. Postopek preoblikovanja se nadaljuje.Trump preložil srečanje s Putinom v Budimpešti: Ne želim zapravljenega srečanja.Vreme- na vzhodu še nekaj sonca, na zahodu že dež, jutri do večera naj bi zajel vso državo.Stanje na področju verske svobode v svetu slabše kot pred 25. leti; samo v Franciji v enem letu napadi na več kot tisoč cerkva.Na Golteh dve koči zgoreli do tal.ŠPORT: Začela se je sezona košarkarske lige NBA. Dončić z Los Angeles Lakersi za uvod na domačem parketu izgubil proti Golden State-u.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Trubadurji so bili pesniki in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o ljubezni, bogu, pogumu in časti. Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja Lionel Leroy - Kaami iz enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Franciji in Evropi Carcassonna. "Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mestih, ampak so prenašali novice o dogajanju po deželi, vesti o vojnah in bitkah, smrtih in rojstvih", pravi Kaami, ki sam izdeluje srednjeveška glasbila, poustvarja glasbo iz tistega časa in skrbi, da se žlahtna tradicija trubadurstva nadaljuje.

V tokratni oddaji ponujamo zadnjo epizodo kolesarskega podkasta s Tadejem Pogačarjem, ki je na glavnem odru prireditve S Klanca v klan'c govoril o tem, kako je spremenil vrhunsko kolesarstvo, v katerem so bili v preteklosti samostojni pobegi redki. Prvi kolesar sveta je valovskemu športnemu novinarju Igorju Tomincu in voditelju Luku Petriču zaupal, da je bila letošnja preizkušnja Pariz-Roubaix zanj najtežja doslej in da je zaradi težav s kolenom trpel v zadnjem tednu dirke po Franciji. Pogačar, ki rad tekmuje na največjih enodnevnih dirkah, si želi v prihodnji dirki osvojiti preostala kolesarska spomenika, ki ju doslej še ni.

V Franciji se je z dirko članov končalo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Konkurenca za evropski naslov je bila ena najostrejših v zadnjih letih. Ob Tadeju Pogačarju sta se za prestižno majico evropskega prvaka pomerila še Belgijec Remco Evenepoel, ki je v Franciji potrdil prevlado med kolesarji v vožnji na čas, in Danec Jonas Vingegaard. Ob kolesarstvu se posvetimo še rokometašicam Krima, ki so pretekli konec tedna v ligi prvakinj gostile madžarsko ekipo iz Ferencvaroša.

Evropsko kolesarsko prvenstvo v Franciji se bo danes končalo s cestno dirko v članski kategoriji. Med favoriti za zmago je Tadej Pogačar, ki bo le teden dni po osvojitivi naslova svetovnega prvaka skušal osvojiti še evropski naslov. V Cagliariju se bo z regato za odličja končalo svetovno prvenstvo za jadralce v olimpijskem razredu formula kite, v Crawfordsvillu v ZDA pa ekipno svetovno prvenstvo v motokrosu.

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

Zakaj je delavski razred, ki je bil v Franciji na sredini preteklega stoletja ena najbolj mobiliziranih družbenih skupin v državi, v zadnjih desetletjih skoraj povsem izginil iz javnih razprav in zakaj bi morala starost, ki je pogosto spregledana tema, postati politična kategorija? Odgovore na ti in tudi druga vprašanja smo iskali pri Didierju Eribonu, francoskem sociologu in filozofu, ki je bil častni gost letošnjega novogoriškega festivala Mesto knjige. Eribon je avtor številnih knjig, v slovenščini pa lahko v prevodu Iztoka Ilca prebiramo njegovi knjigi Vrnitev v Reims (Založba *cf., 2022), ter Življenje, starost in smrt navadne delavke (Založba *cf., 2025), v katerih prek osebnih in socioloških premislekov piše o svoji družini.

Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?

Tacen je ta konec tedna četrta postaja svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. V boj za odličja se znova odpravljajo tudi slovenski predstavniki, ki so na domačem prizorišču že večkrat stali na odru za zmagovalce. Nadaljuje pa se evropsko prvenstvo v košarki. Slovenci bodo na Poljskem drugo tekmo prvenstva igrali proti Franciji.

Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.

Na kolesarski dirki po Španiji se je končala 4. etapa s štartom v Italiji in ciljem v Franciji. Od jutri bo karavana pot proti Madridu nadaljevala na španskih cestah, jutrišnja etapa prinaša ekipno vožnjo na čas. Na svetovnem prvenstvu odbojkaric na Tajskem pa se končuje skupinski del turnirja. Slovenke so se za uvrstitev v izločilne boje pomerile z Argentinkami.

Po končani srednji ekonomski šoli se je pridružila očetu na jadranju okoli sveta. Poletela je v Avstralijo in začela avanturo, ki je vsega skupaj trajala dobrih dvanajst let. Toliko časa je živela na morju po vsem svetu. Svojo samostojno zgodbo je začela pisati na Karibih, veliko časa je preživela v Francoski Polineziji, nekje vmes spoznala partnerja, s katerim sta se zdaj v pričakovanju naraščaja ustalila v Franciji, v mestu Valence, približno uro vožnje južno od Lyona. Njuno življenje je večinoma teklo počasi, nikakor pa ne more pozabiti tistih preizkušenj, ko jo je bilo resnično strah. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Kako je mogoče, da pripadniki današnjih izkoriščanih družbenih razredov še niso oblikovali široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese?Vsi smo že slišali podatke o grotesknem premoženju najbogatejših, o vrtoglavih milijardah, ki so si jih v zadnjih nekaj desetletjih prigrabili Elon Musk, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg in drugi. Hkrati se – in tudi to ni skrivnost – močno povečuje število ljudi, katerih realne plače stagnirajo ali celo nazadujejo, njihova možnost dostopa do služb za nedoločen čas, do stanovanjskega trga, do javnega zdravstva, javnega šolstva, zdrave prehrane in kulturnih dobrin pa postaja vse bolj omejena, vse bolj negotova. Iz te družbeno-ekonomske stiske, v kateri so se znašli milijoni ponižanih in razžaljenih, je na Zahodu v zadnjem obdobju vzniknilo več precej glasnih, političnih gibanj – v tem smislu lahko govorimo o newyorškem gibanju »Zavzemimo Wall Street«, o rumenih jopičih v Franciji in najbrž tudi o množicah s Trumpovih predvolilnih zborovanj –, a zdi se, da naprezanja takó angažiranih ljudi niso obrodila omembe vrednih sadov. Ekonomska neenakost pač še naprej narašča, prekarizacija in pavperizacija se širita, bogastvo in politična moč najbogatejšega odstotka – ali celo samo najbogatejšega promila – pa rasteta v nebo. Kako to pojasniti? Kako je mogoče, da pripadniki in pripadnice izkoriščanih družbenih razredov ne zmorejo oblikovati široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese? Še več: kako je možno, da se računalniški inženirji, delavke v tekstilni industriji, kmetje in umetnice pogosto bolj bojijo drug drugega kakor pa vseh tistih, ki načrtujejo in implementirajo izkoriščevalske politike, ki so nas vse skupaj privedle v očitno zagaten družbeno-ekonomski položaj? Kako je možno, da se centrifugalna moč raznolikih etničnih, religioznih, spolnih in kulturnih identitet izkoriščanih ljudi zdi močnejša od centripetalne moči njihovih skupnih socio-ekonomskih interesov? Je nemara eden od razlogov ta, da živimo v »post-hladnovojnem« svetu, ki ni le pozabil na idejo razredne solidarnosti, ampak kratko malo ne ve več, kaj je to družbeni razred in kako razredna strukturiranost družbe navsezadnje vpliva na naša življenja? – Če to vsaj malo drži, potem se najbrž velja vprašati, kaj je to družbeni razred, koliko družbenih razredov pravzaprav je in, ne nazadnje, kam se je izgubila politika, ki bi danes gradila na razrednih interesih izkoriščanih? Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva sociologa, dr. Marka Kržana in dr. Jožeta Vogrinca. Foto: prizor s protesta, ki je v okviru gibanja »Zavzemimo Wall Street« potekal oktobra 2011 na ljubljanskem Kongresnem trgu (Yerpo / Wikipedia)

Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah« (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi predstojnikom fakultetne Katedre in Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko povzela vsebino članka, kjer gre za enega ključnih aktualnih izzivov kibernetske varnosti. Nagrajeni članek z naslovom »Unsupervised Federated Learning Based on Evolving Gaussian Clustering« (M. Ožbot, S. Ozawa, I. Škrjanc) se ukvarja z enim od ključnih izzivov sodobne kibernetske varnosti – učinkovitim učenjem brez nadzora v porazdeljenih (angl. federated) okoljih, kjer so podatki razpršeni in občutljivi. Prispevek združuje napredne pristope samorazvijajočega se rojenja (Evolving Clustering) s federativnim učenjem, kar obeta velike preboje na področju varnih in inteligentnih sistemov prihodnosti. Platforma FUZZ-IEEE letos obeležuje tudi 60-letnico teorije mehkih množic (fuzzy sets) – enim od temeljnih konceptov umetne inteligence, ki omogoča razumevanje in obvladovanje negotovosti, nejasnosti in kompleksnosti realnega sveta. Mehki pristopi so danes nepogrešljivi v avtomatiki, robotiki, medicini, pametnih sistemih in na številnih drugih področjih. FOTO: Z leve Igor Škrjanc in Miha Ožbot VIR: Program Ars, Goran Tenze

Na 7. pokalu Tadeja Pogačarja so se najprej pomerili najmlajši kolesarji, vrhunec dogodka pa je bil večerni kriterj na kilometrskem krogu v središču Komende, kjer so pripravili tudi sprejem za najboljšega kolesarja sveta, ki je letos četrtič zmagal na dirki po Franciji.

Vincent je malce vzvišen grafični oblikovalec, zaposlen v večjem studiu. V nekaj dneh doživi dva neizzvana napada s strani sodelavcev. Direktor mu svetuje krajši dopust oziroma vsaj delo od doma, vendar na svojo grozo ugotovi, da sproža divji bes tudi pri popolnih neznancih; dovolj za napad je že neposreden očesni stik. Vincent se odpravi na podeželski vikend, kjer ugotovi, da ni edini na ta način ogrožen posameznik, in da se po Franciji širi val absurdnega nasilja. Francosko-belgijski film Vincent mora umreti je režijski prvenec igralca Stéphana Castanga; premiero je doživel v sekciji »Teden kritike« v Cannesu leta 2023. Njegova premisa je zelo kafkovska: naslovni lik se znajde v svetu, ki ga ne razume več; obtožen je brez očitne krivde, proti samim temeljem njegovega bivanja se zarotijo neznane sile. Temu dramskemu izhodišču sledi detektivska pripoved, saj se naslovni lik trudi raziskati, kaj se dogaja in kaj bi lahko ukrenil. Povejmo, da filmsko naracijo spremljamo iz njegovega gledišča. Vincent na poti sreča žensko, ki do njega presenetljivo ni sovražna in med njima se razvije neke vrste ljubezenska zgodba, v to pa so zamešane še prvine grozljivke in komedije absurda. Režiser spretno prehaja med vsemi temi elementi, ki se naslanjajo na žanrsko tradicijo in prikličejo v spomin vrsto starih mojstrov, od Buñuela do Romera. Odličen je v ustvarjanju tesnobne atmosfere, vendar se zdi, da ima scenarij v zadnji tretjini težave, in vseh sestavnih delov oziroma pripovednih niti ne zna splesti v trden organizem. V tem pogledu se velja spomniti na celovečerec Slepota, ki ga je po romanu Joséja Saramaga leta 2008 posnel Fernando Meirelles in je podobno pustil precej mešane vtise. Zdi se, kot da filmom, ki hočejo povedati preveč oziroma poudarjajo lastno pomembnost z nizanjem nabuhlih prispodob o stanju človeštva, družbe in posameznika v njej, na koncu pogosto spodleti. Kakorkoli, Vincent mora umreti je še vedno solidno delo, vešče vodeno ter dovolj izvirno, in če bi bila druga polovica enakovredna prvi, bi ga zlahka uvrstil med najboljše celovečerce leta. Gotovo je njegova odlika tudi v izbiri in vodenju igralcev, od katerih ni po svoji osnovni pojavi nihče izrazito simpatičen ali klasično privlačen, še posebej ne odlični Karim Leklou v naslovni vlogi. Avtorji se tako ljubko poigravajo tudi z našo identifikacijo in pričakovanji. Stéphan Castang in njegov scenarist, tudi igralec Mathieu Naert, sta v filmu Vincent mora umreti pred nas navrgla dovolj idejnih izhodišč, da pusti sled še dolgo po ogledu. Vsem pomanjkljivostim navkljub gre za zelo aktualno delo o eksistenčni negotovosti, izbruhih sovraštva, preganjavici. To je črna komedija o temeljni osamljenosti in nenazadnje izvrstna satira o razpadanju družbenih vezi in pravil. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Julijsko Ime meseca na Valu 202 je Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri. Foto: AP

Tadej Pogačar je veliki zmagovalec kolesarske dirke po Franciji, čeprav je ostal brez prestižne zmage na Elizejskih poljanah. Trenutno je s štirimi zmagami na Touru na večni lestvici izenačen s Chrisom Froomom. V oddaji tudi o tem: - Dosežen trgovinski dogovor z ZDA - 15-odstotne carine na večino evropskega izvoza - V sestradano Gazo počasi kaplja humanitarna pomoč. V izraelskih napadih kljub prekinitvam ubitih več deset ljudi - Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka poziva k testiranju.

Dirka po Franciji se je končala s četrto zmago Tadeja Pogačarja, ki je s tem le še eno zmago oddaljen od absolutnega rekorda. A najboljši kolesar na svetu se ne spogleduje z absolutnimi rekordi, ampak z drugimi cilji. Vabljeni k poslušanju zadnje epizode v 7. sezoni podkasta SOS-odmev.

Na dirki po Franciji je vse nared za sklepno etapo, kjer se vodilnega v rumeni majici tradicionalno okrona za zmagovalca legendarne tritedenske preizkušnje. To bo tudi letos slovenski zvezdnik Tadej Pogačar. Druge teme: - Izrael po hudih kritikah v Gazo vendarle sprostil del mednarodne pomoči - Prve obsodbe poljskih zdravnikov zaradi zavračanja splava ogroženim nosečnicam - Evropski kmetje nezadovoljni s predlogom proračuna, posledice za Slovenijo še nejasne

Le še nekaj ur in na Elizejskih poljanah v Parizu bo za kralja kolesarske dirke po Franciji vnovič okronan Tadej Pogačar. Po petih letih bo v francosko prestolnico znova prikolesaril Primož Roglič, sedmič zapored bo Tour končal Matej Mohorič, šestič in hkrati zadnjič v karieri pa Luka Mezgec. Ostali poudarki oddaje: - Bo prekinitev vojaških dejavnosti izraelske vojske pripomogla k omilitvi humanitarne katastrofe v Gazi? - Ursula von der Leyen in Donald Trump danes na Škotskem o carinah. - V Čedadu se končuje Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa.

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.

Kolesarji so se na dirki po Franciji včeraj poslovili od Pirenejev in se bodo premaknili proti Alpam. Po končanih dveh tretjinah preizkušenj je zanesljivo v rumeni majici vodilnega Tadej Pogačar, ki je dobil dve od treh gorskih pirenejskih preizkušenj, včeraj je odstopil lani tretji, Remco Evenpoel. V oddaji tudi o tem: - Z zakonom o gostinstvu nezadovoljni tako sobodajalci kot tisti, ki želijo več najemnih stanovanj - Po vnovičnem izbruhu medetničnega nasilja v sirski Suvajdi, naj bi vladnim silam uspelo ustaviti spopade - Rdeča nit nocojšnjega drugega koncert pianista Aleksandra Gadžijeva na EPK bo slovanska glasba

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Po tretjini Dirke po Franciji ima Tadej Pogačar pred vsemi skoraj minuto prednosti. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta komentirala dogajanje po sedmih etapah, vožnje favoritov in traso v prihodnjih dneh. Vabljeni k poslušanju!

V Lillu se v soboto začenja 112. Dirka po Franciji. V napovednem podkastu gostimo Primoža Čerina, ki je leta 1986 postal prvi Slovenec, ki je najslovitejšo kolesarsko dirko tudi končal. Razgovoril se je o spominih na svoj debi, današnjih favoritih, razmerjih moči, trasi in še marsičem. Vabljeni k poslušanju.

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. Gostje: dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC, dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Zapiski: Akcija Pru Čmru Članek Camille Parmesan iz leta 2003 Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva

Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Zdravo. Čeprav tokrat začnemo s tarokom tretjim življenjskim obdobjem, se hitro posvetimo raketam za mir in sanjamo o lepšem svetu. Vprašamo se, kako bi bilo lahkona svetu manj vojn in ugotovimo, da bi bilo brez držav, narodov, religij in denarja precej lažje videti mir na koncu tunela, kot sedaj, ko za to ni "prave politične volje". Ker o tem poje pesem Johna Lennona Imagine, je brez dvoma komad tedna, čeprav imamo ta teden v konkurenci še popevke Brucea Springsteena in Jacka Antonoffa, pa tudi dva napeva Henčkov se spomnimo. Tudi na podložena ramena ne pozabimo, o knjigi pa spet nič ne govorimo. Za na konec vam kličemo lepo se imejte in predvsem radi se imejte.

⏰ Driiiiiiiiiing! Evoooo! Sva zgodaj spet krenila. Ko je taka gužva. Žiga je takoj vprašal, kako je Jaša, ko je pet klubov v treh pikah. Ja, ja. To je to! Toooo jeeee tooo!

Tadej Pogačar je v sanjski sezoni zmagi na Dirki po Italiji in Franciji zdaj dodal še naslov svetovnega prvaka, kar je bila tema tokratnega podkasta SOS-odmev. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta analizirala dirko in poudarila velik pomen slovenske reprezentance.

Primož Roglič je še četrtič osvojil Dirko po Španiji, s čimer je izenačil rekord Roberta Herasa. Njegov prvi osvojeni grand tour v moštvu Red Bulla je komentiral direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink, ki meni, da se Zasavec še vedno lahko bori za zmago na Dirki po Franciji.

Vlada je potrdila nov sveženj sklepov o rušenju poplavljenih domov; gre za nujno odstranitev 50-ih objektov na območju Braslovč, ki so bili poškodovani v lanski ujmi. Ob tem pristojni razmišljajo, ali na seznam za rušenje dodati nove domove. Druge teme: - Evropska avtomobilska industrija zabredla v globoko krizo; prizadeti tudi slovenski dobavitelji. - Novi francoski premier Barnier v prvem nastopu razmere v Franciji označil za resne. - Slovenija paraolimpijske igre v Parizu končala z dvema kolajnama - zlato strelca Frančka Gorazda Tirška in bronasto lokostrelcev Žive Lavrinc in Dejana Fabčiča.

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.