Podcasts about franciji

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik. Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok. Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji. Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Bo današnji pogovor predsednice s političnimi strankami razrešil gordijski vozel imenovanja guvernerja in varuha?Golob v državnem zboru znova zavrnil sporno ravnanje glede bančnega računa v Romuniji. Opozicija: Banka je potrdila, da ni govoril resnice.Pavle Rupar: Asistirani samomor bi lahko postal biznis, ki bi ga izvajali brezčutni ljudje.Društvo Viljem Julijan poslance poziva k sprejemu zakona o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Vzajemna na virtualni skupščini dobila prve nadzornike. Postopek preoblikovanja se nadaljuje.Trump preložil srečanje s Putinom v Budimpešti: Ne želim zapravljenega srečanja.Vreme- na vzhodu še nekaj sonca, na zahodu že dež, jutri do večera naj bi zajel vso državo.Stanje na področju verske svobode v svetu slabše kot pred 25. leti; samo v Franciji v enem letu napadi na več kot tisoč cerkva.Na Golteh dve koči zgoreli do tal.ŠPORT: Začela se je sezona košarkarske lige NBA. Dončić z Los Angeles Lakersi za uvod na domačem parketu izgubil proti Golden State-u.

Bo današnji pogovor predsednice s političnimi strankami razrešil gordijski vozel imenovanja guvernerja in varuha?Golob v državnem zboru znova zavrnil sporno ravnanje glede bančnega računa v Romuniji. Opozicija: Banka je potrdila, da ni govoril resnice.Pavle Rupar: Asistirani samomor bi lahko postal biznis, ki bi ga izvajali brezčutni ljudje.Društvo Viljem Julijan poslance poziva k sprejemu zakona o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.Vzajemna na virtualni skupščini dobila prve nadzornike. Postopek preoblikovanja se nadaljuje.Trump preložil srečanje s Putinom v Budimpešti: Ne želim zapravljenega srečanja.Vreme- na vzhodu še nekaj sonca, na zahodu že dež, jutri do večera naj bi zajel vso državo.Stanje na področju verske svobode v svetu slabše kot pred 25. leti; samo v Franciji v enem letu napadi na več kot tisoč cerkva.Na Golteh dve koči zgoreli do tal.ŠPORT: Začela se je sezona košarkarske lige NBA. Dončić z Los Angeles Lakersi za uvod na domačem parketu izgubil proti Golden State-u.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Trubadurji so bili pesniki in pevci v srednjem veku na jugu Francije, ki so v okcitanščini peli o ljubezni, bogu, pogumu in časti. Že davno izumrlo obrt že več kot 20 let obuja Lionel Leroy - Kaami iz enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Franciji in Evropi Carcassonna. "Trubadurji so bili nekoč kot radio ali časopis. Niso le zabavali ljudi z glasbo v gradovih in v mestih, ampak so prenašali novice o dogajanju po deželi, vesti o vojnah in bitkah, smrtih in rojstvih", pravi Kaami, ki sam izdeluje srednjeveška glasbila, poustvarja glasbo iz tistega časa in skrbi, da se žlahtna tradicija trubadurstva nadaljuje.

V tokratni oddaji ponujamo zadnjo epizodo kolesarskega podkasta s Tadejem Pogačarjem, ki je na glavnem odru prireditve S Klanca v klan'c govoril o tem, kako je spremenil vrhunsko kolesarstvo, v katerem so bili v preteklosti samostojni pobegi redki. Prvi kolesar sveta je valovskemu športnemu novinarju Igorju Tomincu in voditelju Luku Petriču zaupal, da je bila letošnja preizkušnja Pariz-Roubaix zanj najtežja doslej in da je zaradi težav s kolenom trpel v zadnjem tednu dirke po Franciji. Pogačar, ki rad tekmuje na največjih enodnevnih dirkah, si želi v prihodnji dirki osvojiti preostala kolesarska spomenika, ki ju doslej še ni.

V Franciji se je z dirko članov končalo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Konkurenca za evropski naslov je bila ena najostrejših v zadnjih letih. Ob Tadeju Pogačarju sta se za prestižno majico evropskega prvaka pomerila še Belgijec Remco Evenepoel, ki je v Franciji potrdil prevlado med kolesarji v vožnji na čas, in Danec Jonas Vingegaard. Ob kolesarstvu se posvetimo še rokometašicam Krima, ki so pretekli konec tedna v ligi prvakinj gostile madžarsko ekipo iz Ferencvaroša.

Evropsko kolesarsko prvenstvo v Franciji se bo danes končalo s cestno dirko v članski kategoriji. Med favoriti za zmago je Tadej Pogačar, ki bo le teden dni po osvojitivi naslova svetovnega prvaka skušal osvojiti še evropski naslov. V Cagliariju se bo z regato za odličja končalo svetovno prvenstvo za jadralce v olimpijskem razredu formula kite, v Crawfordsvillu v ZDA pa ekipno svetovno prvenstvo v motokrosu.

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

Zakaj je delavski razred, ki je bil v Franciji na sredini preteklega stoletja ena najbolj mobiliziranih družbenih skupin v državi, v zadnjih desetletjih skoraj povsem izginil iz javnih razprav in zakaj bi morala starost, ki je pogosto spregledana tema, postati politična kategorija? Odgovore na ti in tudi druga vprašanja smo iskali pri Didierju Eribonu, francoskem sociologu in filozofu, ki je bil častni gost letošnjega novogoriškega festivala Mesto knjige. Eribon je avtor številnih knjig, v slovenščini pa lahko v prevodu Iztoka Ilca prebiramo njegovi knjigi Vrnitev v Reims (Založba *cf., 2022), ter Življenje, starost in smrt navadne delavke (Založba *cf., 2025), v katerih prek osebnih in socioloških premislekov piše o svoji družini.

Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so govorili tudi o tem, v kakšni kondiciji nasploh je slovenski prehranski sistem. Tu rezultati niso najboljši. V Španiji, Franciji in v Italiji domačega kmeta in lokalno proizvodnjo podpira 70% potrošnikov, v Sloveniji je ta podpora zgolj 37 %. Kako to popraviti? Kako se obnašamo kot potrošniki?

Tacen je ta konec tedna četrta postaja svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah. V boj za odličja se znova odpravljajo tudi slovenski predstavniki, ki so na domačem prizorišču že večkrat stali na odru za zmagovalce. Nadaljuje pa se evropsko prvenstvo v košarki. Slovenci bodo na Poljskem drugo tekmo prvenstva igrali proti Franciji.

Severna polobla se počasi poslavlja od poletja; slovo je polno tveganj in skrbi o tem, kaj prinašata jesen in zima. Nedavni sestanek predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ni prinesel napredka na poti k miru. Izraelska vlada še naprej načrtuje obsežnejši vstop v Gazo, ta teden je v protiterorističnem napadu, kot ga imenuje, na bolnišnico Naser, ubila vsaj 20 ljudi, med temi 5 novinarjev. Franciji se obeta nova politična kriza, potem ko je francoski premier Francois Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici. Bayrou vodi manjšinsko vlado, pripravil je varčevalni proračun, ki mu nasprotujejo tako na levici kot na desnici. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

7. septembra bo Lenart v Slovenskih goricah obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Mednarodno združenje svetega Lenarta si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji, v Sloveniji pa je več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po tem svetniku. Naš gost je lenarški župnik Marjan Pučko.

Na kolesarski dirki po Španiji se je končala 4. etapa s štartom v Italiji in ciljem v Franciji. Od jutri bo karavana pot proti Madridu nadaljevala na španskih cestah, jutrišnja etapa prinaša ekipno vožnjo na čas. Na svetovnem prvenstvu odbojkaric na Tajskem pa se končuje skupinski del turnirja. Slovenke so se za uvrstitev v izločilne boje pomerile z Argentinkami.

Po končani srednji ekonomski šoli se je pridružila očetu na jadranju okoli sveta. Poletela je v Avstralijo in začela avanturo, ki je vsega skupaj trajala dobrih dvanajst let. Toliko časa je živela na morju po vsem svetu. Svojo samostojno zgodbo je začela pisati na Karibih, veliko časa je preživela v Francoski Polineziji, nekje vmes spoznala partnerja, s katerim sta se zdaj v pričakovanju naraščaja ustalila v Franciji, v mestu Valence, približno uro vožnje južno od Lyona. Njuno življenje je večinoma teklo počasi, nikakor pa ne more pozabiti tistih preizkušenj, ko jo je bilo resnično strah. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Kako je mogoče, da pripadniki današnjih izkoriščanih družbenih razredov še niso oblikovali široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese?Vsi smo že slišali podatke o grotesknem premoženju najbogatejših, o vrtoglavih milijardah, ki so si jih v zadnjih nekaj desetletjih prigrabili Elon Musk, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg in drugi. Hkrati se – in tudi to ni skrivnost – močno povečuje število ljudi, katerih realne plače stagnirajo ali celo nazadujejo, njihova možnost dostopa do služb za nedoločen čas, do stanovanjskega trga, do javnega zdravstva, javnega šolstva, zdrave prehrane in kulturnih dobrin pa postaja vse bolj omejena, vse bolj negotova. Iz te družbeno-ekonomske stiske, v kateri so se znašli milijoni ponižanih in razžaljenih, je na Zahodu v zadnjem obdobju vzniknilo več precej glasnih, političnih gibanj – v tem smislu lahko govorimo o newyorškem gibanju »Zavzemimo Wall Street«, o rumenih jopičih v Franciji in najbrž tudi o množicah s Trumpovih predvolilnih zborovanj –, a zdi se, da naprezanja takó angažiranih ljudi niso obrodila omembe vrednih sadov. Ekonomska neenakost pač še naprej narašča, prekarizacija in pavperizacija se širita, bogastvo in politična moč najbogatejšega odstotka – ali celo samo najbogatejšega promila – pa rasteta v nebo. Kako to pojasniti? Kako je mogoče, da pripadniki in pripadnice izkoriščanih družbenih razredov ne zmorejo oblikovati široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese? Še več: kako je možno, da se računalniški inženirji, delavke v tekstilni industriji, kmetje in umetnice pogosto bolj bojijo drug drugega kakor pa vseh tistih, ki načrtujejo in implementirajo izkoriščevalske politike, ki so nas vse skupaj privedle v očitno zagaten družbeno-ekonomski položaj? Kako je možno, da se centrifugalna moč raznolikih etničnih, religioznih, spolnih in kulturnih identitet izkoriščanih ljudi zdi močnejša od centripetalne moči njihovih skupnih socio-ekonomskih interesov? Je nemara eden od razlogov ta, da živimo v »post-hladnovojnem« svetu, ki ni le pozabil na idejo razredne solidarnosti, ampak kratko malo ne ve več, kaj je to družbeni razred in kako razredna strukturiranost družbe navsezadnje vpliva na naša življenja? – Če to vsaj malo drži, potem se najbrž velja vprašati, kaj je to družbeni razred, koliko družbenih razredov pravzaprav je in, ne nazadnje, kam se je izgubila politika, ki bi danes gradila na razrednih interesih izkoriščanih? Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva sociologa, dr. Marka Kržana in dr. Jožeta Vogrinca. Foto: prizor s protesta, ki je v okviru gibanja »Zavzemimo Wall Street« potekal oktobra 2011 na ljubljanskem Kongresnem trgu (Yerpo / Wikipedia)

Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah« (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi predstojnikom fakultetne Katedre in Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko povzela vsebino članka, kjer gre za enega ključnih aktualnih izzivov kibernetske varnosti. Nagrajeni članek z naslovom »Unsupervised Federated Learning Based on Evolving Gaussian Clustering« (M. Ožbot, S. Ozawa, I. Škrjanc) se ukvarja z enim od ključnih izzivov sodobne kibernetske varnosti – učinkovitim učenjem brez nadzora v porazdeljenih (angl. federated) okoljih, kjer so podatki razpršeni in občutljivi. Prispevek združuje napredne pristope samorazvijajočega se rojenja (Evolving Clustering) s federativnim učenjem, kar obeta velike preboje na področju varnih in inteligentnih sistemov prihodnosti. Platforma FUZZ-IEEE letos obeležuje tudi 60-letnico teorije mehkih množic (fuzzy sets) – enim od temeljnih konceptov umetne inteligence, ki omogoča razumevanje in obvladovanje negotovosti, nejasnosti in kompleksnosti realnega sveta. Mehki pristopi so danes nepogrešljivi v avtomatiki, robotiki, medicini, pametnih sistemih in na številnih drugih področjih. FOTO: Z leve Igor Škrjanc in Miha Ožbot VIR: Program Ars, Goran Tenze

Na 7. pokalu Tadeja Pogačarja so se najprej pomerili najmlajši kolesarji, vrhunec dogodka pa je bil večerni kriterj na kilometrskem krogu v središču Komende, kjer so pripravili tudi sprejem za najboljšega kolesarja sveta, ki je letos četrtič zmagal na dirki po Franciji.

Vincent je malce vzvišen grafični oblikovalec, zaposlen v večjem studiu. V nekaj dneh doživi dva neizzvana napada s strani sodelavcev. Direktor mu svetuje krajši dopust oziroma vsaj delo od doma, vendar na svojo grozo ugotovi, da sproža divji bes tudi pri popolnih neznancih; dovolj za napad je že neposreden očesni stik. Vincent se odpravi na podeželski vikend, kjer ugotovi, da ni edini na ta način ogrožen posameznik, in da se po Franciji širi val absurdnega nasilja. Francosko-belgijski film Vincent mora umreti je režijski prvenec igralca Stéphana Castanga; premiero je doživel v sekciji »Teden kritike« v Cannesu leta 2023. Njegova premisa je zelo kafkovska: naslovni lik se znajde v svetu, ki ga ne razume več; obtožen je brez očitne krivde, proti samim temeljem njegovega bivanja se zarotijo neznane sile. Temu dramskemu izhodišču sledi detektivska pripoved, saj se naslovni lik trudi raziskati, kaj se dogaja in kaj bi lahko ukrenil. Povejmo, da filmsko naracijo spremljamo iz njegovega gledišča. Vincent na poti sreča žensko, ki do njega presenetljivo ni sovražna in med njima se razvije neke vrste ljubezenska zgodba, v to pa so zamešane še prvine grozljivke in komedije absurda. Režiser spretno prehaja med vsemi temi elementi, ki se naslanjajo na žanrsko tradicijo in prikličejo v spomin vrsto starih mojstrov, od Buñuela do Romera. Odličen je v ustvarjanju tesnobne atmosfere, vendar se zdi, da ima scenarij v zadnji tretjini težave, in vseh sestavnih delov oziroma pripovednih niti ne zna splesti v trden organizem. V tem pogledu se velja spomniti na celovečerec Slepota, ki ga je po romanu Joséja Saramaga leta 2008 posnel Fernando Meirelles in je podobno pustil precej mešane vtise. Zdi se, kot da filmom, ki hočejo povedati preveč oziroma poudarjajo lastno pomembnost z nizanjem nabuhlih prispodob o stanju človeštva, družbe in posameznika v njej, na koncu pogosto spodleti. Kakorkoli, Vincent mora umreti je še vedno solidno delo, vešče vodeno ter dovolj izvirno, in če bi bila druga polovica enakovredna prvi, bi ga zlahka uvrstil med najboljše celovečerce leta. Gotovo je njegova odlika tudi v izbiri in vodenju igralcev, od katerih ni po svoji osnovni pojavi nihče izrazito simpatičen ali klasično privlačen, še posebej ne odlični Karim Leklou v naslovni vlogi. Avtorji se tako ljubko poigravajo tudi z našo identifikacijo in pričakovanji. Stéphan Castang in njegov scenarist, tudi igralec Mathieu Naert, sta v filmu Vincent mora umreti pred nas navrgla dovolj idejnih izhodišč, da pusti sled še dolgo po ogledu. Vsem pomanjkljivostim navkljub gre za zelo aktualno delo o eksistenčni negotovosti, izbruhih sovraštva, preganjavici. To je črna komedija o temeljni osamljenosti in nenazadnje izvrstna satira o razpadanju družbenih vezi in pravil. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Julijsko Ime meseca na Valu 202 je Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri. Foto: AP

Papež Leon XIV. mladim pri sklepni maši jubilejnega romanja: Jezus je naše upanje!Slovenci z jubileja mladih z okrepljeno vero, veseljem in novimi prijateljstvi.Bo nova družba za krepitev domače obrambne industrije nov vir za krajo naslednjega desetletja?Na Svetih Višarjah že 37. Srečanje treh Slovenij.Evropska centralna banka vlade poziva k strukturnim reformam.Slovenska turistična organizacija močno podpira izvedbo prvih treh etap dirke po Franciji pri nas.Šport: Slovenski odbojkarji tudi tokrat četrti v ligi narodov.Vreme: Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo.

Tadej Pogačar je veliki zmagovalec kolesarske dirke po Franciji, čeprav je ostal brez prestižne zmage na Elizejskih poljanah. Trenutno je s štirimi zmagami na Touru na večni lestvici izenačen s Chrisom Froomom. V oddaji tudi o tem: - Dosežen trgovinski dogovor z ZDA - 15-odstotne carine na večino evropskega izvoza - V sestradano Gazo počasi kaplja humanitarna pomoč. V izraelskih napadih kljub prekinitvam ubitih več deset ljudi - Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka poziva k testiranju.

Dirka po Franciji se je končala s četrto zmago Tadeja Pogačarja, ki je s tem le še eno zmago oddaljen od absolutnega rekorda. A najboljši kolesar na svetu se ne spogleduje z absolutnimi rekordi, ampak z drugimi cilji. Vabljeni k poslušanju zadnje epizode v 7. sezoni podkasta SOS-odmev.

V središču Pariza se je končala 112. kolesarska dirka po Franciji. Sveti gral v svetu poklicnega kolesarstva je še četrtič v karieri osvojil Tadej Pogačar, ki si je ključno prednost privozil že na gorskih etapah v Pirenejih. Ob zmagoslavju prvega kolesarja sveta se posvetimo tudi nogometu. V Švici se je s sinočnjim finalom med Anglijo in Španijo končalo evropsko prvenstvo nogometašic.

Ime tedna je postal Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri.Kandidata sta bila še: Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, ki upravlja Vodnikovo domačijo, enega osrednjih akterjev kulturnega dogajanja v ljubljanski Šiški. V odprtem, gostoljubnem javnem prostoru že 10 let povezujejo lokalno skupnost, s številnimi programi pa si prizadevajo za različna druženja ob branju knjig. S projektom Knjižnica pod krošnjami, ki poteka po številnih slovenskih mestih, so vstopili že v tretje desetletje. Josip Rotar, član Mariborske kolesarske mreže, kjer so se v okviru priprav na podnebno konferenco COP 30, ki bo novembra v Braziliji, vključili v globalen projekt okoljskih aktivistov in v Sloveniji pripravili kolesarjenje za podnebno pravičnost. S prevzemom štafete, ki si jo na poti predajajo lokalni aktivisti, so lokalnim skupnostim predstavili tudi ukrepe za izboljšanje trajnostne mobilnosti v mestih in vaseh.

Piše Leonora Flis, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Mimi Podkrižnik ima dolgoletno kariero v novinarskem poklicu, poleg tega prevaja iz francoščine in piše literarna besedila. Kot novinarka je poročala zlasti o Španiji, Franciji in Portugalski. Roman Čista sreča je posrečen, ker je navidezno razigran – do neke mere – in skozi svoj specifični humor ali bolje satiro, zabava, vendar je obenem tudi razplasten, poglobljen in tragičen. Avtorici je poznavanje novinarske scene v Sloveniji in širše brez dvoma pomagalo pri oblikovanju zgodbe, ki ni omejena le na slovenski prostor, ampak sega vse do daljne Afrike. Pravzaprav je to zgodba o človekovi naravi, o sistemih, ki ljudi oblikujejo v pohlepne, zaničevalne, seksistične in obenem strte ljudi. Vrlina romana je tudi v tem, da pripovedovalec oziroma pripovedovalka, ki ima občasno precej intelektualno držo, ne izreka moralne sodbe ali odkritega vrednotenja dejanj protagonistov in protagonistk. Zgolj opisuje, našteva, prikazuje, vodi nas skozi dogajanje, ki ga spremljamo od konca proti začetku, z vmesnimi dnevniškimi zapisi glavnega (anti)junaka Janeza Miroviča ali Johnnyja Afriškega. Janez je legenda v novinarskem svetu, dopisnik iz Dakarja, ki si je ustvaril brilijantno kariero, ob kateri je začel graditi tudi paralelni posel – gojenje banan. V Afriki je namreč lastnik plantaže, zaradi katere se, kot pokaže zgodba, morda zaplete (vede ali nevede) tudi v nečedne posle, povezane z belim prahom. Ima družino in uživa ugled. Vse dokler ga ob menjavi vodstva na televiziji ne odpokličejo z mesta dopisnika in mu dodelijo mesto v notranjepolitični redakciji, kjer pa se Johnny, ki počasi postaja ‘Janez Kranjski,' ne znajde najbolje. Propadata mu družina (žena in oba otroka se sčasoma vrnejo v Afriko) in kariera. Janez se oklepa svojih starih vzorcev delovanja – kot so arogantnost, podkupovanje, seksistične opazke in geste na delovnem mestu, izsiljevanje. Vse to je morda nekoč delovalo, zdaj pa takšno ravnanje deluje le še na najvišjih, nedotakljivih, državnih nivojih. Dvoličnost, dvojni standardi in razkroj vrednot bi lahko izpostavili kot temeljne teme v romanu. Kriminal, ki je vsem na očeh, ostaja nekaznovan, vendar nikakor ne moremo reči, da Johnnyja, ki je vsaj na videz manjša riba, karma ne udari. Poleg Mirovičev velja omeniti še družino Ratnik – Tomaža, docenta, ki mu domače akademsko okolje ne diši več, in Žanko, prekarno novinarko, ki se odloči, da bo postala vlogerka. Janez začne Žanko nadlegovati, siliti vanjo in ustrahovati družino Ratnik. Zapletena dinamika med družinama, zlasti med Janezom in Žanko, se zaostri do te mere, da se Ratniki odločijo za selitev na Portugalsko. V ozadju so tudi drugi razlogi, saj Žanka izkaže veliko zanimanje za Portugalsko že pred poslabšanjem odnosov z Janezom, in Tomažu reče: “Midva sploh ne napredujeva, midva nazadujeva … začela se bom učiti portugalščino.” Pred tem pa beremo: “Odkar se je zlasti na spletnih omrežjih neumnost delala, da je pametna, so bile relevantne družbene teme docela potisnjene v ozadje. In tako je posebej Žanka imela občutek, da s Tomažem, ki se je s knjigo ali zapiski za predavanja v roki vedno bolj umikal na teraso in si tam nekontrolirano prižigal cigarete, nista le neznatni kaplji v brezdanjem oceanu, ki bučno valovi, ampak poslednji kaplji v luži anemičnega humanizma, ki bo vsak trenutek presahnila.” Ko prispejo na Portugalsko, Ratniki spoznajo gospo Diamantino, ki je preživela režim diktatorja Salazarja, v času katerega se je naučila molčati, tudi takrat, ko so bile storjene krivice. Diktat moči, prevlade, agresije je vladal nekoč in vlada še danes. Kljub temu pa toplo južno okolje prinaša tudi mir in zadovoljstvo. Žanka šele na Portugalskem začuti nekaj, kar je blizu sreči. Če se je prvi smejal Janez Mirovič, zadnji smeh pripade njej. Po sestanku s Portugalko Paulo, ki naj bi njo in Tomaža uvedla v tamkajšnjo “digitalno nomadsko sceno”, beremo: “Žanka se je nasmehnila in pomahala v pozdrav. Nato se je začela smejati in se je smejala in smejala in smejala, nato je prasnila v krohot in se krohotala, pa se spet smejala in še naprej smejala, tudi ko Paule že zdavnaj ni bilo nikjer več. To je bil smeh blaženosti, iz čiste sreče.” Konec romana še enkrat naplavi Janeza, ki nemirno pluje na ladji norcev. Krog je tako sklenjen.

Tadej Pogačar že četrtič v karieri dobil kolesarsko dirko po Franciji.Trump in von der Leyen: Carine na uvoz iz Evropske unije v ZDA bodo 15-odstotne, tudi za avtomobile.Gospodarska zbornica Slovenije: Doseženi dogovor pozdravljamo, a vrsta podrobnosti še ni opredeljena.V Rimu se začenja jubilej mladih. Danes in jutri tudi jubilej digitalnih misijonarjev in katoliških vplivnežev. Predsednik državnega sveta Lotrič za Domovino o pozivu Levice k ukinitvi državnega sveta: Za delovanje demokracije je dvodomnost izrazito pozitivna.Kacin: Zakaj je zagotavljanje obrambne varnosti naše države tako pomembno?V New Yorku mednarodna konferenca o rešitvi dveh držav, a Izrael to možnost zavrača.Tajska in Kambodža z dogovorom o brezpogojnem premirju-ŠPORT: Pogačar etapno zmago napadal tudi na zadnji dan dirke po Franciji. Mohorič etapo končal kot tretji.

V središču Pariza se je končala 112. kolesarska dirka po Franciji. Sveti gral v svetu poklicnega kolesarstva je še četrtič v karieri osvojil Tadej Pogačar, ki si je ključno prednost privozil že na gorskih etapah v Pirenejih. Ob zmagoslavju prvega kolesarja sveta se posvetimo tudi nogometu. V Švici se je s sinočnjim finalom med Anglijo in Španijo končalo evropsko prvenstvo nogometašic.

Na dirki po Franciji je vse nared za sklepno etapo, kjer se vodilnega v rumeni majici tradicionalno okrona za zmagovalca legendarne tritedenske preizkušnje. To bo tudi letos slovenski zvezdnik Tadej Pogačar. Druge teme: - Izrael po hudih kritikah v Gazo vendarle sprostil del mednarodne pomoči - Prve obsodbe poljskih zdravnikov zaradi zavračanja splava ogroženim nosečnicam - Evropski kmetje nezadovoljni s predlogom proračuna, posledice za Slovenijo še nejasne

Le še nekaj ur in na Elizejskih poljanah v Parizu bo za kralja kolesarske dirke po Franciji vnovič okronan Tadej Pogačar. Po petih letih bo v francosko prestolnico znova prikolesaril Primož Roglič, sedmič zapored bo Tour končal Matej Mohorič, šestič in hkrati zadnjič v karieri pa Luka Mezgec. Ostali poudarki oddaje: - Bo prekinitev vojaških dejavnosti izraelske vojske pripomogla k omilitvi humanitarne katastrofe v Gazi? - Ursula von der Leyen in Donald Trump danes na Škotskem o carinah. - V Čedadu se končuje Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa.

Dopoldanske športne minute namenjamo zadnji etapi kolesarske dirke po Franciji, ki se bo zvečer tradicionalno končala na Elizejskih poljanah v središču Pariza.

Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na dirki po Franciji loči le še nekaj kilometrov. Organizatorji so namreč odločili, da bodo zaradi vremenskih razmer nevtralizirali čas za skupni seštevek. Končni vrsti red bo tako znan že ob četrtem prečkanju ciljne črte na Elizejskih poljanah, 50 kilometrov pred ciljem in sklepnimi krogi čez Montmartre. Ti bodo torej določili zgolj zadnjega, 21-etapnega zmagovalca. Druge teme: - Bruselj pred začetkom trgovinskih pogovorov z Washingtonom: dogovor bi bil zgodovinski. - Izrael ob vzpostavitvi človekoljubnega premirja v Gazi napoveduje nadaljevanje vojne. - Raziskava o zlorabah športnikov primorske Univerze z zaskrbljujočimi izsledki.

V deževnem vremenu in z novim pričakovanim zmagoslavjem Tadeja Pogačarja se je v Parizu končala 112-ta kolesarska dirka po Franciji. Slovenski šampion je po štirih letih znova stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega podesta na Elizejskih poljanah. V zadnji etapi se je dolgo boril za etapno zmago, zadnjo preizkušnjo letošnje dirke pa je na koncu na 3. mestu končal Matej Mohorič.

Papež v poslanici za svetovni dan starejših: Ljubimo lahko v vseh življenjskih obdobjih.Škof Štumpf v pismu vernikom: ne potrebujemo pomoči pri samomoru, temveč pomoč pri prepoznavanju dostojanstva življenja.Ob godu svetih Joahima in Ane, srečanje velikih družin Aninega sklada na Brezjah.VREME: Zvečer in ponoči bodo padavine in nevihte od juga znova zajele večji del Slovenije. Temperature danes in jutri ne bodo presegle 27°C.ŠPORT: Pogačar še korak bližje ubranitvi skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji. Današnja predzadnja etapa priložnost ponuja ubežnikom.Nasilni dogodki v zdravstvu vse pogostejši. Bodo odločevalci končno ukrepali?Slovenske železnice napovedujejo razvoj omrežja z novimi odseki in krajšimi potovalnimi časi, a opozarjajo na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor.ŠPORT: Kristjan Čeh na atletskem mitingu v Estoniji zmagal tako v metu diska, kot suvanju krogle.

Kolesarji na dirki po Franciji so po včerajšnji skrajšani gorski etapi končali delo v Alpah. Današnja 20., ki bo potekala ob švicarski meji, je bolj razgibana in ponuja priložnost ubežniškim skupinam. Posvetimo se še odbojki na mivki in srednjeevropskemu pokalu, na katerem nastopajo tudi slovenske dvojice.

Tadeja Pogačarja od četrte skupne zmage na kolesarski dirki po Franciji loči le še ena etapa. Prepričljivo vodstvo je nosilec rumene majice zadržal tudi po 20-i etapi, ko je v cilj prikolesaril skupaj z glavnino. Slavil je Avstralec Kaden Groves. Druge teme: - V Gazi od jutra ubitih več kot 50 ljudi, od teh skoraj polovica iskalcev pomoči. - Sirija in Izrael bosta nadaljevala pogovore za umiritev medetničnega nasilja v Suvajdi. - Kako bo zakon o dolgotrajni oskrbi vplival na domove za starejše?

Za kolesarje na dirki po Franciji se je v Alpah razvnel boj za najvišja mesta v skupni razvrstitvi. Po včerajšnji etapi s ciljnim vzponom na prelaz Loze jih danes čaka nova zahtevna etapa s petimi vzponi, od katerih sta dva najvišje kategorije. Posvetili se bomo še sinočnji prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij evropske lige nogometašev Celja, ki so pred domačim občinstvom gostili moštvo AEK iz Larnace.

Za kolesarje na dirki po Franciji se je v Alpah razvnel boj za najvišja mesta v skupni razvrstitvi. Po včerajšnji etapi s ciljnim vzponom na prelaz Loze jih danes čaka nova zahtevna etapa s petimi vzponi, od katerih sta dva najvišje kategorije. Posvetili se bomo še sinočnji prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij evropske lige nogometašev Celja, ki so pred domačim občinstvom gostili moštvo AEK iz Larnace.

Pred drugo obletnico katastrofalne vodne ujme so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili podatke o izvajanju del na vodotokih, napredek pri odpravi škode na občinski infrastrukturi in podatke o financiranju. Ocenili so, da so dozdašnji sanacijski ukrepi po ujmah glede na obseg škode in zahtevnost dali odličen rezultat. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je tudi poudaril, da so nas takratne poplave zaznamovale, a tudi pokazale, da znamo stopiti skupaj. V oddaji tudi o tem: - Nemčija za zdaj ne razmišlja o priznanju palestinske države, medtem ko bo Francija to storila septembra - V spopadih med Tajsko in Kambodžo najmanj 15 mrtvih, več kot 130 tisoč ljudi na obeh straneh meje so evakuirali - Pogačar tretji na zadnji gorski etapi kolesarske dirke po Franciji; Roglič v skupnem seštevku zdrsnil nekaj mest nižje

1. avgust in napovedana uveljavitev 30-odstotnih carin na uvoz iz Evropske unije v Združene države sta vse bliže. Evropske države v strahu pred posledicami za gospodarstvo še upajo na trgovinski dogovor, pri čemer nemški kancler Friedrich Merz meni, da Američani očitno niso pripravljeni na enakopraven sporazum. Združenim državam pa se s sklepanjem sporazumov očitno ne mudi. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent, je za njih bolj pomembna kakovost dogovorov kot čas njihove sklenitve. Drugi poudarki oddaje: Po več kot 900 ubitih, ki so v Gazi čakali na človekoljubno pomoč, več kot 20 držav poziva Izrael h končanju vojne. Nezakonitih prestopov meje letos polovico manj kot lani, prošnja za azil odobrena 39-im ljudem. Kolesarje na dirki po Franciji danes čaka vzpon na slovitega velikana Provanse, Mont Ventoux.

Kolesarji so se na dirki po Franciji včeraj poslovili od Pirenejev in se bodo premaknili proti Alpam. Po končanih dveh tretjinah preizkušenj je zanesljivo v rumeni majici vodilnega Tadej Pogačar, ki je dobil dve od treh gorskih pirenejskih preizkušenj, včeraj je odstopil lani tretji, Remco Evenpoel. V oddaji tudi o tem: - Z zakonom o gostinstvu nezadovoljni tako sobodajalci kot tisti, ki želijo več najemnih stanovanj - Po vnovičnem izbruhu medetničnega nasilja v sirski Suvajdi, naj bi vladnim silam uspelo ustaviti spopade - Rdeča nit nocojšnjega drugega koncert pianista Aleksandra Gadžijeva na EPK bo slovanska glasba

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Po tretjini Dirke po Franciji ima Tadej Pogačar pred vsemi skoraj minuto prednosti. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta komentirala dogajanje po sedmih etapah, vožnje favoritov in traso v prihodnjih dneh. Vabljeni k poslušanju!

V Lillu se v soboto začenja 112. Dirka po Franciji. V napovednem podkastu gostimo Primoža Čerina, ki je leta 1986 postal prvi Slovenec, ki je najslovitejšo kolesarsko dirko tudi končal. Razgovoril se je o spominih na svoj debi, današnjih favoritih, razmerjih moči, trasi in še marsičem. Vabljeni k poslušanju.

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. Gostje: dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC, dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Zapiski: Akcija Pru Čmru Članek Camille Parmesan iz leta 2003 Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva