Podcasts about Gospa

Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku, ki je bil na enem koncu parka in ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale znotraj pasti. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »To je pa res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Vseeno se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko vas čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvale vreden, ampak želve živijo po mnogih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov teh želv nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko z vašim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je na želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, ter dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne celotnega sveta naenkrat, to bi bilo skorajda nemogoče. Lahko pa po malo spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo naenkrat. Tudi v današnji dan se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko danes naredimo spremembo. Ker jo, in zavestno se lahko odločimo, da delamo spremembe na bolje.

John Hall talks with Chris Reynolds of Gospa Missions.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku v enem koncu parka, ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale po njej. Četrto želvo je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep.« »Res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Tako se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko ta čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvalevreden, ampak želve živijo v številnih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov jih nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko s svojim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je želvo v naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, in dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne vsega naenkrat, to bi bilo skoraj nemogoče. Lahko pa po malem spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo sproti. Tudi jutri se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko ta dan naredimo spremembo. Zavestno se odločimo, da bomo delali dobro.

John Hall speaks with Chris Reynolds of Gospa MissionsSee omnystudio.com/listener for privacy information.

John Hall speaks with Chris Reynolds of Gospa MissionsSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?Le Moustique : l'aventurière mal-aimée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Gospa iz višje družbe se je nekega mrzlega dne odpravila prosit. Navlekla je nase ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Gospa, ki ima rada besede, a je službeno pot posvetila številkam - bi lahko rekli za našo tokratno sogovornico, gospo Majdo Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo kar tri knjige, ki so doslej izšle. V nastajanju je četrta, ki bo bolj osebna, saj je morala gospa Majda v življenju čez mnogotere čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in doda: "Ko človek nekaj zapiše, lahko nekaj kratkega, na koncu začuti neko zadovoljstvo, nek mir." Gospo Majdo Rupnik je obiskala Lucija Fatur.

Gospa ki je živela v mestu, je skozi okno zagledala ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Ref.: Milona von Habsburg, Übersetzerin der Seher von Medjugorje Der bekannte Marienwallfahrtsort Medjugorje in Bosnien Herzegowina ist nun offiziell vom Vatikan als Pilgerort bestätigt worden - mehr als 40 Jahre nach den ersten Marienerscheinungen von 1981. Milona von Habsburg pilgerte als junge Frau wenige Jahre nach der ersten Erscheinung ins damals noch kommunistische Jugoslawien, einfach um da zu sein, wenn der Himmel dieser Erde schon mal einen Besuch abstattet... Sie blieb. Und auch die Muttergottes kehrte wieder, bis heute. Milona stellt sich so seit Jahrzehnten mit ihrem Talent für Sprachen ganz in den Dienst Mariens, indem sie für die Seher und den rasant anschwellenden Pilgerstrom übersetzt. In der Lebenshilfe erzählt sie, wie sie die Entwicklungen in Medjugorje beobachtet und was das Leben in diesem besonderen Ort für sie bedeutet. Außerdem hören wir Erinnerungen des Sehers Ivan Dragievi an jene denkwürdigen ersten Begegnungen mit der Gospa, als er 16 Jahre alt war.

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi Zveza ILCO Slovenija TUKAJ Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ

Pogosto slišimo koga reči, kako bi bilo vse čisto drugače, če bi bil zdrav, če bi imel dovolj premoženja, če bi živel kje drugje, če bi bil v mladosti pametnejši in bi se učil, si izbral kakšen drug poklic, si našel kakšno drugo ženo ali moža in še veliko podobnega. Ob tem se vedno znova pojavi vprašanje, kaj bi človek v svojem življenju spremenil, če bi bilo seveda to mogoče. Marsikdo potem našteva, kaj vse bi spremenil, če bi lahko. Pa bi bilo to potem še njegovo življenje, bi bil to potem še on? Bi bil lahko bolj zadovoljen? Gospa pri devetdesetih, skromna ženička, je na to vprašanje odgovorila takole: »Prav ničesar ne bi spreminjala, čeprav je bilo velikokrat tudi zelo težko. Ampak živela sem svoje življenje in tega sem vesela.« Ob tem sem se vprašala, kako bi jaz odgovorila na to vprašanje. Verjetno približno tako kot ona. Ko se zdaj oziram nazaj na svojo prehojeno pot, ugotavljam, da se mi je dogajalo veliko stvari, ki si jih niti v sanjah ne bi mogla predstavljati. Tudi ne vem, kakšno bi bilo moje življenje, če bi se odvijalo po mojih načrtih. Verjetno bi bila za marsikaj prikrajšana. Tudi meni se je dogajalo marsikaj težkega in neprijetnega, pa seveda tudi veliko lepega. Se pa pogosto čudim, kako sem lahko bila kos vsemu, od kod sem dobivala moč za to. Morda se tudi nisem znala vedno najbolje odločati, ampak to sem bila jaz, ki sem tkala in ki še tkem to svoje življenje, ki postaja tako kot vsako življenje enkratna umetnina. Bog nas ni ustvaril popolne, nas pa vabi, da se učimo sprejemati svojo nepopolnost in nebogljenost, ne samo svojo, ampak tudi nepolnost in nebogljenost ljudi, s katerimi živimo. Samo tako lahko rastemo, dozorevamo in postajamo modrejši. Zato so naša življenja takšna, kot so, in od nas je odvisno, kako odgovarjamo na vse izzive, ki se postavljajo pred nas. Čeprav sem že stara, še nimam občutka, da se mi bo življenje prav kmalu izteklo. Seveda se lahko tudi motim, to mi je povsem jasno. Sem pa prepričana, da se mi bo v tem kratkem času, ki ga imam še na voljo, gotovo zgodilo še marsikaj, česar ne pričakujem. Prijetnega in tudi neprijetnega.

Crkva je sagrađena na kamenu, a Isus je kamen zaglavni.

Hoy nos acompaña Inmaculada García, española de 36 años, con la que charlamos acerca del perdón de Dios, el perdón a los demás y a uno mismo, y acerca del rol que tuvieron la Virgen María y San José en su camino.   Inma pasó por momentos de mucha oscuridad y desorden en su vida, desde una secta durante su adolescencia, bulimia y adicciones más adelante, hasta sentirse muy vacía y perdida. Hoy nos cuenta su historia de fe y cómo comenzó a sanar nuevamente a partir de una confesión durante una peregrinación. Parte de su historia fue relatada en el libro “La chica de papel”, escrito por Agustina Caride.   Inma vive en Medyugorje, Bosnia Herzegovina, está casada y tiene 3 hijos. Estudió logopedia y nutrición pero se dedica, desde 2012, a organizar peregrinaciones para hispanohablantes de todo el mundo a Medyugorje junto con su marido croata.   “No tengo plata ni oro, pero te doy lo que tengo”: un espacio donde encontrarnos con el que verdaderamente nos llena, para que nos tome de la mano, nos levante y nos ponga en camino nuevamente. Somos Sol, Colo y Tere, con el apoyo del Pbro. Gastón Lorenzo, Parroquia Católica Nuestra Señora del Pilar, Buenos Aires, Argentina. Entrevistamos a personas que nos comparten su vida y nos ayudan a profundizar nuestra fe.   Contactate con nosotros: ⁠⁠podcastdelpilar@gmail.com⁠⁠ Contactate con Inma:  Peregrinaciones “Viva la Gospa!” Instagram @inmisgarcia87 Libro “La chica de Papel”, de Agustina Caride: Instagram: @lachicadepapel.ok Música: - Cortina musical: "Tan pobre y tan rico"· Jóvenes Catedral de San Isidro. Álbum: “Hazte canto”. - Canción final: “Una Madre No Se Cansa de Esperar (Hoy He Vuelto)”. Letra y música: Cesáreo Gabarain. Interpretada por Yuli y Josh, 2013   Este podcast está realizado a beneficio de la Fundación Nuestra Señora del Pilar, que acompaña a niños, adolescentes y mujeres en estado de vulnerabilidad en Buenos Aires, Argentina. Te invitamos a colaborar con esta obra. ⁠⁠Hacé click acá para donar⁠⁠, o entrá a la ⁠⁠página de la Fundación⁠⁠ para conocer más acerca de la fundación y otras formas de ayudar. Muchas gracias.

Kako onda razlikovati dobre anđele i demone? Lako. Po tome donose li djeci i odraslima miran san.

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid, ki je bolj poznano pod imenom Ozempic. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes na jutri so se pokazali prvi pozitivni učinki.« Gospa je v enem letu shujšala za 30 kilogramov. Kaj pa o semaglutidu pravi stroka? Kaj pravita medicina in farmacija? V Ultrazvoku sodelujejo: diabetolog doc. dr. Mitja Kranjc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Vir in več informacij: oddaja Intelekta TUKAJ  

Host Tricia Pritchard sits down with Chris Reynolds to discuss how the Amazing Grace Books & Gifts in Evans City supports Gospa Missions and how they help people all over the world. Gospa Missions Amazing Grace Books & Gifts

Why Should Strategic Planning Be Treated Like Gospa in Your Business? Tune in to learn how to transform your company's strategic planning process into a powerful, results-driven initiative that everyone on your team supports and understands.We break down the critical components of effective strategic planning through their structured approach known as GASPA. We discuss the importance of alignment among multi-generational teams, the pitfalls of poorly executed plans, and the necessity for actionable steps that transform vision into reality.Highlights:Goals Aren't Just for Show: We emphasize the need for clear, actionable goals that span three to five years, urging companies to look beyond short-term fixes and instead focus on long-term visions that drive real change.Multi-Generational Challenges: We explore the difficulties of aligning goals across different age groups—from Boomers to Gen Z—and how each generation's unique perspectives can both challenge and enhance strategic planning.Team-Based Planning: Dictatorial goal-setting is a recipe for failure. We discuss the importance of collaborative goal-setting to ensure team buy-in and reduce employee turnover.Strategic Execution: Strategies often fall apart at the execution stage. Brad and Steve discuss how detailed planning and setting out clear, measurable actions are vital for bringing strategies to life and avoiding stagnation.Real-World Success Stories: The episode concludes with Brad sharing client case studies where effective strategic planning led to significant business growth, proving that a well-executed plan turns vision into profit.What topics would you like to hear us talk about next? Connect with us:Steve Doyle:WebsiteLinkedInEmailBrad Herda:WebsiteLinkedInEmailThis podcast uses the following third-party services for analysis: Chartable - https://chartable.com/privacy

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V sklepnem, četrtem delu postane Ljudmilina papiga Ara Bella talka neslane šale malih gusarjev in se zaradi zaljubljenosti v prav posebno papigo na izletu "izgubi", Ljudmila pa prvič vstopi v Blaznikov kiosk in dokončno ugotovi, da je življenje piknik. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V tretjem delu se naša upokojena učiteljica šivanja odloči, da bo nekoliko pospešila potovanje zato sede na vlak, a doživi neljubo nevšečnost, ki jo silno vznejevolji, spozna ljubeznivo sprevodnico, ljubiteljsko slikarko Pavlo, se prav po detektivsko loti zagate in se naposled s previsa navdušena zazre v morje v daljavi. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Nastalo v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje ter se na koncu vrne k svojemu prijatelju, gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V drugem delu se Ljudmila na svoji poti ustavi v motelu in se seznani z lastnicama, sestrama Bredo in Maro, v obcestnem Agimovem kiosku spozna pravi pravcati muzej pozabljenih stvari, ob naletavanju prvih snežink pa sreča samotarskega filozofa dr. Brzzinija. Ob koncu igre boste slišali tudi pogovor z avtorico Mašo Ogrizek. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024.

Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Ara Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne. V prvem delu štiridelnega slušnega omnibusa Ljudmila krene na pot, se poslovi od prijatelja Blaznika, zažene svoj kovčekmobil in na prvi postojanki spozna prav posebnega in nadvse ustrežljivega policista Marcelka. Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Ljudmila, gospa s klobukom – Marijana Brecelj Pripovedovalec – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2024

Gospa, ki je živela v mestu, je skozi okno ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Gospa, ki se približuje osemdesetim letom, se je v zadnjih letih v marsičem spremenila. Tako pravi njena hčerka, ki je tega zelo vesela. Včasih se je čisto drugače odzivala na različna povabila. Bila je veliko bolj odklonilna. Nikoli povabila ni takoj sprejela, ampak je vedno pustila čakati tiste, ki so jo povabili. Potem je vse natančno premislila. Ali so bili vedno dovolj prijazni do nje, ali so jo kdaj užalili, ali so oni delali prve korake ali so čakali nanjo, da bo ona vzpostavila prvi stik, in še in še. Vsako stvar je tako natančno analizirala, prerešetala vsako malenkost, da je bila sad tega skoraj vedno odločitev: ne. In tako ni hodila skoraj nikamor. Postajala je vse starejša in tudi ljudje so jo počasi nehali vabiti, da bi prišla k njim. Hčerka je to opazovala in ji je bilo za mamo žal. Tako lepo bi lahko živela, pa si je sama oteževala življenje. Potem se je z mamo zelo odkrito pogovorila. Njeno glavno naročilo je bilo: »Mama, sprejmi vsako povabilo!« In glej, zgodil se je pravi čudež. Besede niso bile zaman, padle so na plodna tla in obrodile sadove. Mama je vse to premislila, potem pa začela delati korake. Začela se je drugače odzivati na povabila. Ni več premišljevala, ali so bili nekoč dovolj prijazni do nje in podobne stvari. Povabilo je sprejela in šla k ljudem. Naenkrat je videla, kako prijazni so ljudje. Postala je navdušena in tudi ona je postajala vsak dan prijaznejša. To se je začelo kazati tudi na potezah njenega obraza, ki so postajale vedno milejše. Lepa se mi zdi zgodba te stare gospe. Zna se učiti celo življenje, zna se spreminjati kljub starosti, zna se vse bolj veseliti življenja. Postaja vse modrejša. Ob tem mislim na toliko starih in še ne tako starih ljudi, ki vse življenje in z leti vse bolj vztrajajo v drži, kakršno je imela ta gospa v začetku. Vse bolj so sami, vse bolj nesrečni, nesrečne pa delajo tudi ljudi, ki prihajajo v stik z njimi. In vendar jim nihče ni kriv te nesreče, sami morajo delati korake.

Može više vrijediti strelovita molitva, nego godine litanija. Samo što mi ne cijenimo brzu molitvu, jer mislimo da je duga vrednija i važnija.

Vsako nedeljsko jutro se je znanka odpravila na lahek tek ob parku blizu svojega doma v tujini. Pripovedovala je o manjšem ribniku v njem, ob katerem je vsakič srečala starejšo gospo. Ta je sedela ob robu ribnika, ob njej pa je bila majhna kletka. Zadnjo nedeljo jo je le premagala radovednost, tako da je prenehala teči in se ustavila ob njej. Ko se ji je približala, je odkrila, da je kletka pravzaprav manjša past. V njej so bile tri majhne želve, ki so se nepoškodovane sprehajale v pasti. Četrto je gospa držala v rokah in jo previdno čistila s čistilno gobico. »Dobro jutro,« je dejala, »vsako nedeljsko jutro vas vidim tu. Če vas ne moti moja radovednost, bi vas rada povprašala, kaj delate s temi želvami?« Gospa se je nasmehnila: »Čistim njihove oklepe,« je pojasnila. »Vse, kar se prime oklepov, alge ali umazanija, zmanjša njihovo zmožnost absorbiranja toplote, omeji pa tudi njihove plavalne sposobnosti. Čez čas lahko vse to celo povzroči korozijo, ki oslabi oklep. »To je pa res lepo od vas,« je odvrnila znanka. Gospa je zamahnila z roko: »Ah, tukaj posedim nekaj ur vsako nedeljo, se sprostim ob ribniku in vmes pomagam še tem živalcam. Tako se mi zdi, da naredim vsaj majhno spremembo.« Znanka je tedaj pomislila: »Ampak se vam ne zdi, da bi lahko ta čas tudi drugače preživeli? Mislim, da je vaš trud hvalevreden, ampak želve živijo v številnih jezerih po vsem svetu. In devetindevetdeset odstotkov teh želv nima tako prijaznih ljudi, kot ste vi, da bi čistili njihove oklepe. Torej, brez zamere … ampak ne morem razumeti, kako bi lahko z vašim trudom tukaj pustili za seboj trajne spremembe?« Gospa se je glasno nasmejala. Pogledala je želvo v svojem naročju, s katere je ravno odstranila zadnje koščke alg in umazanije, in dejala: »Draga gospa, če bi ta žival lahko govorila, bi morda povedala, da zanjo ta čistilna akcija pomeni vso spremembo na svetu.« Lahko zaznamujemo svet, morda ne vsega naenkrat, to bi bilo nemogoče. Lahko pa spremenimo življenje ene osebe, z vsakim dejanjem, vsako držo, vsako besedo naenkrat. Tudi v današnji dan se lahko zbudimo s prepričanjem, da lahko danes prinesemo spremembo. Ker tudi jo, in zavestno se lahko odločimo za spremembe na bolje.

Vse ob svojem času. Pripovedujeta: Boris Ostan in Barbara Lapajne Predin. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Message du 25 Septembre 2023 de la Gospa à Medjugorje. Commentaire par Soeur Emmanuel

Playlist: KUD Cvitovic - Ide jesen,ide Gospa malaZeljko Piperkovic - Doc ces kmeni do jeseniVera Svoboda - Cuj nas majkonado nasaSlavonski Dukati - Idemo HrvatskaMahir Palos - Mirisu li nase ruzeGrupa Happiness - Sretan rodjendanTS Patria - ZdravicaSima Jovanovac - Slavim dane,godine

Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurguGospa Anja Matušin iz Ljubljane pravi, da se jo sonce hitro prime. »Ampak ne v smislu porjavelosti kože, bolj rdečice.« V mladih letih se je rada sončila; pred dvema letoma pa je pregled kože in sumljivega kožnega znamenja njen pogled na sončenje popolnoma spremenil. Kaj se je zgodilo in kako se je izšlo? Zakaj se zdaj zaveda škodljivosti sončnih žarkov in sončenja v solariju? Več v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok. Z gospo Anjo Matušin je govoril Iztok Konc. Foto: Anja Matušin

»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni Gospa Alma Pašanović je zadovoljna, da so jo ob dopolnjenih petdesetih letih poklicali iz preventivnega programa DORA in jo povabili na brezplačno mamografijo; na brezplačno rentgensko slikanje dojk. Preiskavo je opravila v ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Gospa Pašanović bo v Ultrazvoku opisala, kako mamografija poteka. Povedala bo, ali slikanje boli, ali ne. Pojasnila, katerim ženskam mamografijo še posebej priporočajo in odgovorila, zakaj je treba govoriti tudi o samopregledovanju dojk. Gospe Almi Pašanović so z mamografijo odkrili rakavo spremembo na dojki. Od tega je minilo sedem let. »Težko rečem, da je izkušnja bolezni pozitivna izkušnja. Človek bi si do kakšnih spoznanj želel priti po lažji poti, kot je bolezen.« Več pa v pogovoru, ki ga je z gospo Almo Pašanović, zdaj prostovoljko pri Europi Donni, posnel Iztok Konc. Foto: NASA, PublicDomain/ WikimediaCommons Program DORA Združenje Europa Donna

Gospa, ki se približuje osemdesetim letom, se je v zadnjih letih v marsičem spremenila. Tako pravi njena hčerka, ki je tega zelo vesela. Včasih se je čisto drugače odzivala na različna povabila. Bila je veliko bolj odklonilna. Nikoli povabila ni takoj sprejela, ampak je vedno pustila čakati tiste, ki so jo povabili. Potem je vse natančno premislila. Ali so bili vedno dovolj prijazni do nje, ali so jo kdaj užalili, ali so oni delali prve korake ali so čakali nanjo, da bo ona vzpostavila prvi stik, in še in še. Vsako stvar je tako natančno analizirala, prerešetala vsako malenkost, da je bila sad tega skoraj vedno odločitev: ne. In tako ni hodila skoraj nikamor. Postajala je vedno starejša in tudi ljudje so jo počasi nehali vabiti, da bi prišla k njim. Hčerka je to opazovala in ji je bilo za mamo žal. Tako lepo bi lahko živela, pa si je sama oteževala življenje. Potem se je z mamo zelo odkrito pogovorila. Njeno glavno naročilo je bilo: »Mama, sprejmi vsako povabilo!« In glej, zgodil se je pravi čudež. Besede niso bile zaman, padle so na plodna tla in obrodile sadove. Mama je vse to premislila, potem pa začela delati korake. Začela se je drugače odzivati na povabila. Ni več premišljevala, ali so bili nekoč dovolj prijazni do nje in podobne stvari. Povabilo je sprejela in šla k ljudem. Naenkrat je videla, kako prijazni so ljudje. Postala je navdušena in tudi ona je postajala vsak dan prijaznejša. To se je začelo kazati tudi na potezah njenega obraza, ki so postajale vedno milejše. Lepa se mi zdi zgodba te stare gospe. Zna se učiti celo življenje, zna se spreminjati kljub starosti, zna se vedno bolj veseliti življenja. Postaja vedno bolj modra. Ob tem mislim na toliko starih in še ne tako starih ljudi, ki celo življenje, in z leti vedno bolj, vztrajajo v drži, kakršno je imela ta gospa v začetku. Vedno bolj so sami, vedno bolj nesrečni, nesrečne pa delajo tudi ljudi, ki prihajajo v stik z njimi. In vendar jim nihče ni kriv te nesreče, sami morajo delati korake.

Roman Virginie Woolf Gospa Dalloway je mogoče brati kot socialni oziroma politični roman, ki se dogaja takoj po koncu prve svetovne vojne, kot prvi post-pandemijski roman po koncu španske gripe, kot feministični traktat, kot družbeno kritiko, tudi kot kvirovski roman – tako to delo iz leta 1925 opiše hrvaški dramatik Tomislav Zajec, ki je po njegovih motivih napisal izvirno besedilo. Nastala je predstava Gospa Dalloway s krstno uprizoritvijo v Mali drami SNG Drama Ljubljana. Pa še o gostovanju moldavijske pisateljice Tatiane Ţîbuleac na Fabuli, začetku Festivala dokumentarnega filma, četrtem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor in knjižnem festivalu v Trstu.

Mala pesnica Maša rada hodi zgodaj spat in kuje rime … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Nevenka Škrlj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Maša Ogrizek je po izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in filozofinja, je od leta 2008 samozaposlena v kulturi; sprva kot kritičarka, sedaj kot književnica. Njeno pisanje za otroke in mladino odlikuje izpiljen jezik, ki je včasih intoniran humorno, spet drugič poetično. Njena zadnja knjiga Lisičja luna je prejela nagrado večernica za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo preteklega leta. Zbirka kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu, ki je bila nominirana za nagrado Desetnica, je bila izbrana za projekt Ljubljana bere in so jo prejeli vsi ljubljanski četrtošolci. Po njeni knjigi Gospa s klobukom, ki je bila nominirana za Levstikovo nagrado, pa nastajata celovečerni animirani film in radijska igra.

O zdravlju kao dobrobiti za dušu i tijelo.

Radio Slovenija, informativne oddaje, 18.11. 2022 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili lutkotečno predstavo Mala čarovnica, ki je v dramatizaciji Jožeta Pengova slovensko praizvedbo doživela že leta 1967. Besedilo nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja je tokrat priredila Jera Ivanc, posodobljeno različico predstave s kopijami lutk pa je režiral Brane Vižintin. Avtor:Otfried Preußler Režiser:Brane Vižintin Prevajalka:Katja Ogrin Dramaturginja in avtorica priredbe:Jera Ivanc Oblikovalec lutk:Slavko Hočevar Scenografka:Laura Krajnc po zasnovi Vladimirja Rijavca Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Avtor glasbe:Marijan Vodopivec Avtor glasbene priredbe in zaključnega songa:Joži Šalej Lektorica:Maja Cerar Oblikovalec svetlobe:Niko Štabuc Glasbeni producent:Nino de Gleria Izvajalci glasbe:Jelena Ždrale, Primož Fleishman, Aleš Rendla, Joži Šalej, Nino de Gleria Glas na posnetku:Primož Pirnat Igrajo: Mala čarovnica:Aja Kobe Abraksas, Drugi otrok (glas):Matevž Müller Ropotavza, Deklica s cvetjem, Rdeči Bill, Pastirica:Ana Hribar Vrhovna čarovnica, Krošnjar (glas), Snežak, Rina z mladički (animacija), Čajnik:Jure Lajovic Močvirka, Prodajalec, Prva ženica, Gospa, Drugi otrok (animacija), Črni Joe:Rok Kunaver Druga ženica, Krošnjar (animacija), Gospejin otrok, Prvi otrok, Rina:Boštjan Sever k. g. Vodja predstave in oblikovalec zvoka:Emil Koprivc Producentka:Alja Cerar Mihajlović Lučni vodja:Niko Štabuc Scenski tehniki:Darko Nedeljković, Klemen Sašek, Kliment Petkukjeski Izdelava replik lutk, scene in kostumov:Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Polona Černe, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Žiga Lebar, Uroš Mehle, Zoran Srdić, Jože Lašič

K temu pisanju me je spodbudil klic stare gospe. Ne poznam je, vem samo, da takšne klice dobivam pogosto. Pa tudi zelo pogosto srečam ljudi, ki mislijo podobno. Gospa, stara 85 let, se je obrnila name, ker čuti, da ji moči počasi pešajo, da postaja pri hoji včasih vrtoglava in da potrebuje za vsako opravilo dalj časa. Kako naj vse to prepreči, da bo spet tako, kot je bilo prej? »Vam je gotovo laže, ker si lahko pomagate, saj ste zdravnica.« Pa še to je pozabila dodati, da sem za več kot dvajset let mlajša od nje. Povedala je vse svoje probleme. Dolgo in pozorno sem jo poslušala, potem pa sva se začeli pogovarjati. V tistem trenutku se mi je zazdelo, da bo najbolje, da ne slepomišim, ampak ji preprosto povem, da bo vsako leto doživljala več težav, da se bo morala navaditi z njimi živeti in biti zadovoljna z vsem tistim, kar še zmore. Pa saj tega sploh ni tako malo. Prav kmalu je stara gospa ugotovila: »Saj to je pa res, moj največji problem je prav v tem, da sem tako nezadovoljna.« In tako sva se dotaknili bistva njenega problema. To njeno nezadovoljstvo se je začenjalo seveda že veliko let prej, samo zdaj, ko postaja vsak dan starejša, postaja tudi vsak dan bolj nezadovoljna. Nihče ji od zunaj pri tem ne more pomagati. Ona sama mora delati korake in zavestno nekaj storiti proti svojemu nezadovoljstvu. Če tega ne bo storila, bo vsak dan samo še hujše. To, da sem zdravnica, mi prav nič ne pomaga pri premagovanju težav. Morda le toliko, da od medicine ne pričakujem nemogočega. Pa še to ni nujno. Pomaga pa mi vse tisto, kar sem leta in leta vlagala v svoj odnos do življenja in smrti, do zdravja in bolezni. Pomagajo mi razmišljanja, pogovori in srečanja s številnimi ljudmi, ki so sami v stiski in jih občudujem, kako znajo z njo živeti. Tudi če bi bili vse življenje zdravi in bi dolgo živeli, se bomo prav gotovo postarali. Bolje bo, če bomo že mladi začenjali sprejemati svojo starost.

Oba redna poslušalca naše skromne oddaje sta izrazila željo, da se tudi pri nas ozremo na življenje in delo britanske kraljice Elizabete II. Edini argument, ki sta ga pri tem navedla in ga s hvaležnostjo sprejemamo, je ta, da če lahko o tem govorijo vsi, lahko o tem govorimo tudi mi. Kar je butasto, a živimo v civilizaciji medijskih skupinskih posilstev. Kar nas navede na osnovno misel ob smrti britanske monarhinje. Ko je zapustila ta svet, se ni spremenila v prah in se ne bo povrnila v pepel – ali kako že gre – temveč se je spremenila v novico. Ki je še manj materialna forma kot sta prah in pepel, verjetno tudi manj materialna forma kot je duša sama. In samo kot nasvet za vse bodoče mrtve; mnogo bolje se je spremeniti v prah in pepel kot v novico, zato pri vratarju vztrajajte pri prvotno zamišljenem protokolu. Je pa kraljica že v osnovi drugačna oseba, kot smo podložniki, tlačani in kar je podobnih srednjeveških izrazov. Ki ciničnim komentatorjem najbolj najedajo živce. Ob vsej tej srednjeveški navlaki se je planet lepo razklal in ker ga imamo že od prej razklanega zaradi pandemije in Ukrajine ter zdaj še kraljice, je naša civilizacija vse bolj videti kot olupljena pomaranča. Oziroma grenivka. Ciniki namreč trdijo, da smo srednjeveško terminologijo, ikonografijo in seveda srednjeveške družbene odnose že zdavnaj presegli in da gre pri kraljih in kraljicah za anahronizem, ki pogreva, če ne drugega, tudi spomin na kolonialne grehe. Kot vedno imajo ciniki prav, ampak zato ker so ciniki, se svojega prav ne zmorejo veseliti. Na srečo pa obstaja tudi svet izven racionalnih kategorij, v katerem pa živi, oziroma je živela kraljica in celotno Združeno kraljestvo – ter še celina ali dve … Ker smo tako dolgo živeli v času Elizabete, drugih praktičnih monarhičnih referenc nimamo – razen, da se ob cesarjevem rojstnem dnevu, kakšni srednjeevropski lokalci našemijo v Franca Jožefa … In tudi če posameznik ni obremenjen z obrekovalskimi razsežnostmi kraljeve družine, je povsem lahko biti navdušen nad kraljičinim življenjem. Ne le, da je bila zraven na dogodkih skoraj stoletja zgodovine, njena intimna zgodba se bere kot roman. Ali scenarij. Zato so medijske upodobitve njenega življenja absolutne uspešnice. Resnici na ljubo – ne samo zaradi zgodbe same, temveč tudi zaradi primarne očaranosti, ki jo gojimo do kraljev in kraljic. Princev in princes. Kljub trudu prej omenjenih cinikov, naš zarod še vedno obožuje klasične pravljice; klasične zgodbe o dobrem in zlem in princ, ki na koncu poljubi princeso, med otroci vedno nažge bolj realno in času ter politični ureditvi primernejšo zgodbo, o poslancu, ki se mu uspe uvrstiti v parlament. Ampak ko danes analitiki secirajo čas in življenje pokojne monarhinje in ko se mediji čudijo medijski histeriji, ki jo sami sprožajo ter z njo kujejo dobičke, si ne moremo kaj, da se ne vprašamo temeljnega vprašanja … Ki je enako tako v primeru kraljice kot v primeru slehernika: "Čemu je njena zapuščina, takšna kot je?" Zakaj se je razlikovala tako od drugih kronanih glav, kot od drugih vplivnih, bogatih in razvpitih? Odgovorov je toliko, koliko je te dni pišočih, v naši oddaji pa danes opozarjamo na pogosto prezrt element: "Imela je manire!" Znala se je obnašati! Kdo bi dejal, da gre to skupaj s kralji in kraljicami, a ravno njena družina to trditev pobije v kali. A Gospa je enostavno imela manire. Bila je občudovana zaradi uglajenih manir in nostalgija po izginulem času, ki nas je zapustil z njo, je nostalgija po primernih manirah. Vsi, ki nam je kaj do teh, trpimo v sodobni družbi rokomavhov, ki se ne znajo obnašati, in vprašanje kraljičine duhovne zapuščine je med drugim tudi vprašanje bontona. Kot primer se spomnimo druge polovice sedemdesetih in Sex Pistolsov ter gibanja okoli njih. To ni bila beatlovska kultura, ki se je nedolžno pošalila na račun nakita vladajoče elite, sprejela pa imperialna odlikovanja in nazive … Johnny Rotten in tovariši so kraljico neposredno obtožili fašističnega režima in, kako neverjetno – Johnny, to utelešenje punka kot takega, je ob kraljičini smrti javno izrekel sožalje! Kar je – mimogrede - ena bolj punk stvari, ki jih je storil. In ta kratka zgodbica nam bolj kot vse drugo govori o moči dostojnega obnašanja. Govori o dostojanstvu, zmernosti in veličini, pa čeprav v okolju žalitev in zmerljivk. Če pritrdimo cinikom, da je odšla samo ena izmed glav globalno vladajoče Meduze, pa moramo tudi dodati, da je bila med krvosesniško elito edina, ki se je znala obnašati …

O patnjama majke.

Les 24H de la Gospa

O stvaranju prigoda za susret s Bogom.

TESTO DELL'ARTICOLO ➜ www.bastabugie.it/it/articoli.php?id=7064LA NATO VUOLE DI NUOVO LA ''CORTINA DI FERRO'' CONTRO LA RUSSIA di Rino CammilleriCi hanno messo dieci anni e denari e impegno per far tornare la Cortina di Ferro. Stoltenberg (nomen omen?) dice la Cina non è un nemico ma la Russia sì. Di chi? Della Nato, dice lui. Cioè, di americani e inglesi+Commonwealth (54 Paesi), diciamo noi. E dove hanno trovato la faglia da far sprofondare? Dov'è sempre stata: in Ucraina. Poi dicono che, in globalismo, la geografia non conta più niente...Tanti sforzi per ripristinare la famigerata Cortina spiegano tante cose. La prima è, a quanto pare, che quando c'era quella vecchia erano sotto sotto contenti. Ricordate? La parola d'ordine era «contenere» l'Unione Sovietica, mica abbatterla. Poi è spuntato un outsider, un fuori-dal-coro, uno che non veniva dal Deep State o dall'Establishment wasp, bensì, nientemeno, dal cinema. Uno che era cresciuto col mito di John Wayne e dei Berretti Verdi e - figurarsi - scambiava missive coi veggenti di Medjugorje e, con la moglie, si era messo addirittura a digiunare il mercoledì come richiesto dalla Gospa. Uno che, sordo alla realpolitik di quelli che comandano veramente, aveva osato l'inosabile: aprire regolari relazioni diplomatiche con la Santa Sede. Cioè, coi papisti, l'odio puro degli americani di una volta. Sì, era Reagan. Provarono a sparargli, al solito, ma evidentemente la Gospa lo proteggeva e lui, cocciuto, continuò fino a far crollare l'Impero del Male.Risalendo per i rami e alla luce della novità, ecco che qualche storico "putiniano" dovrebbe, perché no, rimettersi a riesaminare Yalta. In questi decenni si è provato in tanti modi a cercare di spiegare perché Roosevelt consegnò mezza Europa a Stalin. Molti modi, perché, comunque la si rigirasse, la cosa non tornava. Difettava di logica. Senza la spaventosa fornitura di armi, aerei, navi, fabbriche chiavi-in-mano, soldi, ospedali da campo, attrezzature, vestiario, treni e perfino derrate alimentari, i sovietici sarebbero stati sbaragliati dalla Germania. Gli strateghi tedeschi non erano fessi e, se attaccarono i russi, è perché sapevano di potercela fare. Ma leggendo le memorie di piloti da caccia tedeschi si apprende la loro meraviglia nel trovarsi di fronte a Mustang e Hurricanes con la stella rossa sopra. Grazie al Lend Leasing Act, legge inventata da Roosevelt per cedere armi gratis, gli aerei americani diventati russi erano 14mila.Se dunque tanto hanno fatto e tanto hanno detto, la Cortina di Ferro faceva male ai popoli, sì, ma benissimo agli affari dei soliti. Si badi, non sto riesumando la famosa Vodka-Cola degli anni Settanta, né i libri di Volkoff in cui i dissidenti sovietici venivano incaprettati con manette marca Smith&Wesson. Ma solo cercando di capire perché qualcuno alla Cortina di Ferro ci tiene tanto.Un altro outsider che rischiava di far saltare il Progetto era Trump, che, credendo bastasse avere dalla sua i voti, fu l'unico leader occidentale a metter piede in NordCorea. Così come Nixon aveva fatto con la Cina. E si è visto in qual modo entrambi sono finiti nella polvere. Trump per l'assalto al Capitol (mentre i pro-choice assaltano la Corte Suprema protetti dalla polizia). Nixon per - udite, udite! - aver osato spiare il Partito Democratico. Però l'impero angloamericano si sta suicidando tramite abortifici, woke, cancel culture, trans, gender e Blm. Speriamo che non si tratti dell'ultimo sussulto agonico, tipo muoia Sansone e quel che segue. In ogni caso, ci rincuora il fatto che la Cortina odierna è più facile da abbassare: i russi non chiedono altro.Nota di BastaBugie: l'autore del precedente articolo, Rino Cammilleri, nell'articolo seguente dal titolo "Cara Europa, sicura di voler adottare lo stile di vita Usa?" spiega la fissazione di esportare l'american way of life da parte degli americani, ma soprattutto la strana voglia degli italiani di adottare lo stile di vita Usa.Ecco l'articolo completo pubblicato sul Blog di Nicola Porro il 29 aprile 2022:Graecia capta ferum victorem cepit. Con questa frase di Orazio, nota a quelli che hanno fatto il liceo vero (quello in cui si bocciava ch'era un piacere) si intendeva quanto segue: l'Impero Romano, conquistata la Grecia, ne importò la cultura e perfino gli dei, cui si limitò a cambiare nome (Zeus=Giove, Hera=Giunone, Athena=Minerva, etc.). L'Impero Romano punto 2, cioè gli Usa, hanno fatto il contrario. Si facevano gli affari propri in base alla c.d. «dottrina Monroe», che suonava così: «l'America agli americani». Cioè, tutta, Nord e Sud, a loro, gli Usa. E la corrotta, decadente, aristocratica Europa, da cui il loro Padri Fondatori avevano preso schifati le distanze, la lasciavano a se stessa. Quando si decisero a intervenire, nella Grande Guerra, loro erano democratici e repubblicani, mentre l'Europa era tutta regni e imperi. Ma erano ancora figli di quella che fu giustamente chiamata Magna Europa, nati da colonie che gli europei, sciamando, avevano disseminato in tutto il mondo.Finita la guerra se ne tornarono ai fatti loro. Ma con la Seconda tutto cambiò. Compresero che dovevano esportare l'american way of life, che loro giudicavano la migliore in assoluto. I primi a capirlo, al solito, furono i comici: Alberto Sordi in Un americano a Roma e, prima di lui, Renato Carosone con Tu vuo' fa' l'americano, due cult rimasti giustamente nel nostro immaginario. Ma ingurgitare una cultura aliena, specialmente da parte di popoli che di cultura ne avevano da vendere, non era facile. Infatti, gli americani per noi erano quelli a cui Totò poteva agilmente rifilare la Fontana di Trevi, quelli che indossavano camicie fiorate di pessimo gusto e venivano a Cinecittà a imparare. Ma ormai il solco era fatalmente tracciato.Venne il Sessantotto e l'ultima diga fu spazzata via. Nacque, la c.d. Contestazione, non dal Maggio Francese come si crede, bensì dai moti studenteschi di Berkeley, Usa. Anche la c.d. cultura beat ci venne da laggiù. E fu così che pure noi ci vestimmo con le camicie a fiori e ci facemmo crescere i capelli. Il resto ce lo fornì l'appendice europea degli Usa, l'Inghilterra, che per la prima volta nella sua storia cominciò a far baronetti i complessini musicali, con diritto a sedere in Parlamento. La sartina Mary Quant risparmiò sulla stoffa con la minigonna e i pantaloncini inguinali. Celebre il suo slogan: «Amo la volgarità. Il buon gusto è la morte, la volgarità è la vita». Amen. Da allora fu tutta una discesa verso l'american way of life, che a sua volta scendeva sempre più fino ai livelli odierni. E i livelli odierni sono visibili in una cronaca nera quotidiana che ormai non fa più notizia.

MEDJUGORJE (Bósnia, diocese de Mostar). Na língua croata, o nome Bósnia significa localizado nas montanhas e refere-se à região. A povoação, composta por aldeias dispersas, incluindo Bijakovici, local das aparições, situa-se dentro de um círculo de colinas. Hoje Medjugorje representa um concentrado de todos os valores, de todas as oposições e todos os equívocos inerentes às ambiguidades das aparições, para a Igreja tal como para o mundo científico. Recontando a história Este planalto de Medjugorje, lugar onde se realizam tantas conversões e onde há tanta generosidade, permanece à margem, apesar das simpatias de mais de uma centena de bispos, peregrinos e até de João Paulo II, que havia manifestado o desejo de ir para aquele lugar e tinha repetido um convite para ir visitá-lo. Estamos na Jugoslávia, na parte croata e católica da Bósnia e Herzegovina, dominada pela Sérvia comunista que reinava no país. Na tarde de 24 de junho de 1981, a mais de um quilômetro da igreja, duas meninas, Ivanka (quinze) e Mirjana (dezesseis), cidadãs de Sarajevo de férias na casa de campo de sua família, caminham e descansam na colina de Podbrdo . No primeiro dia de férias relaxam ouvindo música; compraram cigarros para experimentar o tabaco de que desfrutam juntas nas longas noites de verão. Voltando, no cruzamento do Três Caminhos, às portas da cidade, elas vêem uma figura luminosa na colina à sua direita, a cerca de 200 metros de distância. E a Gospa [Nossa Senhora], murmura Ivanka, que acabava de perder a mãe. Ela não sabe. Não pode ser a Gospa, protesta Mirjana, mais reflexiva. O medo, no entanto, assalta as duas garotas que fogem. Quando elas se atrevem a confiar o que viram, elas são ridicularizadas. Voltam nessa mesma tarde, por volta das 18h30, juntamente com Milka (14 anos) que vai levar de volta o rebanho que deixou a pastar numa charneca a 400 metros da aldeia. As três meninas sobem o morro sem ver nada de anormal, mas no caminho de volta, pouco antes de chegar à aldeia, Ivanka vê novamente, enquanto as ovelhas voltam sozinhas para o redil. Algo semelhante acontece com Vicka (dezesseis). Um exame de rotina pela manhã em Mostar e a sesta do regresso, fizeram-na perder o passeio combinado com os outros amigos no início da tarde. A menina vê. Bem ao lado dela, a cerca de cem metros de distância. Enquanto corre para casa com Maria, ele encontra dois companheiros: Ivan Dragicevic (dezesseis), que está carregando um saco de batatas novas de e Ivan Ivankovic (vinte anos, que ele "verá" naquele dia, mas à distância). Os dois meninos também vêem; mas Ivan Dragicevic, assustado, foge e perde seu saco de batatas ao pular uma cerca. Quanto ao Ivan mais velho, ele está perplexo e não verá mais nada. Por outro lado, as quatro meninas, Ivanka, Mirjana, Milka e Vicka, fascinadas, observam a figura de longe: uma mulher que parece estar carregando uma criança no braço direito e que parece estar acenando para que se aproximem. Mas as meninas não se atrevem a se mexer. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/locus-mariologicus/message

O blagdanu BDM Trsatske i njezinoj čudotvornoj slici.

Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija

Le message de la Gospa du 25 Janvier 2022

Voulez-vous savoir ce que la Vierge dit à Medjugorje sur les sujets les plus brûlants ? Ce Podcast vous le dira !

It's the time of year to set new goals. Start with the end in mind and use two frameworks to set goals you can achieve.Time Stamps: [0:59] The statistics on New Years Resolutions [1:29] Start with the end in mind - what would you want your eulogy to be? [3:09] SMART framework [8:53] GOSPA framework [11:01] Action is the crux of achievement - make a checklist [11:45] Creating habits that make inspired action easier --Connect with Alessia:Text me! 949.541.0951Instagram: @corporatedropoutofficial and @alessiacitro__TikTok: @alessiacitro__ Offers:Legal Templates from Not Your Father's LawyerWhat you track grows! Visit 90dayhabits.co and grow what matters in your business by grabbing a copy of the 90 Day Habits Journal today! Use code CITRO for 10% offShow Support:If you enjoy this podcast please Rate, Review, Subscribe and SHARE this out on Apple Podcasts at The Corporate Dropout Podcast Big shout out to our team that makes this show possible!If you are looking to start your own podcast or join the network, hit up @upstarterpods on Instagram! 

Today's C-Side is Zack Garth's Hungry Gnolls Eat the Rich! A game about building community and uh.. eating the rich, of course. So enjoy the quest of Tooth-tooth and Greymane as they attempt to steal what food and clothing they can from the human Gospa ruling class preparing for a war the Gnolls have no say in.If you would like to support us we have merch available on our store, or you can check out our Patreon for opportunities to vote on new C-Sides and chat in our DiscordFinally, be sure to check out Zack Garth's works. He makes small games and publishes them on itch as well as podcasts with his wife Diana on the one-on-one RPG podcast Heart Points.Thanks for listening!

Junto a Jesús García y Borja Martínez, periodistas e investigadores, viajamos hasta Medjugorje para volver a analizar el fenómeno de las supuestas apariciones de la Virgen María. Testimonios de los videntes, mensajes, curaciones y la opinión de la Iglesia católica sobre el caso. Escuchar audio

On this weeks podcast we take a visit to Medjugorje in its anniversary year. Sharing with MaryTV we explore some of the memorable moments over the last 40 years.Mary TV is a lay apostolate founded to put at the Gospa's service (Our Lady's service) modern communication technologies to bring her presence in Medjugorje – and her school in Medjugorje – to the world.As well as that we have our regular notices, a run through the saints of the week from the liturgical calendar and of course our reflection on the Sunday Gospel (John 6:41-51) which is for the 19th Sunday in Ordinary Time 

On this weeks podcast we take a visit to Medjugorje in its anniversary year. Sharing with MaryTV we explore some of the memorable moments over the last 40 years.Mary TV is a lay apostolate founded to put at the Gospa's service (Our Lady's service) modern communication technologies to bring her presence in Medjugorje – and her school in Medjugorje – to the world.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat izbor najboljših pretekle sezoneNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat izbor najboljših pretekle sezoneIzmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. (PRESTAVLJENA ŠPORTNA TEKMOVANJA) Leta 1999 so tekmo prvega kola angleškega ligaškega pokala tik pred začetkom preložili zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bil sicer znan tisoče let vnaprej - popolnega sončnega mrka. Trditev je resnična 2. (ŠTEVILO PI) Ameriška vesoljska agencija NASA pri svojih izračunih uporablja do 50 decimalk števila pi. Že pri razdalji do Lune bi manj decimalk pomenilo prevelika odstopanja. Trditev je izmišljena 3. (MOBILNI TELEFONI) Gospa iz okolice Bordeauxa je leta 2012 dobila rekorden račun za mobilne storitve, visok za 6 tisoč francoskih BDP-jev. Operater ji je predlagal plačilo na obroke. Trditev je resnična 4. (LASJE) Japonski dijaki si ne smejo barvati las. Če nimajo popolnoma črnih, morajo kot dokaz prinesti otroške fotografije, ki dokazujejo njihovo pravo, svetlejšo barvo las. Trditev je resnična 5. (STRANIŠČA) Leta 2012 je svetovna straniščna organizacija razglasila Peking za mesto z najslabšimi javnimi stranišči na svetu. V mestu so takoj ukrepali: v novo higiensko uredbo so med drugim zapisali, da v nobenem mestnem stranišču ne smeta biti več kot dve muhi hkrati. Trditev je resnična

Une histoire, un message de la Gospa, et une dixaine pour nous faire entrer dans le miracle du Rosaire

Choisis la vie ! Tous unis autour de Marie. Medjugorje Mars 2020 Soeur Emmanuel dit l'importance de la vie et retrace les messages de la Gospa s'y rapportant. Un message d'importance pour toutes celles et ceux qui n'ont pas le gout de la vie, ont de la désespérance

Confiez vos soucis, spirituellement, à la vierge sans vous en préoccupper...durant 24 Heures

La messe est le moment le plus important de notre vie et soeur Emmanuel nous en fait prendre conscience. Soeur Emmanuel redit les messages importants de la Gospa sur l'Eucharistie. Elle reprend le catéchisme de l'Eglise catholique et les message de marie à Medjugorje pour nous aider à mettre Jésus à la première place. Cela vient en complément du message de l'apparition du 2 Aout 2019

Chaque semaine, soeur Emmanuel révèle un sujet important pour la Gospa

Soeur Emmanuel donne les messages de la Gospa (la Vierge en Croate) Elle indique le message de la vierge qui correspond au sujet du bonheur Un petit topo pour suivre la vierge de Medjugorje, se mettre à son écoute, afin d'accéder au vrai bonheur

Chaque semaine, soeur Emmanuel parle d'un sujet qui est important aux yeux de la Gospa

Chaque semaine, Soeur Emmanuel parle d'un point important de la Gospa à Medjugorje

Une conférence donnée le 16 juin 2018 à Pontmain par Soeur Emmanuel de Medjugorje. Soeur Emmanuel explique ce qu'est l'immaculée conception La Vierge Marie, la GOSPA en Croate, apparait à Medjugorje en Bosnie Herzégovine. Soeur Emmanuel relaie ses messages, ce qu'elle veut transmettre sur la terre, en particulier aux francophones.

Une conférence importante donnée à Pontmain le 16 Juin 2018 par Soeur Emmanuel ♥ partagez ce lien pour recevoir nos vidéos https://www.youtube.com/channel/UCj0N...... Pèlerinage intérieur à Medjugorje : https://www.youtube.com/playlist?list...Les autres enseignements de sr Emmanuel sont disponible ici : https://www.youtube.com/playlist?list... https://www.enfantsdeMedjugorje.fr Vidéos de 10 mn : https://www.youtube.com/playlist?list... https://www.facebook.com/EnfantsdeMed... https://twitter.com/EnfantsdeMedjSoeur Emmanuel Maillard habite à Medjugorje, là où la vierge apparait quotidiennement. Elle retransmet ce que dit la vierge, la GOSPA en Croate

Pravljico Uboga gospa Šoja je napisal Tomo Kočar, pripoveduje pa jo Aleš Valič. Pravljica je del serije Pravljic o medvrstniškem nasilju, ki otrokom pomagajo prepoznati in preprečevati medvrstniško nasilje. V seriji je 5 pravljic, ki pripovedujejo o zbadanju, ustrahovanju, izključevanju iz družbe, širjenju govoric in fizičnem nasilju. Pravljica govori o širjenju govoric. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam sodobnih slovenskih avtorjev na www.lahkonocnice.si.

Bishop Strickland and Dr. Stacy chat with Chris Reynolds of Gospa Missions, a Catholic organization out of Pennsylvania founded for the purpose of evangelization. Bishop Strickland has collaborated with Gospa to hold an evening of prayer every Wednesday at 8PM CST called "Our Lady's Power Hour" - listen in to learn more! To learn more about Gospa Missions, visit: https://gospa.org/ To learn more about the teaching mission of the St. Philip Institute, visit: https://stphilipinstitute.org/

V predzadnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo zadnje ure življenja svetnice, ki se ji je kot deklici prikazovala Gospa v belem.

Catéchèse du P. Mathieu - 2021-05-11 La Gospa nous parle d'espérance by Radio Maria France

Méditation sur le message de la Gospa du 25 janvier 2021

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o naših žepnih spremljevalcih. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoIzmed spodnjih trditev izberi napačno. 1. Norveški najstnik se je sredi zime iz gozda pred tropom volkov rešil tako, da je prek mobilnega telefona na ves glas predvajal glasbo skupine Megadeth. Trditev je resnična 2. Več kot 90 odstotkov vseh mobilnih telefonov na Japonskem je vodoodpornih. Predvsem japonska dekleta so z njimi tako obsedena, da jih s seboj nosijo tudi pod tuš. Trditev je resnična 3. Applov soustanovitelj Steve Wozniak si je za svojo mobilno številko izbral 888-8888. Dnevno je dobil vsaj sto naključnih klicev, zato jo je hitro zamenjal. Trditev je resnična 4. Gospa iz okolice Bordeauxa je leta 2012 dobila račun za mobilne storitve, visok skoraj 12 kvadrilijonov evrov. Ko se je pritožila, da je to nemogoče, so ji iz podjetja odgovorili, da lahko plača po obrokih. Trditev je resnična 5. "Smartphone zombies" so ljudje, ki neprestano buljijo v svoje telefone, tudi ko gredo čez cesto. Postali so tak prometni problem, da so v Augsburgu v Nemčiji, na najbolj izpostavljenih mestih postavili motilce signala, ki preprečujejo uporabo telefona. Trditev je izmišljena

Gospa doktor v Avtomatu uradno zaključuje svojo ero mobilnosti "zgoraj brez". Seveda govoriva o njeni ljubezni do kabrioletov. Pa o ljubezni do vožnje, do letenja in do lepega. Za praznike tudi avto dobi darilce, vsaj kakšno dišavo! Ana Tavčar Pirkovič mi da misliti s tezo o zaključenih celotah in to tudi lepo zaokroži tokratno epizodo.

Prišla sem zvečer domov, se povzpela v prvo nadstropje bloka, ko se na hodniku nekdo zaleti vame ali pa jaz vanj. Izkaže se, da je sosed. Ko me spozna, mi razburjeno svetuje: "Gospa, drugič pa si luč prižgite!" Jaz pa nemudoma nazaj: "Ne vem sicer, kdo jo bolj potrebuje!" Trk na hodniku je ena izmed zgodb, ki jih je zbral in v knjigi z naslovom Brez slepomišenja zapisal Stane Padežnik, zgodovinar, sociolog, publicist in dolgoleten aktivist na področju socialnega in invalidskega varstva, ki ima tudi sam že od otroštva motnje vida. 300 zgodb, ki jih je avtor razdelil v različne tematske sklope, je resničnih, opisujejo pa prigode slepih in slabovidnih različnih starosti in iz različnih obdobij. Kot pravi avtor, je sporočilo knjige, da brez slepomišenja opozarja na razširjene pojave družbene prezrtosti in ignorance do ljudi, ki imajo slab vid ali pa sploh ne vidijo in so zato diskriminirani.

Anonimna spletna inteligenca tokrat o tem, da se mamicam v času pandemije jamranje strogo, ampak res strogo prepoveduje

Vse ob svojem času. Pripovedujeta: Boris Ostan in Barbara Lapajne Predin. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

Tokratna nedeljska gostja na Valu je tiste vrsta oseba, ob kateri ljudje, ki premorejo bistveno manj križev, pomislimo, kako kratke sape smo. Sama je v pravno stroko vstopila že v 60. letih prejšnjega stoletja in spletna bogato mednarodno kariero na področju kazenskega prava in kriminologije, pred dnevi pa je za svoje delo prejela najvišje preiznanje na področju znanosti v Sloveniji. Kot poznavalka kazenskega prava je skeptična do drakonskih kazni in tudi vse bolj represivnih kaznovalnih potez, ki jih zahodne družbe ubirajo zadnje čase. Gospa, ki jo je druga svetovna vojna naučila, kaj pomeni pomagati nekomu v stiski, ob tem danes tudi užaloščeno spremlja nestrpnost, ki se kuha med Slovenci. V prihodnjih minutah pa bo beseda tekla o marsičem.

Ana Brlečič je 73-letna upokojenka, ki ima štiri vnuke, obiskuje skupinsko telovadbo, poje v zboru, hodi na ročna dela ter obdeluje vrt. Pred upokojitvijo je poklicno 35 let šivala knjige s šivalnim strojem, na delovnem mestu pa se je po spletu okoliščin naučila tudi kvačkati: “Nekoč smo bili en mesec brez dela in nam je direktor dovolil, da počnemo, kar želimo, samo da smo tam. Tako sem se pri 45-ih letih naučila kvačkati. Zakaj bi samo v zrak gledali!“

Profesorica matematike Marta Zabret, ki poučuje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je nedavno lepo število svojih zgodb o dogodivščinah izza matematičnega katedra strnila v knjigi MaRtematične prigode. To je knjiga za na polico med Sveto pismo, Iliado in Kosovelove Integrale, je ob tem zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Gospa z izpiljenim slogom in materinsko empatijo do svojih dijakov pravi, da so srednješolci najbolj inovativna in samosvoja plast človeštva in da se je treba postaviti po robu zakoreninjenemu rodbinskemu aksiomu o tem, da nismo za matematiko, tudi če nas kdaj pesti vnetje sinusov in kosinusov. No, v teh dneh tik pred začetkom šolskega leta že razvezuje malho z iksi in ipsiloni, tudi s kančkom treme pred vsemi novimi in starimi obrazi, ki bodo zasedli klopi pred njo.

Nudistični kampi se množično spreminjajo v “spodobne”. Ljudje se na forumih pritožujejo čez dekleta in žene, ki se sončijo zgoraj brez tam, kjer je bil toples že v osemdesetih norma. Gospa je skoraj omedlela, ker se je par na Savi Bohinjki kopal gol. Nagce varuhi spodobnega preganjajo tudi z divjih plaž, na katerih je še do nedavnega veljalo nepisano pravilo sobivanja oblečenih in slečenih. Zakaj je plažna golota v časih, ko si erotiko svojega telesa ves čas izmenjujemo prek družabnih omrežij, postala tak tabu? Od kdaj so nudisti ekshibicionisti?

V tokratni oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili o štirih koncertnih dogodkih. Prejšnji četrtek je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal sedmi koncert cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, prav tako pa je na isti dan v Zagrebški operi potekala druga ponovitev tretje letošnje premiere, in sicer opere »Gospa z jezera« Gioachina Rossinija. Spomnili se bomo tudi sklepnega koncerta letošnjih 34. Slovenskih glasbenih dnevov, ob koncu oddaje pa nas bo pot zanesla še v Pariz, natančneje na njegovo obrobje, kjer so sredi aprila na pevskem festivalu Glasbe sveta nastopili člani goriškega okteta Vrtnica.

Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.

Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.

On June 24, 1981, a clear Wednesday afternoon, some young people went up Podbrdo Hill near the small hamlet of Medjugorje in then Yugoslavia. When they came down, they told people they saw “the Gospa,” (Croatian for “Our Lady”). A few more joined them, and it happened again. And again. And again. Today, three decades later, the six teen-aged seers are middle-aged adults and are still getting these visitations with their alleged secrets and signs. A global movement supporting these visions has been selling the phenomenon as real, in the face of the official stance of the Catholic Church. What is the official stance? What is the truth about Medjugorje? I spoke with British historian and researcher Donal Foley about the whole story behind the visions, about the assessment by the local bishops (and every official commission that ever investigated the seers’ claims), and about the criteria the Church uses to approve or condemn private apparitions. There are undoubtedly good fruits associated about some of the more disturbingly bad fruits of Medjugorje. We can start with that: there are good fruits, and that is GREAT. There is much more to the story, including some very bad fruits. His book Medjugorje Revisited: 30 Years of Visions or Religious Fraud? is a must-read for anyone interested in the most popular unapproved apparition in history. It is the definitive account. (Full disclosure: I wrote the Preface). There are three groups of people on the Medjugorje spectrum: 1) true believer zealots; 2) sarcastic naysayers; and 3) the much larger group in the middle—people who are either on the fence, ignorant of the details, or who don’t care one way or the other. This two-part series is meant for that much larger middle group. One American theologian told me privately, “Medjugorje is not only unapprovable; it’s a giant tar baby. Whoever touches it gets sticky tar all over himself.” So why am I doing it anyway? Clickbait? Attention? Not even close. As I’m sure my comment box will reflect, that first group, the fanatics—mercifully small in number—will provide lots of “attention,” all of it hostile and negative. They cannot can’t abide any information getting out there that contradicts almost four decades of propaganda. The Medjugorje Movement dominates the publishing and internet world, fleeces good people of millions of dollars based on half-truths and outright lies, and people have a right to know a fuller account of the story. In the scores of books and websites that peddle the  phenomenon, you will not find references to its serious problems, and so pilgrims are kept largely in the dark. This is a problem. I have dear friends whom I love and respect who believe the Blessed Virgin Mary continues to appear to the seers. There’s no soft way to say that the Church has never wavered in the official judgment, however, starting with the late Bishop Pavao Zanic, and now Bishop Ratko Peric of the Diocese of Mostar-Duvno (to whom the Church gives the right and duty to judge apparitions). The Latin phrase is non constat de supernaturalitate, meaning, “it is not established that anything supernatural is happening.” It is a negative judgment, and the Church has never wavered in giving it. Why negative? Medjugorje enthusiasts are quick to claim that it simply means something like, “Wait and see the final approval; in the meantime, go there so you, too, can discover that the Blessed Mother is appearing.” That logic won’t work, for the same reason that if a man asks a woman to marry him and she replies, “Let me get back to you” -- that’s a no. He’s only engaged after she says yes. The fact that more than one commission has been set up by Church authorities stems not from “doubt about the disbelieving local bishop,” nor did the Vatican “take it out of his hands.” The Movement repeats this mantra frequently. The real reason for additional commissions is disobedience to the judgment itself, as the local Ordinaries have been dealing with fanatical attachment to the visions from the get-go. Despite the spiritual bullying that some of the zealots employ, it is perfectly fine for Catholics to disbelieve the claims of Medjugorje, as even approved apparitions like Fatima and Lourdes are not binding on the faithful. As this is being written, the results of the investigative Ruini Commission (chaired by Cardinal Camillo Ruini of Rome and initiated by Pope Benedict XVI in 2009) have been on the desk of Pope Francis for two years. A rumor floated around the internet last year that the Commission is set to approve “the first seven” apparitions—a rumor based on information leaked to a pro-Medjugorje Italian journalist) In addition to my interview this week with Donal Foley, interested readers need to read this summary regarding that first week in late June, 1981, compiled by Bishop Ratko Peric. The summary is based on the taped interviews with the seers. It’s devastating evidence against the claims of Medjugorje, particularly the first seven apparitions. Please note that this is not an “anti-Medjugorje” position. It’s a pro-Catholic one. As with most disputes in the Church, this one is about authority. The legitimate authority of the local bishop, His Excellency Ratko Peric, has been rejected, derided, and, in one instance, through a physical attacked. Not exactly a good fruit. I pray this conversation with Mr. Foley will be of great value to you and I highly recommend his comprehensive book on the matter, and also his Marian Apparitions, the Bible, and the Modern World.   In this episode you will learn The long history of disobedience by the Franciscans serving in the local Diocese. The official judgment of the Church, what it means, and why it is so. The disturbing, occultic elements of the visions of Medjugorje you won’t read about in pro-Medjugorje websites and books. Why ex-Franciscan friar Tomislav Vlasic, the original self-described spiritual director of the seers, was defrocked in 2009 by Pope Benedict XVI (this is the man of whom “the Gospa” told the seers, “Thank Tomislav very much for he is guiding you very well. Go in the peace of God, my angels!” —February 28, 1982) Why the Church does not bind the faithful even to approved private apparitions.   Resources mentioned in this episode Marian Apparitions, the Bible, and the Modern World by Donal Foley  Medjugorje Revisited: 30 Years of Visions or Religious Fraud? By Donal Foley  The Medjugorje Deception: Queen of Peace, Ethnic Cleansing, Ruined Lives by Dr. E. Michael Jones VERY IMPORTANT TO READ: Bishop Ratko Peric, the local Ordinary has compiled the following summary of the first week of apparitions here: http://md-tm.ba/clanci/first-seven-days-apparitions-medjugorje   Join the Conversation Question of the week: With the embarrassment of riches we already have—the Blessed Trinity, the sacraments, the papacy, the magisterium, the Holy Bible, approved apparitions—why do some people still attach themselves to unapproved apparitions? Next week’s episode, Part 2, where questions solicited from Facebook cheerfully answered! Don't miss it.    Don’t forget to Subscribe to the show in YouTube, as well as the podcast so you can get the weekly show updates. Check the podcast in iTunes and other podcast directories, please leave an honest review. Ratings and reviews are extremely helpful and greatly appreciated!  

Pravljico Gospa Marija in nenavadni obiskovalec pripoveduje Marija Bradač. Napisal jo je Sebastijan Pregelj, ilustrirala Bojana Dimitrovski. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na www.lahkonocnice.si.

Monty Riffer is the kind of guy you want in the business trenches with you.  He's got years of invaluable experience, his track record is proven and documented, and he's just such a joy to be around.  Monty specializes in start-ups, turnarounds and restructuring, and a little-known strategy methodology called "GOSPA" is how he creates a business road map to success. Monty Riffer grew up in Pittsburg, PA where he learned the value of structure and hard work Football is Monty's first love, and the love of teaching/coaching the game is infused into his business coaching style. GOSPA represents Goals, Objectives, Strategies, Plans and Actions. Monty uses GOSPA to help a company become strategic and INTENTIONAL. Monty helped Promethius Consulting, an Indianapolis Managed Service IT Company, develop a new strategic plan with great effect. God and faith are a critical part of Monty's life.  

It seems as though, more and more lately, marketing has become cookie-cutter. Most everyone does the same thing the same way every time, when they reach out to their prospects and clients. Our special guest on this episode of the Sales Chalk Talk show is an exception to the rule. He’s not like everyone else. He’s someone unique and special, and his brand of marketing is making companies tons of money. “Magic Brad” Gudim truly is a magician. He uses magic in his marketing and his selling. What’s really magic, though, is the way he helps companies grow. On this episode, you’ll get Brad’s take on: • How trade shows, expos and other events can build your business big very quickly • The GOSPA system of goal setting • Why you really don’t need email very much anymore • And much more So tune in and enjoy the show, as I talk with Brad about sales, marketing and success! Brad’s website is http://magicbrad.com

Le commentaire par Soeur Emmanuel du message mensuel de Marie. Ce mois-ci : Février 2017 !

Gospa je doma v pritličju in marsikaj nehote sliši. Zgražanje z vami deli na forumu.

Le commentaire du message de la Gospa

Le message du mois de Mars 2016 commenté par Soeur Emmanuel

Le commentaire du message de l'apparition du 2 ! Tous les mois Soeur Emmanuel commente le message de Marie ! En direct sur : enfantsdemedjugorje.fr

Chaque mois, le 3 à 21h00, sr Emmanuel commente le message de la Gospa. Un temps de prière suit ce commentaire, en direct avec Sr Emmanuel

Pogovor je nastal na podlagi članka Gospa komisarka. http://www.mladina.si/159980/gospa-komisarka/