Podcasts about omogo

Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga izvaja Geodetski inštitut Slovenije, financira pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Gre za enega izmed ključnih državnih projektov za razvoj podpore mobilnosti oziroma dostopnosti za invalide in druge ranljive skupine, ki poteka že deseto leto. V projektu sodelujejo 104 občine, letos se projekt razširja na 25 novih občin in na društva invalidov, ki vsak dan poročajo o stanju na terenu. Prispevek Petre Medved.

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).

Predstavljamo Francisa Fukuyamo (1952), enega najodmevnejših sodobnih političnih mislecev. Ta ameriški politični ekonomist je še danes znan po propadli tezi o koncu zgodovine, a je skozi desetletja ostal opazen mislec o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov. V pogovoru z njim, ki je nastal ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani v okviru festivala Fabula, ko mu je v slovenščini izšla druga njegova knjiga Liberalizem in njegove tegobe (Beletrina, 2025), med drugim razmišljamo o liberalizmu in njegovemu pomenu danes, javnih institucijah, vlogi identitetnih politik in civilne družbe ter nevarnostih, ki nam pretijo v prihodnje. Francis Fukuyama v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je gostoval na festivalu Fabula, foto Gregor Podlogar.

Mariborski mestni svet je po več desetletjih političnih in birokratskih zastojev le sprejel občinski prostorski načrt. Omogočil naj bi med drugim hitrejši razvoj na podlagi stanovanjske gradnje in ozelenitev. O podrobnostih smo spregovorili v tokratni Radijski tribuni.

Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom

Ime tedna je Matija Solce, režiser, ki so ga nagradili za dve različni predstavi. Na 33. Dnevih komedije je prejel naziv žlahtnega režiserja, njegova predstava 3JA! pa je po oceni občinstva postala žlahtna komedija. Z režijo lutkovne predstave Seansa Bulgakov Lutkovnega gledališča Ljubljana, v kateri spretno združuje animacije predmetov, senc in luči je osvojil tudi nagrado za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu v Veszpremu.Kandidata sta bila še: Matija Strlič, vodilni avtor prve sistematične raziskave vonjav mumificiranih teles, pri kateri so uporabili različne instrumentalne in senzorične tehnike, vključno z elektronskim "nosom" in izurjenimi človeškimi vohalci. Z raziskovalci ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter kolegi z univerzitetnega kolidža v Londonu so odkrili, da imajo  staroegipčanske mumije vonj po lesu, sladkem in začimbah. Marija Strojnik, znanstvenica in inovatorka, zaslužna profesorica na Optičnem raziskovalnem inštitutu v Leónu v Mehiki, ki se ukvarja predvsem z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. Za razvoj temeljnih optičnih testnih tehnik ter za akademsko vodstvo na področju optičnega inženirstva so ji pri ameriškem strokovnem združenju za optiko in fotoniko Optica, podelili medaljo Davida Richardsona za leto 2025.

Piše Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušić in Igor Velše. Pesniška zbirka Braneta Senegačnika Prosojnosti se ob drobno nanizanih motivih spušča v globine razmislekov in spoznanj. Pesmi so v svoji izreki še bolj prefinjene kot doslej, ob tem pa so življenjske in otipljive. V zadnji kitici pesmi Prisotnost se subjekt tako vrne v središče razmišljanje in ustvarjanja. »Izčiščen do odsotnosti / se vračaš / kakor smisel / k besedam in stvarem.« Zbirko Prosojnosti sestavlja deset razdelkov. Pesnik se v njih tematsko navezuje na jezik, drevje oziroma rastlinstvo nasploh, predvsem pa na občutje in premišljevanje. Usmerjen je v drugost, ki je večinoma slovo in minljivost, vendar tega dvojega ne obžaluje. Pesmi lahko beremo tudi kot utrinke med molitvami. Med pesniške liste je vstavljen pavspapir, ki poudarja pomen in vtis prosojnosti. Omogoča premor, dih in vmesnost. Uspešen umetniški vtis daje naslovnica z detajlom slike Ivana Groharja Štemarski vrt. Ujema se s sprehodom po zbirki in je v diametralnosti z belino listov in pesniških podob. Filigransko odmerjeni verzi tako delujejo kot prosojnost misli, občutij in vpogledov skozi celotno poezijo. Minljivost je neizogibna, a jo Senegačnik omili, pri čemer pa ne gre za vdajo ali stremljenje k večnemu življenju. Za vedno je nebo, ne človek, piše: »V protoplazmo zgneteno nebo. / Ki diha v večerno meglo / brez konca.« Senegačnikove Prosojnosti se neposredno soočajo z minljivostjo življenja bližnjih, z minevanjem dneva in zavedanjem človekove smrti. Ta slovesa so tiha in spokojna, skorajda preveč sprijaznjena glede na zapisano. Poezijo o tematiki smrti stapljajo življenjski reki, nauki in misli. Pesnik ob tem ne išče izgubljenih, zamujenih trenutkov, vse je proces, začetek in konec. Senegačnikove podobe se razlivajo in prefinjeno zamrznejo v času, kot da je to poanta uzrtja v danem trenutku. Kajti sprejeti je treba danost in ji zreti v oči, dokler lahko. Kljub bolečini pesnik ne posega z ostrino, temveč s prav posebno mehkobo. Kot da pesmi izražajo streznitev o koncu, ki v osnovi pomeni samo prehod in nov sij. V nenaslovljeni pesmi iz cikla Reže lahko dobimo odgovor na marsikatero življenjsko vprašanje: »Kakšna ljubezen / je uročila / naše oči, / da strmijo, / do smrti strmijo / v ta zastor iz minule svetlobe?« Minevanje je druga stran in druga stran je bivanje. Nič skrivnostnega ni v tem. Senegačnikova prejšnja zbirka Pogovori z nikomer je dajala vtis o večnosti, na primer glasbe, v zbirki Prosojnosti pa smo v živem primežu razmisleka o zdaj in tukaj, ki ga ne bo več ali ga že ni. Pesmi so trenutki molka, sprehoda po naravi in njeni lepoti, sosledja bližine in izgube. Vmes pa sine čas, ki ga je avtor strnil v zrenja in dotike. V tej poeziji je veliko življenjske lepote, ki pa zna biti nedoumljiva: »Še dneve in tedne / v glinenih lončkih gnezdi otroštvo, / kot brezimni sij resničnejših svetov, / zaupno, zanesljivo znamenje / nerazrešljivega pomena.« Včasih je treba ujeti tudi tisto, kar je nedoumljivo.

Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.

Kakšen je naš pogled na morje? Kako ga doživljamo? Kaj nam morje pomeni? Odgovor na ta vprašanja ni enoznačen. Sploh ne v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih planeta. Recimo, za prebivalce Evrope je bilo morje zelo dolgo obdobje prostor groze, strahu. Šele konec 17. stoletja se začne uveljavljati doživljanje morja kot nekaj pozitivnega. Najprej na severu, nato v Sredozemlju. Danes je naš odnos do oceanov spet drugačen. Vse bolj se zavedamo nujnosti varovanja oceanov. Pogoj za uresničevanje tega cilja je globalna oceanska pismenost. Omogoča nam jo tudi edinstvena spletna platforma Ocean archive dunajske Fundacije TBA 21 - Accademy. Več pa v tokratni oddaji.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.

Ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel v tokratnem pogovoru spregovori o svoji repertoarni politiki, o izzivih vodenja osrednje slovenske gledališke hiše in aktualne selitve ob obnovi Drame na novo lokacijo.

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett. Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je v slovenskem prevodu Luke Novaka izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: ActuaLitté Benoît Duteurtre, Livre sur la Place 2014 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Beno%C3%AEt_Duteurtre.jpg

Vlada je v državni zbor poslala spremembo zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Gre za spremembo dveh členov - prvi ribičem zaradi oviranega ribolova še naprej omogoča nadomestilo za izpad dohodka, drugi pa pravno pomoč. Vlada zagotavlja, da ribiči zaradi pravnih zadev ne bodo imeli nobenih stroškov. Drugi poudarki oddaje: - Policisti in vojaki zaradi nezadovoljstva s končanimi pogajanji v tako imenovanem drugem plačnem stebru grozijo s stavko in protestom. - Združene države Amerike vztrajajo, da Izrael podpira najnovejšo resolucijo Združenih narodov o Gazi, medtem ko judovska država ponavlja, da bo vojno končala po uničenju Hamasa. - Članice zveze Nato zaradi ruskih sabotaž in kibernetskih napadov pripravljene na odločnejše ukrepanje proti kremeljskim vohunom.

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t.im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo lahko pri analizi vzorca odkrijejo tudi doslej še neznane viruse. Seveda predvsem škodljive rastlinske saj jih na NIB že desetletja dejavno preiskujejo s t.im. tarčnimi metodami sekvenciranja genomov. Nova diagnostika je predvsem omogočila odkrivanje doslej še nepoznanih škodljivih rastlinskih virusov, ki jih tarčni pristop zaradi logičnih omejitev metode ni mogel. Razvoj novejših diagnostičnih metod predstavlja vodja Enote Mikrobiologija na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo doc.dr. Denis Kutnjak. FOTO: Primer paradižnika z bolezenskimi znaki virusne okužbe VIR: Mark Paul Selda Rivarez, Nacionalni inštitut za biologijo

Post je tema, ki običajno ne navdušuje velikega števila ljudi. Večina v postu vidi aktivnost, ki naj bi spodbujala izgubo telesne teže ali prispevala k čiščenju telesa. Toda Sveto pismo v svojih več kakor šestdesetih omembah post povezuje z duhovnimi vprašanji. Po navadi z molitvijo in pogosto v kontekstu posebne potrebe ali prošnje. To nas ne bi smelo presenetiti, saj vsa večja svetovna verstva ‒ z judovstvom, islamom, hinduizmom in budizmom vred ‒ uporabljajo in promovirajo post v povezavi z verskim življenjem. Kaj je post? Post je popolna, delna ali izbirna prostovoljna odpoved določeni snovi ‒ običajno hrani in/ali pijači ‒ oziroma določeni dejavnosti. V Svetem pismu je post kot popolna odpoved hrani in pijači za krajše časovno obdobje prikazan kot skrajni odziv na strahotno stisko, kakršno na primer vidimo pri kraljici Esteri, ki ji je skupaj z njenim ljudstvom grozila usmrtitev (Estera 4,6). Delni post, ki je najpogostejša oblika posta, vidimo v Jezusovi izkušnji štiridesetdnevnega posta, ko se je ta odpovedal hrani, ne pa tudi vodi (Lk 4,2). Izbirni post pa je opisan v primeru preroka Daniela, ki se je za tri tedne odpovedal “okusnim jedem, mesu in vinu” (Dan 10,3). Post ni le vzdržnost od hrane ali pijače, ampak lahko vključuje tudi druge dejavnosti. Prerok Daniel v prej omenjenem odlomku pravi, da se je v času svojega izbirnega posta odpovedal maziljenju. V Izaijevi knjigi 58,6.7 pa zasledimo poziv, naj se ljudstvo posti s tem, da odpne spone krivičnosti, osvobodi zatirane, daje lačnemu svoj kruh in brezdomce pripelje v svoje domove. Vzdržnost od določenih dejanj ali nadomestitev krivičnih s takimi, ki prinašajo pravico, je prav tako post. Pri vsem tem pa je pomembno, da je post vedno prostovoljna odločitev posameznika ali skupnosti. Čeprav je bil v Stari zavezi na dan sprave zahtevan post celotne skupnosti (3. Mojzesova knjiga 16,29.31), pa Nova zaveza nikjer ne zapoveduje posta. Samo usmerja nanj in ga vidi kot običajen del vernikovega življenja (npr. v Matej 6,16 “kadar se postite”). In zakaj naj bi postili? V Svetem pismu je post predstavljen kot duhovna disciplina, torej dejavnost, ki je del krščanske duhovnosti in ki posamezniku omogoča osredinjanje na Boga in soočanje s samim seboj (npr. Luka 2,37 in Psalm 69,10.11). Omogoča nam, da čas, ki bi ga sicer uporabili za nakupovanje, pripravo in pospravljanje hrane, uporabimo za molitev, branje Svetega pisma in premišljevanje in da tako užijemo številne duhovne prednosti. Post prav tako osredinja naše misli in jih naredi jasnejše. Ko naredimo nekaj neobičajnega, nas ta sprememba vsakdanje rutine spominja, da se dogaja nekaj posebnega, to pomeni, da smo bolj čuječi, in posledica tega so bolj osredinjene in jasnejše misli. Zagotovo pa post prinaša tudi zdravstvene prednosti in iz našega telesa in prebavnega traka čisti toksine, ki so se nabrali v njem. Vse našteto kaže, da je post prednost ne le za našo duhovnost, ampak tudi za naše telo in naš um. Dovolite mi za konec še tri nasvete glede posta. Prvič, izberite pravo spodbudo za post. Ta namreč ne pomeni pridobivanje verskih zaslug in izkazovanje lastne pobožnosti niti siljenje Boga, da nas usliši ali deluje v našo korist. Drugič, razmislite o pravi obliki posta. Pri tem pa poleg hrane pomislite tudi na post od medijev, nakupovanja ali uporabe interneta. In kot zadnje, a nikakor najmanj pomembno: posta se lotite postopno. Tudi tukaj namreč velja, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

Bodo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, razlaščeni v bančni sanaciji pred desetimi leti, zdaj vendarle dobili ustrezno pravno varstvo in bo dolgoletna saga končno dobila sodni epilog? Potem ko je en zakon o sodnem varstvu že padel na Ustavnem sodišču, je finančno ministrstvo zdaj pripravilo novega. Še pred njegovo potrditvijo v Državnem zboru je deležen številnih kritik, še posebej na račun poravnalne sheme za 100 tisoč oškodovancev. Argumente soočamo z voditeljico Urško Jereb in gosti.

V Možgani na dlani znova dobrodošli v plezalni steni. še zadnja, tretja epizoda mini serije o plezanju je pred nami. V prvi smo se z Mino Markovič in prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjali o duševnem zdravju in psiholoških vidikih plezanja, v drugi sta Ahac Istenič in prof. dr. Uroš Marušič pod drobnogled vzela kineziologijo plezanja in nevrobiologijo tega gibanja.Tokrat pa gremo iz dvoran in sten nižjih nadmorskih višin precej višje, tja, kjer je oskrbe s kisikom manj, kot so jo naši možgani sicer vajeni. Dr. Tadej Debevec je raziskovalec, športnik, profesor športne vzgoje, gorski vodnik, inštruktor alpinizma, gorski reševalec, pa še kaj in dela zelo zanimive raziskave. Vabljeni, da se nama pridružite v Možganih na dlani! Pripravlja: Mojca Delač.

Virusi in bakterije so skozi dolgo evolucijo razvili celo paleto orodij, s katerimi si pomagajo pri preživetju in razmnoževanju. Izredno fleksibilnost teh orodij podrobneje spoznavamo šele ob pomoči vse bolj sofisticiranih naprav, ki nam omogočajo vpogled v samo strukturo molekul in v to, kako dejansko potekajo procesi, s katerimi si denimo virusi in nekatere bakterije odprejo celično membrano in vstopijo v celico, in kako se na raznolike načine branijo in prilagajajo okolju. Nova spoznanja seveda omogočajo tako boljše razumevanje dogajanja kot tudi odpirajo najrazličnejše možnosti uporabe. Za svoje delo na področju strukturne biologije je izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu prejela Zoisovo priznanje.

Pesnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologoje je avtorica sedmih knjig, radijskih oddaj in radijske igre. Je prejemnica dveh nagrad vitez poezije, Zupančičeve ter Jenkove nagrade. V knjigi Kako zveni oblast? preučuje zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Njena zadnja pesniška zbirka nosi naslov Ampak kdo?

V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay

Drva so pomemben vir zelene energije, brez katerega si ne moremo predstavljati učinkovitega energetskega prehoda. Kako jih pravilno pripraviti za ogrevanje, da bodo dala največ energije in se bo v zrak spustilo čim manj prašnih delcev, je svetovala dr. Nike Kranjc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.

Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.

Slovenija bo v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane teroristične nevarnosti v soboto uvedla začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Notranji minister Boštjan Poklukar ob tem zagotavlja, da bodo ukrepe prilagajali ljudem, ki živijo ob meji. Nadzor bo potekal najmanj 10 dni, prehajanje meje bo omogočeno le na določenih prehodih. Drugi poudarki oddaje: - Gospodinjstva bodo elektriko tudi prihodnje leto plačevala po nižji ceni. - Diplomatska prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči v Gazo doslej neuspešna. - Nagrada Saharov za svobodo misli posthumno Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju za pravice žensk.

Letos smo priča lepim jesenskim dnem, ki kar kličejo po pravočasni in dobri pripravi zemlje za pravočasno setev ozimnih žit. Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat opozarja, da je prav dobro pripravljena njiva predpogoj za uspešno pridelavo…

Na vrhu reber je ramenski obroč, ki ga sestavljajo prsnica, obe ključnici in lopatici. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup. Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost. Kaj vse nosijo naše rame in kakšne težave jih lahko doletijo? O tem in o zdravljenju bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

Na Koroškem ostajajo kupi mulja, ki ga še posebno starejši sami ne morejo očistiti, zato bodo hvaležni za vse dodatne pare rok, ki so še pripravljeni priskočiti na pomoč. Čeprav zadnje deževje ni bilo tako apokaliptično kot tisto v začetku avgusta, so se intervencije vrstile, gasilci pa ostajajo brez opreme, da bi lahko odhiteli na pomoč. Najhuje je na Prevaljah, kjer jim je voda odnesla opremo, pa v Črni na Koroškem, kjer so prostovoljni gasilci in gorski reševalci ostali brez vsega. Ostale teme: - Interventni zakon za pomoč po poplavah pred pristojnim parlamentarnim odborom, jutri na mizah poslancev. - Afriko pretresa nov državni udar, v Gabonu oblast prevzeli visoki vojaški častniki. - Floridi se približuje najhujši orkan v sto letih.

Aplikacija Poplave 2023 je dopolnjena. Po novem omogoča prostovoljcem, da označijo dneve, ko bi lahko pomagali. Prejšnji teden je prihajalo na teren po več tisoč ljudi na dan, zdaj so potrebe zmanjšane, pravi Sandi Curk iz Civilne zaščite. Po njegovih besedah bo pomoč potrebna še več kot pol leta. V oddaji tudi: - V Braslovčah nameravajo prebivalce 150-ih hiš preseliti na drugo lokacijo - Združene države Amerike, Japonska in Južna Koreja po tristranskem vrhu za okrepljeno vojaško sodelovanje - Slovenske odbojkarice na uvodni tekmi evropskega prvenstva izgubile proti Poljakinjam

Drugi poudarki iz oddaje: - Strategija prostorskega razvoja Slovenije zapostavlja manjše podeželske občine, opozarjajo v Spodnjem Podravju - V Nov mestu knjižni sejem z dolgoletno tradicijo -Bili smo na vaji za reševanje v predoru

Danes zaznamujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni. Osrednja državna proslava je sinoči potekala v Šoštanju. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je izpostavila pomembnost sodelovanja politično različno mislečih. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila, da moramo biti ponosni na pogum bork in borcev, ki so omogočili obstoj slovenskega naroda. Da so vojne so v nas in med nami ter da jih hrani vsaka beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja, pa je zapisal premier Robert Golob. Drugi poudarki: - Telefonski pogovor Šija in Zelenskega uvod v pogajanja za mir v Ukrajini? - Vlada ni pomirila kmetov: če v dveh tednih ne bo boljših rešitev, bodo stopnjevali proteste. - Pevski zbor Pinko Tomažič se že 50 let bori za mir, svobodo in človekove pravice.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje vsaj do septembra ostaja v takšni obliki, kot ga poznamo. Najvišja cena, ki jo bodo lahko postavile tri zavarovalnice, ki ponujajo takšno zavarovanje, bo po vladni uredbi od prvega maja 35,67 evra. Kaj bodo zavarovalnice storile ob morebitnih zakonskih spremembah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, še niso razkrile, ekonomisti menijo, da bi se lahko še bolj oprle na dodatna zdravstvena zavarovanja. Druge teme oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle: Besede recesija ni več na dnevnem redu - Francoski ustavni svet potrdil ključne elemente sporne pokojninske reforme - Rdeča nit današnje vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe spodbujanje dobrega počutja

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti, povezane z jeziki, ki veljajo za najtežje na svetu. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. »Hudičev jezik« je eden od vzdevkov za wenzhoujsko kitajščino. Jezik, ki ga govori kake 4 milijone ljudi, ohranja arhaično besedišče, ima bolj kompleksno slovnico od kitajščine, več tonov in je tako zapleten, da ga ostali Kitajci ne razumejo. Trditev je resnična 2. Silbo gomero, oziroma el silbo je različica žvižgane španščine, ki jo uporabljajo prebivalci Kanarskih otokov. Omogoča komunikacijo tudi na do 5 kilometrov razdalje. Jezik govorita le še dva govorca/žvižgača. Trditev je izmišljena 3. Južnoafriški jezik taa velja za enega najtežjih na svetu, ker ima največ fonemov (zvokov) na svetu, več kot 200. Poleg tega se več kot 80 % vseh besed v jeziku taa začne s klikom. Trditev je resnična 4. Jezik ljudstva Piraha v Amazoniji je tako drugačen, da zanika velik del jezikovnih teorij. Ne poznajo časov, ne poznajo barv, metafor in nimajo števil. Jezikoslovci še danes ne vedo čisto točno, kam ga uvrstiti in kako ga sploh analizirati. Trditev je resnična 5. Ithkuil je konstruiran, torej umeten jezik. Ustvaril ga je lingvist John Quijada, in je glasovno, tonemsko in slovnično tako kompleksen, da ga ne zna govoriti niti on. Trditev je resnična

Vodstvo Avto moto zveze Slovenije je petkratnemu svetovnemu prvaku v motokrosu razreda MXGP Timu Gajserju obljubilo organizacijo dirke svetovnega prvenstva na domačih tleh. Potem ko je pridobilo podrobne informacije, je vodstvo naredilo korak nazaj in krivdo preneslo na Ministrstvo za kmetijstvo, ki naj bi bilo krivo za odpoved tekme. Je pa na dan prišla obljuba Zveze, ki je stara že nekaj desetletij – to je izgradnja centra, ki bi omogočal dirke in treninge ne samo v tem razredu motokrosa, temveč med drugimi tudi tekmovalnih razredov enduro in cross-country. Razloge za in proti smo soočili v Tretjem polčasu.

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti Profesor psihologije na Univerzi v Parizu Todd Lubart je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc

Današnji napad na jedrsko elektrarno v Zaporožju, za katerega se medsebojno obtožujeta Rusija in Ukrajina, vzbuja mednarodno skrb. Kako ogrožena je Evropa, Slovenija? Leon Cizelj z Inštituta Jožef Štefan meni, da bi bili v najslabšem primeru ljudje prizadeti v območju nekaj 10 kilometrov okoli elektrarne. Hujše posledice bosta imela sama vojna in pomanjkanje energentov, dodaja. V oddaji tudi: - Kitajska nadaljuje vojaške vaje v bližini Tajvana, jutri naj bi vaje začele tudi tajvanske sile - Drevenšku v vnovičnem sojenju za trojni umor v Gerečji vasi 30 let zaporne kazni - V Sečoveljskih solinah izjemna letina soli

Banka Slovenije je zrahljala makrobonitetni ukrep iz novembra 2019, po katerem je bilo številnim strankam oziroma družinam z nizkimi dohodki praktično onemogočeno najemanje bančnih posojil. Po novem bodo banke lahko po svoji presoji podelile do desetine posojil tudi komitentom, ki ne izpolnjujejo doslej veljavnih pogojev. Drugi poudarki oddaje: - Kakšni so notranji izzivi strank morebitne nove vladne koalicije? - Na območju Mariupolja nov poskus evakuacije civilistov. - V finale nogometne lige prvakov po sinočnji igri živcev še Real Madrid.

Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač.

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

Namesto jutranje kavice eni pijejo čaj, drugi pa skačejo v ledeno vodo … In to ne iz mazohizma. Kopanje v mrzli vodi (oz. tuširanje z mrzlo vodo) namreč prinaša številne dobrobiti … Omogoča večji nivo energije, izboljša samozavest in samopodobo ter splošno počutje in odnose, nevtralizira stres, poveča koncentracijo, pomirja itd. Predvsem pa premika iz cone udobja in premika meje znanega, zaradi česar lahko prej napredujemo in se krepimo tako umsko kot telesno. Kaj točno se zgodi, ko se izpostavimo mrzli vodi? Tuširanje vs. kopanje (kaj je lažje, kaj je bolj efektivno, koliko časa naj bi to počeli …)? Zakaj bomo, če se mrzli vodi izpostavimo že zjutraj, imeli več motivacije prek dneva? Se mrzle vode kdaj navadiš? Kako lahko človek začne z izpostavljanjem mrzli vodi (če je bolj zmrzljive sorte)? Zakaj sta s kopanjem v mrzli vodi začela naša današnja gosta? Ne zamudite ogleda posnetka!

Vlada se je včeraj presenetljivo odločila Evropskemu javnemu tožilstvu vendarle poslati imeni kandidatov za evropska delegirana tožilca, Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler. Državnotožilski svet poudarja, da bi morala vlada že zdavnaj potrditi oba kandidata. Poslanci so sinoči potrdili obsežna proračuna za prihodnji dve leti. Opozicija očita vladi, da bo zaradi velike porabe ob visokem javnem primanjkljaju in dolgu Slovenija postala javnofinančna bolníca. Finančni minister Andrej Šircelj to zanika. Danes pa bo v državnem zboru v ospredju interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec. Opozicija ji očita, da je zanemarjala priprave na šolsko leto in ignorirala strokovno javnost, ravnatelje ter tudi starše. V vrtcih in šolah bodo postregli tradicionalen slovenski zajtrk. Letos je poudarek na pomenu uživanja sadja.

Danes so začeli veljati zaostreni protikoronski ukrepi, med drugim glede zbiranja, nošenja mask in preverjanja pogojev PCT. Po besedah informacijske pooblaščenke zakon dovoljuje vpogled v osebni dokument ob preverjanju izpolnjevanja omenjenih pogojev. Prah medtem dviguje napovedano samotestiranje učencev in dijakov, ki bo od ponedeljka v šolah. Nelagodje se že širi po družbenih omrežjih, opozarjajo v Združenju ravnateljev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenska tiskovna agencija bo končno dobila sredstva za opravljanje javne službe za letos. Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je prepričan, da je bila njegova predčasna razrešitev izključno politično motivirana in pravico iskal na sodišču. Med udeleženci podnebne konference v Glasgowu kar 500 lobistov industrije fosilnih goriv.

Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji, in sicer slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gibalno oviranim in starejšim. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Več o projektu, v katerem sodeluje več kot 40 občin, pa v prispevku Petre Medved.

Svet Evrope pozdravlja napredek Slovenije pri preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki.

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o izraelski programski opremi pegaz, ki omogoča vohunjenje. »Ugiba se, ali je vohunska programska oprema prišla tudi do Slovenije,« je opozoril Ali Žerdin in nadaljeval, da smo zaenkrat priča odločnim demantijem. Je pa po njegovem zanimiv 'čivk' državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča z naslednjo vsebino: »Vsi ga obsojajo, vendar si ga vsi želijo imeti«. Janez Markeš je povedal, da je zaradi pegaza na nogah ves zahodni svet in ves t. i. svobodni tisk. »To je bilo mega odkritje,« je opozoril in navedel, da je posledica daljših raziskav in ne kakšnih ugibanj. »Vtis je, da se o teh stvareh že dalj časa ve, zdaj pa je prišel trenutek, da se jih da na svetlo,« meni. Po njegovem je zadeva pristala na grbi malopridnih in problematičnih voditeljev, med njimi tudi na Orbanu. »Novica je tudi to, da so neposredno prisluškovali Macronu, Michelu ... « je povedal Markeš in se vprašal, zakaj so tako pogumno plapolale izraelske zastave na slovenskem vladnem poslopju in kaj je premier Janša pred časom delal v Izraelu, ko se je sestal z vodstvom podjetja, ki to opremo proizvaja. »Gre za zelo podle stvari,« je prepričan Markeš.

Vlada bo po posvetu s strokovno svetovalno skupino za covid, ki jo vodi Mateja Logar, odločala o nadaljnjem sproščanju omejitev. Izpolnjena sta namreč oba pogoja za prehod v rumeno fazo epidemije, tako sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe kot zasedenost bolniških postelj. Kljub izboljšanju razmer pa je pričakovati podaljšanje epidemije še za en mesec. V oddaji tudi: - Spopadi med Izraelci in Palestinci terjajo vse več žrtev, mednarodna skupnost obsoja nemire - Cepivo bo kmalu dostopno vsem - bo zainteresiranim za cepljenje omogočeno izbiranje med proizvajalci? - Cene nepremičnin so se odlepile od gospodarske rasti, a vrhunca kot pred gospodarsko krizo ne dosegajo

Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.

"Neprestano tuhtanje prispeva k izgubljenosti, ne k rešitvi," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni epizodi Samoumiritve. Zato nam predlaga vajo prizemljitve, s katero se lahko znova osredotočimo na telo in skušamo usidrati misli in občutja, ki se v času stisk in težav neprestano vrtijo naokoli. Pred vajo se bo z njim pogovarjala Mojca Delač.

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

Današnji Drugi pogled bodo pravzaprav kar »drugi pogledi«. V Slovenijo se je pred nekaj meseci namreč preselila 5-članska metalska skupina z Malte. Ja, prav ste slišali. 5 Maltežanov je za svoje glasbeno ustvarjanje izbralo prav Slovenijo. V Zrečah so skupaj najeli hišo in si uredili glasbeni studio. Kaj jih je privedlo sem in zakaj jim ni bilo težko zapustiti otoka, ki ima po njihovem opisu veliko dogajanja in odlično hrano, pa povejo v prispevku, ki sta ga pripravili Darja Pograjc in Katja Krajnc.

V obdobju epidemije zaradi koronavirusa so zdravstveni delavci postavljeni v prve vrste v bitki za primerno oskrbo vseh, ki jih je ta virus prizadel. V preteklosti je bil glas zdravnikov o nujnih izboljšavah pri materialno-kadrovskih pogojih pogosto premalo slišan, v aktualni epidemiji pa pogosto poslušamo o tem, da je naš zdravstveni sistem na robu zmogljivosti. Zato smo v petnajsto oddajo našega podkasta povabili Nino Milenković Kikelj, specializantko pediatrije, s katero smo govorili tudi o posledicah, ki jih na otrocih pušča okužba z boleznijo COVID-19. Spregovorili pa smo tudi o njenem pogledu na teorije zarote, ki se širijo po spletu, o »prepričevanju prepričanih« in o tem zakaj je zanjo cepljenje proti COVID-19 pomenilo veliko olajšanje. Vabljeni k poslušanju!

Sponzor današnje epizode je podjetje INBED: Posebna ponudba samo za poslušalce podcasta s kodo: INBEDPODCAST V košarico naberi 3 svilene elastike, vpiši kodo in 1 prejmeš brezplačno. Koda velja do 4.2.2021 Finančno zdravje je še kako pomembno ne samo za našo podjetniško pot, ampak tudi za nas. Omogoča nam, da živimo življenje bolj po svoje, vseeno pa marsikdo, morda čisto nevede, goji negativen odnos do denarja. Sploh, ko začenjaš nekaj svojega je še kako pomembno, da se posvetiš svojemu mindsetu/miselnosti do financ, rasti, dela... Z nami je danes uspešna podjetnica in bi lahko kar rekla ''the queen of marketing'' Maja Vogrinc (IG: @maja_marketing_lab), ustanoviteljica Maja's Marketing Lab, ki je nastal iz želje po deljenju znanja, izobraževanju in dvigu uspešnosti v slovenskem oglaševalskem in podjetniškem prostoru. -Omenjena knjiga: Michael Singer, The Surrender Experiment - Brezplačni vodič - Moja Idealna Stranka: https://www.majamarketinglab.si/brezplacni-akcijski-vodic-moja-idealna-stranka/ - Brezplačni webinarji s podjetniki in strokovnjaki: https://www.majamarketinglab.si/serija-webinarjev-zalet-za-bolsje-case/ Zelo bom vesela tvojega odziva, kako si doživljaja epizodo in pa tvojih predlogov za prihodnje epizode. Najdeš me na instagramu @inbedwithklara in @inbed_podcast za dodatno motivacijo, da se zavzameš za svojo življenje!

Težko pričakovana prva pošiljka s skoraj 10 tisoč odmerki cepiva proti covidu-19, ki jo v naši državi pričakujemo v soboto, bo po napovedih na pot iz belgijske tovarne podjetja Pfizer krenila danes. Cepljenje se bo predvidoma v nedeljo začelo v domovih za starejše. Drugo pošiljko z več kot 6 tisoč 800 odmerki pa pričakujemo prihodnji teden. Drugi poudarki oddaje: - Premier Janša ob obletnici plebiscita posvaril pred izključevanjem drugače mislečih - Božične vigilije ob skromni navzočnosti vernikov ali brez njih - Multimedijski center RTV Slovenija praznuje 25 let

Se bodo oskrbovanci domov za starejše vsaj med božičnimi in novoletnimi prazniki lahko srečali s svojci in prijatelji? Neprijetna epidemiološka statistika ne zbuja veliko upanja. A strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da tudi dolgotrajna osamljenost škodi zdravju. Kako torej na varen način omogočiti obiske oskrbovancev? Bodo k temu prispevali hitri testi, ki se vse bolj množično uporabljajo? Kdo bo izvajal testiranje in kdo plačal, s čim še olajšati življenje oskrbovancev? O razmerah v domovih za starejše in nujnih ukrepih Alenka Terlep s predstavniki domov, oskrbovancev in pristojnih ministrstev. Gostje: - Jožica Šemnički, dozdajšnja direktorica Doma upokojencev Ptuj, - Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, - Cveto Uršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, - predstavnik Ministrstva za zdravje

In this episode, EmmyB discusses "The First Wife" by Paulina Chiziane with Kenyan Bookstagrammer: Frankie Omogo. Unlike previous episodes, this two part episode dives into one book and perspectives from two continents. Is it possible for a book written by a woman in Mozambique, to effectively share an intended message to a woman in Salt Lake City, UT USA.Often, if we take the time to dig deeper with people who appear to be very different, we will find that we're not as different as we think.

Fanči Perdih pravi, da setve v septembru omogočajo zimsko preskrbo z mnogimi vrstami zalenjave. Kaj svetuje pa prisluhnite v posnetku!

Na “radijskem listu” so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster ter diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?

"Kaj naj z vso to Svobodo," je pred devetimi leti, v prvi pesmi svoje prve pesniške zbirke svoje bralke in bralce spraševala Anja Golob. Odgovor na to vprašanje si slej ko prej mora vsakdo poiskati sam, a če je soditi po umetničinem življenju, tedaj bi bilo mogoče reči, da je treba zaposliti vso iznajdljivost, zastaviti vse sile, napeti vse moči – za umetnost. Anja Golob je tako, med drugim, s somišljenicami ustanovila založbo VigeVageKnjige, kjer izdaja stripe in risoromane. Poleg tega se je spustila v niz manj pa tudi bolj odmevnih javnih polemik z uradnimi institucijami, ki naj bi skrbele za zgledno delovanje slovenskega kulturnega obrata, a jim to nekako ne gre vselej od rok. Nekaj podobnega bi menda lahko rekli za njen odnos do medijev, kjer se prostor za mišljenje umetnosti, kot Anja Golob nikoli ne pozabi podkrepiti s konkretnimi podatki, krči in krči. Predvsem pa je, seveda, pisala poezijo. Prvencu so sledile še tri zbirke; druga – Vesa v zgibi – in tretja – Didaskalije k dihanju – sta prejeli tudi Jenkovo nagrado, bržčas najprestižnejše pesniško priznanje pri nas. Njena javna branja, ki vselej vsaj malo spominjajo na kak gledališki dogodek, so brez izjeme razprodana, prav tako njene knjige, ki jih – v nasprotju z ustaljeno prakso – izdaja v samozaložbi. Tako je tudi z njeno najnovejšo zbirko, ki je izšla pred vsega nekaj tedni in jo “krasi” bržčas najdaljši naslov v vsej zgodovini slovenske književnosti. Ob tej priložnosti je Anjo Golob pred mikrofonom Intervjuja na Prvem povabil Goran Dekleva. foto: portret Anje Golob, ki ga je narisala Ute Helmbold (iz osebnega arhiva Anje Golob)

Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.

Odbita do bita se vrača z dopusta, digitalne fotografije bo shranila v oblak in poskrbela za varnoste kopije. Kaj pa spomini, ki so analogni? Zakaj in kako bi jih digitalizirali? Digitalizacija videokaset in fotografij je shramba za nedoločen čas. Omogoča tudi lažjo selekcijo albumov, s prepoznavo obrazov in motivov.

Te zanima, kaj uporabniki počnejo na vaši spletni strani za tem, ko kliknejo Facebook oglas? Še bolje - bi jim rad čimbolj optimalno serviral, nazaj pridobil tiste, ki so stran zapustili in ujel nove uporabnike, ki so podobni tistim najbolj zvestim? Po tem, ko si nastaviš Facebook Pixel, boš vse to lahko počel. Zato je nujno, da veš, kaj Facebook Pixel je in kako ga ustvariš. Facebook Pixel je analitično orodje, s katerim meriš učinkovitost vašega Facebook oglaševanja. Z njegovo pomočjo lahko začneš spremljati interakcije vsakega obiskovalca za tem, ko ta klikne vaš oglas. Pixel namreč vsako aktivnost poroča Facebooku in s tem tebi. Omogoča ti optimizacijo konverzij, ustvarjanje ciljnih skupin po meri in lookalike občinstev, odličen je za remarketing, skratka - zelo pripomore k učinkovitosti vaših marketinških aktivnosti. V petinpetdeseti oddaji POINT OUT Weekly ti pomagamo razumeti, kaj je Facebook Pixel, kaj ti omogoča in kako povsem ga enostavno nastaviti. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Z Boštjanom Okornom z Zveze Potrošnikov Slovenije seciramo direktivo o prenosljivosti spletnih vsebin, ki velja od 1. aprila dalje. Omogoča vam, da do vsebin,...

Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.

Register, ki deluje pod okriljem Arnesa, letos praznuje 25 let domene .si. Omogoča varen, zanesljiv, neprekinjen in stabilen kotiček slovenskega interneta v svetu in skrbi za več kot 125.000 spletnih strani s slovensko domeno. Ima nevidno funkcijo, ki je izjemno pomembna za posameznike, gospodarstvo in javni sektor.

Greetings, listeners!  You've got a very special podcast to listen to here.  In honor of National Library Week, way back in April, I did an hour-long radio show exclusively using songs I'd borrowed from the Santa Fe Public Library.  I'm really proud of this show -- it may be as close as I'll ever come to literacy activism, if there is such a thing.If you like what you hear (or even if you don't) I encourage you to browse the music selection at your own local library.  You might be surprised by what you find!Here's what I found:1. Lollipop - The Chordettes2. Cumbanchero - Rubén González3. Tchimurenga Zimbabwe - Sam Mangwana4. Drive it Home - Snooks Eaglin5. Marimba Song - Amampondo6. Tiris Nibreeha - Tiris7. Samba Triste - Ana de Holanda8. Canaveral - De Madera9. Fools Fall in Love - Dennis Brown10. Ba E Soro - Omogo & The Res Q Ranjazz Family11. Tomorrow Robins Will Sing - Stevie Wonder12. Soy sólo para tí - Victor Boa y su Música13. I Can Understand It - New BirthShare often, and enjoy even more frequently...Radio Show 4-18-13.