Podcasts about kitajska

Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.

Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.

Največji svetovni gospodarstvi, Združene države Amerike in Kitajska, sta stopili korak nazaj v trgovinski vojni in dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za obdobje 90-ih dni. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent po pogovorih v Ženevi, bosta Washington in Peking za ta čas znižala vzajemne carine za 115 odstotnih točk. Po njegovem sta obe strani v razpravah pokazali veliko mero spoštovanja. V oddaji tudi o tem: - Kurdska delavska stranka napovedala razpustitev in konec oboroženega boja. - Po včerajšnjem referendumu napovedana vložitev interpelacije zoper kulturno ministrico Asto Vrečko. - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester množični pozivi k izboljšanju delovnih razmer

Papež Leon XIV. se je dopoldne srečal z novinarji vsega sveta: recite NE besedni vojni.Celjski škof Matjaž si želi, da bi misijonarski ogenj gorečnosti novega papeža lahko izkusili tudi v slovenski Cerkvi.Volivci na referendumu zavrnili zakon o dodatku k pokojninam umetnikov. Janša rezultat označil za zmago razuma.Poslanci NSi in Demokratov vložili interpelacijo ministrice za kulturo Aste Vrečko.Putin za 15. maj predlagal pogovore z Ukrajino v Istanbulu. Pa bo do njih sploh prišlo?Zelenski po telefonu govoril s papežem Leonom 14-im in ga povabil na obisk.Danes slovesno obeležili 25-letnico Kmetijsko gozdarske zborniceZDA in Kitajska so dosegle dogovor o znižanju vzajemnih carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni.Šport: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je začela priprave na evropsko prvenstvo, ki bo v drugi polovici junija.Vreme: danes oblačno s padavinami, jutri že nekaj sonca, podobno v sredo.

Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.

Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodniKo so predvsem zahodne države po drugi svetovni vojni začele ustanavljati agencije za humanitarno in razvojno pomoč, namenjeno predvsem državam globalnega juga, pri tem seveda ni šlo le za človekoljubnost. Ti programi - četudi mnogokrat resnično rešujejo življenja - so postali tudi del njihove gospodarske diplomacije in širjenja mehke moči. Če so bogate zahodne države dolgo obvladovale ta del mednarodnega sodelovanja, pa se z razvojem ostalih centrov moči, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, spreminjajo tudi načini mednarodnega razvojnega sodelovanja. Vse to pa utegne postati še pomembneje v luči napovedanega ameriškega umika iz tega področja, na katerega nakazuje odločitev predsednika Donalda Trumpa, da ustavi delovanje največje ameriške agencija za humanitarno in razvojno pomoč, USAID. Kako so torej velikanke globalnega juga preoblikovale zahodne modele in kakšno vlogo danes igrajo v revnejših državah v razvoju? O tem bomo v tokratnih Podobah znanja govorili z dr. Jano Arbeiter z ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki je velik del svoje raziskovalne poti posvetila prav pristopu držav globalnega juga h gospodarski diplomaciji. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Sraka povabi v goste fazana. Ker nima toalete, zaprosi kukavico za obleko … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Kitajska basen. Prevedla: Maja Lavrač. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.

Svet si je nekoliko oddahnil - vsaj za devetdeset dni, kolikor bo trajala ameriška zamrznitev zvišanja carin. V tem obdobju bi se lahko kaj dogovorili, saj naj bi 75 držav zaprosilo za pogajanja. Izjema ostaja Kitajska. Za blago iz te države veljajo 125- oziroma skupno 145-odstotne carine. A tudi v Pekingu verjamejo v razum in končni dogovor. Druge teme: - V pogajanjih med Moskvo in Washingtonom v ospredju delovanje veleposlaništev. - Za nadgradnjo ljubljanskega onkološkega inštituta vlada namenila 42 milijonov evrov, dela naj bi se začela letos. - Celje v pričakovanju četrtfinalne tekme nogometne Konferenčne lige.

Kitajska bo šla v trgovinski vojni z ZDA do konca, so se danes na grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dodatnim 50-odstotnim zvišanjem carin na uvoz kitajskega blaga odzvali v Pekingu. V drugem največjem gospodarstvu sveta so prepričani, da Združene države z zlorabo carin rušijo stabilnost svetovnega gospodarstva. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjanič si želi enotnega odgovora Unije na ameriške carine. - V Posavju bodo posledice pozebe vidne čez nekaj tednov. - Slovenska podjetja v svetovnem vrhu na področju predelave plastike.

Vuhan ni samo koronavirus. Velemesto ob reki Jangce ima bogato zgodovino, močno industrijo, uporabljajo tudi že umetno inteligenco. Po Vuhanu se vozimo s kolesom, se sprehodimo po ogromnem parku s pogledom na visoke nebotičnike, obiščemo optično dolino. Klepetamo z domačinkami in domačini. Zapiski: Fotoreportaža Maja Valerija iz Vuhana Reportaža za TV Globus iz Vuhana Intervju z glavnim kitajskim virologom

Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci in Američani, kakšne so notranje razlike med zahodnimi državami in zakaj so v vse bolj multipolarnem svetu medkulturna pogajanja vedno pomembnejšaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za Družbene vede. Ob monografij se bomo o tem, kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, pogovarjali z avtorjema knjige, zaslužnim profesorjem, strokovnjakom za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjanom Svetličičem ter dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Pixabay

Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.

Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.

Shuihui Zhang je profesor sociologije v Šanghaju. Sliši tudi na slovensko ime Luka Novak. Pojasni silovit razvoj Kitajske v samo nekaj desetletjih, prepad med mesti in ruralnimi območji, razloge za nizko rodnost in staranje prebivalstva, zapleten pokojninski sistem in ne samo pozitivne vplive hitre digitalizacije. Državo primerja s človekom, Kitajska je zdaj v srednjih letih, uporabiti mora predvsem izkušnje.

V tokratni epizodi Andraž, Domen in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na dirkaškem vikendu, ki se je odvijal na Kitajskem.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

Zgodbica lepo prikazuje pohlepnost nekaterih duhovnikov, ki so prevarali ljudi na grozovit način. Sami so določili, kaj hoče rečni zmaj. Zagotovo takšne pošasti v resnici ni bilo, kaj šele da bi znala govoriti in zahtevati karkoli. Še posebna krutost pa je bila zahteva, da je treba vsako leto žrtvovati mlado dekle zato, da bi bila lahko letina dobra. Toda preprost kmet je spoznal njihovo pohlepnost in surovost in za vedno končal to kruto navado. Kako, izveš v kitajski pravljici Svatba rečnega zmajaVir: Kitajske in korejske pravljice, prevedel Jože Zupančič, založba »Lipa« Koper, 1955, bere Nataša Holy

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

"Ukrajina je pripravljena čim prej sesti za pogajalsko mizo, da se približamo trajnemu miru," je danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi nedavnega spora z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši in napovedal pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Na začasno ustavitev ameriške vojaške podpore Ukrajini so se odzvali tudi v Evropski uniji. Preostale novice: Nataša Sukič ostaja podpredsednica državnega zbora. -Bosta italijanska programa ostala znotraj RTV Slovenija? - Kanada, Mehika in Kitajska odločno ukrepajo po ameriški uvedbi carin.

Kitajska skodelica zaradi vroče ljubezni poči Pripoveduje: Saša Miklavc. Napisal: Svetoslav Konstantinov Minkov. Prevedel: France Bevk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc.

Kako si v Pekingu predstavljajo dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence? Od začetka drugega Trumpovega predsednikovanja je sicer minilo vsega mesec dni, a to je čisto dovolj dolgo obdobje, da smo lahko razbrali, kakšno zunanjo politiko nameravajo zdaj voditi Združene države – transakcijsko politiko, ki je utemeljena na logiki moči, politiko, ki v odnosih med državami pač utrjuje zakon džungle. Da Putinova Rusija razmišlja podobno, smo se lahko prepričali pred skoraj natanko tremi leti, ko se je začela vojna v Ukrajini. Zato se velja vprašati, ali tako razmišlja tudi tretja velika sila 21. stoletja, Ljudska republika Kitajska, ali pa imajo oblastniki v Pekingu vendarle kakšno drugačno vizijo, na drugačnih, po možnosti manj krutih principih utemeljen sistem mednarodnih odnosov, ki bi ga zdaj lahko ponudili svetu? Kako si, še drugače rečeno, Kitajska predstavlja dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi, ki jih v širokem razponu od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence prinaša bližnja prihodnost? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri sinologinje, predavateljice na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete: soustanoviteljico oddelka red. prof. dr. Jano Rošker pa doc. dr. Sašo Istenič Kotar ter doc. dr. Majo Veselič. foto: AmazingArtWork / Pixabay

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Kitajska pravljica nas popelje v legendo o nastanku velikega zvona. Zgodba je žalostna in pripoveduje o neskončni ljubezni hčerke do očeta.Vir: The Project Gutenberg eBook of A Chinese Wonder Book, Norman Hinsdale Pitman, June 24, 2006Produced by Juliet Sutherland, David Garcia and the Online Distributed Proofreading Team at http://www.pgdp.net, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.

V svetovni javnosti še vedno odmevajo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin. Mehika in Kanada sta v zadnjem trenutku dosegli njihovo odložitev, Kitajska, za katero so 10-odstotne carine že začele veljati, pa za ponedeljek napoveduje uvedbo povračilnih ukrepov. Trump s carinami grozi tudi Evropski uniji, ki pa, kot poroča Aleš Kocjan, v tem primeru napoveduje premišljen in enoten odziv.

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

Prvi mesec v letu je bil na finančnih trgih zelo dinamičen. K temu je veliko prispeval ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred uradnim prevzemom položaja pospešil rast kriptovalut, nato v znanem slogu začel žugati s carinami, od centralne banke zahteval pocenitev denarja, OPECU pa naročil znižanje cen nafte. Teden se je začel z borznim potresom, ki ga je povzročilo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek. V Evropi medtem še vedno zgolj negotovo opazujemo dogajanje v avtomobilski industriji. V oddaji tudi o skorajšnjem prvem izplačilu obresti za ljudsko obveznico in tisočih novih delničarjev Vzajemne. Gost: Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi

V epizodi 166 je moj gost bil ddr. Igor Grdina, redni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij zgodovine Ali je zanimanje za zgodovino res večje? Nedostopni arhivi Kitajske in Rusije Skrivanje resnice in uničevanje zapisov Razsvetljenstvo, krščanstvo in Montesquieu Vpliv žensk na zgodovino; Francija v 18.stoletju 2.svetovna vojna in Francoska revolucija Kitajska je komunistična Ali je nesvoboden človek lahko inovativen? Spodbujanje novih vplivnih posameznikov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Svet se spreminja pred našimi očmi, gospodarstvo in ekonomija pa z njim. Kako geopolitična svetovna trenja vplivajo na Slovenijo, kako hitro napredujeta Kitajska in Indija, je v svetovni ekonomiji še kaj prostora za Evropo? Slovenska vlada v letu 2025 napoveduje uvedbo nepremičninskega davka, pokojninsko reformo, zdravstvena reforma ostaja javnofinančna neznanka. Ob začetku leta in novega proračunskega obdobja se Nataša Zanuttini o aktualnih ekonomskih in gospodarskih vprašanjih pogovarja z ekonomistom dr. Mojmirjem Mrakom.

Kako dejansko poteka mednarodno razvojno sodelovanje, kakršno se je razvilo od 2. svetovne vojne naprej, na kakšne načine države skozenj uveljavljajo svoje geopolitične in ekonomske interese ter kako se v tem razlikuje delovanje držav globalnega Severa in globalnega JugaOb prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del mnogih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, pa nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno participiramo v akcijah pomoči ljudem na drugih kontinentih, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna stalno namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo v prostoru mednarodnih odnosov - kjer se stvari praviloma ne odvijajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi - od tega? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter, ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Pixabay

V tokratni oddaji smo preverili, kaj lahko obiskovalci doživijo v občini Rače - Fram. Zagotovo kraj označuje raški grad, ki spada med najlepše nižinske gradove v tem delu Evrope. Začenjamo pa tudi novo potopisno zgodbo – naš popotniški cilj bo Kitajska.

Omejitev pravice do umetne oploditve je neustavna. Državni zbor mora zakon, po katerem samske ženske in tiste v istospolnih zvezah do nje niso upravičene, popraviti v enem letu. Odločitev ustavnega sodišča pomeni velik korak za celotno družbo, poudarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Druge teme: - Izrael je pred odločanjem o prekinitvi ognja v Libanonu okrepil napade na Bejrut. Izraelska vojska, ki vztraja, da napada cilje Hezbolaha, je odredila tudi največjo evakuacijo delov prestolnice doslej. - Mehika, Kanada in Kitajska si prizadevajo za dialog z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po njegovi napovedi o povišanju carin za omenjene države. To bi lahko vodilo v novo trgovinsko vojno, je poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borell: - Stalno shemo skrajšanega delovnega časa za podjetja v težavah bi lahko uvedli v začetku prihodnjega leta, ocenjuje pristojni minister Luka Mesec. Če ne bo sprejeta pravočasno, v enem od orodjarskih podjetij opozarjajo, da bodo morali odpustiti do 30 odstotkov zaposlenih, česar si ne želijo.

Zdravo. Ta teden se sprašujemo, kako zapolniti praznino v sebi in najdemo nekaj odgovorov, od katerih vsi stremijo v smeri neustavljivega napredka in bogatijo kitajski BDP. Ugotovimo tudi, da je pitje te dni precej stigmatizirano in da je bil včasih smisel praznikov, da kaj spiješ (in ne da se srečaš z družino), danes pa temu ni tako. Seveda govorimo tudi o črnem petku, kiber ponedeljku, reikiju, lučkah v Ljubljani, nesmrtnosti, Ovečenem Velepotežu (tokrat tudi o 4. poglavju 6. knjige), o tem, kdo bi zares rad bil nesmrten, o tem da nas vse povozi čas in naročninah, pretočnih storitvah in potroštništvu. Kdo je kot redkvica, od zunaj rdeč, znotraj pa bel, ... pa boste izvedeli v epizodi.

Na 29-ti podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju bodo drugi dan v ospredju nagovori visokih predstavnikov sodelujočih držav. Slovenija - po odpovedi udeležbe premiera Roberta Goloba - na ravni voditeljev nima predstavnika. Tudi največji svetovni onesnaževalki, Kitajska in Združene države Amerike, sta poslali zgolj odposlance. Ameriški John Podesta je opozoril na negotovo prihodnost po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah. Ostali poudarki oddaje: - Pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta zadnji krog zaslišanj komisarskih kandidatov. - Konec tedna začenja veljati pravica do odklopa; inšpektorji bodo začeli nadzor po 16-em novembru. - Košarkarji Krke doma izgubili šestič v tej sezoni jadranske lige; tokrat boljši beograjski FMP.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Analiza volitev in kandidatov Vpliv medijev in podkastov Demografske spremembe volilcev Trumpova politika in njen vpliv Evropski kontekst in vpliv Trumpa Konzervativni premik v svetu Vloga Elona Muska v politiki Zaključne misli in prihodnost Refleksija o trenutnih trendih Skrbi za prihodnost partnerstev Prvi vtis in demokracija Cikličnost in problemi v Ameriki Evropska varnost in produktivnost Nemška avtomobilska industrija in elektrifikacija Kitajska prednost v avtomobilski industriji Zelena politika in energija Evropska inovacija in konkurenčnost   ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

V epizodi 153 je bil moj gost Uroš Lipušček, dolgoletni novinar, publicist in urednik, specializiran za zunanjo politiko držav v razvoju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kitajska, aplikacije in tehnologija Mednarodna politika in novinarstvo Mednarodna politika in imperiji po 2. svetovni vojni Lakota, staranje prebivalstva in nizka fertilnost na Kitajskem Gospodarsko sodelovanje, atomska vojna in napake Evrope Hladna vojna, vojna v Ukrajini, interesi Evrope in ZDA Podnebne spremembe, multikulturnost in politika EU Davos - Svetovni gospodarski forum Dolg Amerike, ameriški dolar in kriptovalute Konflikt na bližnjem vzhodu Svetovni red čez 50 let

7 vprašanj, ki bodo oblikovala naslednje desetletje - Veličastnih 7: Kam gre tehnološka panoga in ali lahko ustvarja takšne donose še naprej. Kakšni so obeti za druge sektorje in regije? - Geopolitična tveganja: Je trg postal imun? Obrambne naložbe – zamujena priložnost? - Denarna politika: kolikokrat bodo centralne banke zarezale v obrestne mere in kaj to pomeni za naše naložbe in inflacijo? - Državne blagajne in demografska bomba: Kaj to pomeni za trg in različne naložbe? - Opeka, draga opeka: kako živeti in zaslužiti z nepremičninami - Kitajska – novi črni labod ali neverjetna priložnost - Bitcoin in prijatelji: Promptni ETF. Kam gre razvoj denarnega sistema? Kje bomo čez 10 let? Gosti okrogle mize: - dr. Mojmir Mrak, redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, katedra za denar in finance - Matjaž Filipič, solastnik in partner v podjetju KF Finance - Andraž Grahek, direktor in partner, Capital Genetics - Nejc Bizjak, vodja poslovnih operacij in strategije, Bitstamp - Andraž Brili, ocenjevalec vrednosti nepremičnin, Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Cesarjeva hči bo vzela le snubca z modro rožo. Pripoveduje: Marijana Klanšek. Kitajska pravljica. Prevod: Jože Dolenc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Sredi poletja ena zimska zgodba … Pripoveduje: Boris Juh. Kitajska pravljica. Prevedla: Ana Brvar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V hotelskem kompleksu Burgenstock nad Luzernom v Švici se začenja dvodnevna mirovna konferenca za vojno v Ukrajini. Udeležili se je bodo predstavniki iz skoraj 100 držav sveta, Slovenijo bo tam zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Rusija na konferenco ni vabljena, udeležila se je ne bo niti Kitajska, ki vzporedno zagovarja svoj mirovni predlog. Drugi poudarki oddaje: - Med sklepi vrha G7 47 milijard posojil za Ukrajino in ukrepi proti presežni industrijski proizvodnji Kitajske. - Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe tokrat poudarek na paliativni oskrbi otrok. - Nemci z odliko odprli evropsko prvenstvo v nogometu, Dallas na čelu z Luko Dončičem do prve zmage v finalu lige NBA.

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog zakona o sodniških plačah, s katerim bo, kot ocenjuje, plače sodnikov uredila v skladu z ustavno odločbo. Gre za interventni zakon, ki med drugim predvideva povišanje plač najnižje plačanim sodnikom in tožilcem za tri razrede, in sicer z začetkom prihodnjega leta. Iz pravosodnih vrst vladi odgovarjajo, da predlog zakona ne pomeni uresničitve odločbe ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo, da nezakonitost odpravi do 3-jega januarja letos. Ponovili so, da je vladni predlog neprimeren in nesprejemljiv. Preostale novice: Zaradi izraelske kopenske ofenzive v Rafi na jugu Gaze ustavili dobavo pomoči in goriva. Kitajska v bližini Tajvana izvaja vojaške vaje. Razlog: izjave novega tajvanskega predsednika, da ne bo sprejemal kompromisov. Policija za spletno grožnjo, ki je sprožila preplah na šolah, ovadila 36-letnika. V hišni preiskavi našli tudi naboje.

Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.Sogovorniki: Andreja Ravnikar, višja konservatorka – restavratorka v Narodni galeriji dr. Miha Ažman, ekonomist, ki je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo naložbenega aspekta umetnin in mednarodnih trgov umetnin dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodnih izvedencev za likovno umetnost Emil Šarkanj, galerist iz galerije Hest Stane Kropušek, podjetnik in lastnik umetniške zbirke Kroples

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Mačka si lasti zasluge ob vrnitvi prstana starcema. Pripoveduje: Alenka Svetel. Kitajska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.