Podcasts about dolenc

Kitajske pravljice so dostikrat nastale zato, da bi razložile kakšne nenavadne dogodke, glasove ali pojave, ki si jih niso znali razložiti. Tako tudi ta pravljica pojasnjuje določene zvoke plime ob vzhodnem vetru, ki so podobni rožljanju verige. In kaj se dogaja takrat? Vir: Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Mavri so bili berbersko ljudstvo iz davne Mavretanije, dežele na ozemlju današnjega Maroka v Severni Afriki, ki so jo zavzeli stari Rimljani. Ime Mavri pa so Rimljani uporabljali za vse nerimske domačine v Severni Afriki. Vir: Čilske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Nastaja veliki jezikovni model za slovenščino, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski ChatGPT. Kako bo delovala, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri nacionalnem projektu Povejmo. Usklajuje ga fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Zbrati morajo 40 milijard besed. Jim bo uspelo prepričati zavode, medije, založbe in pisatelje, torej vse lastnike avtorskih pravic, naj sodelujejo pri oblikovanju slovenske umetne inteligence in prispevajo svoj delež oziroma besede? Kakšno je tveganje? Kako bo z avtorskimi pravicami? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu; objavili jo bomo v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. Gostje: dr. Simon Krek, vodja projekta s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Miha Mazzini, pisatelj in računalniški strokovnjak; dr. Sašo Dolenc, pisec o znanosti; Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, Natu, OECD in Unescu.

V pravljicah vedno dobro zmaga nad zlom. Zasužnjena deklica je trpela v hiši bogatega trgovca. Očitno se je zasmilila nekemu božanstvu, kajti v dar je dobila čudodelni robec. Toda robec je naklonjen samo dobrim ljudem. Hudobnim za vedno spremeni življenje. Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje (ZRC SAZU, 2009) – to je polni naslov novega prevoda tega znamenitega dela Charlesa Darwina, ki ga je opravil Bogdan Gradišnik na osnovi prve izdaje izvirnika iz leta 1859. Gre za temeljno delo človeštva, nepogrešljivo čtivo za vse ljudi na vseh celinah, ki pa je bilo mnogokrat, predvsem v preteklosti, tudi zlorabljeno in napačno razumljeno. Neglede na zablode, povezane s tem delom, je nesporno, kar je v spremni besedi k omenjeni slovenski izdaji zapisal Matjaž Kuntner: "To delo je postalo mejnik pri razumevanju razvoja življenja na Zemlji in je nedvomno ena najvplivnejših znanstvenih knjig v zgodovini." V pogovoru, ki je nastal leta 2009 ob Darwinovi 200. obletnici rojstva in 150. obletnici izida O nastanku vrst, razmišljamo, kakšen je pomen tega dela za razumevanje človeka in družbe, kako je sploh prišlo do njegovega nastanka in objave ter zakaj je dobro, da se k njemu še vračamo. O teh in drugih vprašanjih s sogovorniki. Sodelujejo prof. dr. Božidar Debenjak, doc. dr. Jože Vogrinc in dr. Sašo Dolenc. Foto: Wikipedija

Cesarjeva hči bo vzela le snubca z modro rožo. Pripoveduje: Marijana Klanšek. Kitajska pravljica. Prevod: Jože Dolenc. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Novinarka, ki ljubi radio in verjame v največjo moč slišane besede, na VALU202; leta 2016 prestopila na mesto odgovorne urednice Sveta kapitala, vodila ekipo cca 20 ljudi s slogom »humanega start up-a«. Zaradi grenke izkušnje izstopila iz novinarskih krogov. Danes se ukvarjam z relevantno, za future ključno vsebino, ki pa jo do javnosti prinašam na čist, transpareneten način. Skozi jasno informacijo, kdo je organizator oziroma naročnik. Danes sodeluje z Delom (poslovni dogodki in podcasti), in s številnimi blagovnimi znamkami, ki jih odlikuje odličnost.   Petra Kovič, po izobrazbi univ.dipl.komunikologinja, je 15 let službovala kot novinarka, voditeljica in dnevna urednica na Valu 202 Radia Slovenija; v času radijskega dela je opravila na tisoče intervjujev na najrazličnejše teme in obenem opravila Šolo govora RTV Slovenija, kjer so jo več let poučevali akademski igralci iz AGRFT in profesorji fonetike, retorike in fonologije ter profesionalni speakerji kot so denimo legendarne radijske napovedovalke Nataša Dolenc, pokojna Ajda Kalan in Maja Šumej. Opravila pa je tudi večletno izobraževanje iz fonetike in fonologije pri Suzani Kästner.   V zadnji sedmih letih se je javnosti predstavila kot odgovorna urednica poslovnega tiskanega in spletnega časnika Svet kapitala in tudi kot snovalka in voditeljica poslovnih konferenčnih dogodkov in okroglih miz.   Od začetkov karierne poti pa se vzporedno posveča tudi korporativnemu komuniciranju in snovanju poslovnih dogodkov in okroglih miz ter seveda moderiranju. Podpisuje se tudi kot urednica in avtorica priloge Marketing magazin, BivaMMo. Obvlada in pozna najsodobnejše trende v načinu podajanja vsebin v korporativnih kontekstih, v katerih se zasleduje cilj povezovanja malih sivih celic na asociativni ravni bralca z naročnikovimi blagovnimi znamki. Slog podajanja vsebine vselej prilagodi naročniku oziroma obravnavani tematiki. Njen slog sledi sproščeni strokovnosti.   Kot dolgoletna novinarka se navdušuje nad podcasti, ki so obenem lep odmik in čudovit približek klasične radijske oddaje. Ocenjuje, da je podcast oblika negovanja blagovne znamke in odnosa s strankami in javnostmi, ki pokaže na odlike kot so zazrtost v prihodnost, razumevanje trendov, poslovno uspešnost nujnost negovanja in nadgrajevanja BZ.   Najljubši citat: Vsak na koncu najde svoj sitz Najljubša knjiga: na nočni omarici ima vselej cca 6 do 7 knjig. ·      Ker nisem stoik po naravi, me je v turbolentnem času med leti 2019 in 2022 »rešila« uspešnica z naslovom Ovira je pot. Sicer zelo lahkotno branje, a z zame odličnim sporočilom/vodilom. ·      Na vsako pot pa s seboj vzamem uspešnico mojega dragega prijatelja dr. Kenana Crnkića »Pazi kojeg vuka hraniš«, kjer začne z mislijo »Ti češ umrijeti, počni da živiš«. ·      Sicer pa se vse bolj navdušujem se nad čudovitimi ljubezenskimi romani z zanimivim slogom, strukturo in zgodbo, takimi ki so do solz ganile samega krutega Hitlerja, recimo Pisma iz Rusije. ·      Strokovnih pa je cel kup…ki me učijo spanja, dihanja, hranjenja, bla bla bla… Imam svoje mnenje o tem, da nas drugi učijo tisto, kar smo že vedeli in nam to prodajajo kot suho zlato. ·      V tem hipu pa noro uživam ob branju knjige Obdobje Rolling Stonesov, ki jo je napisala težka frajerka Lesley-Ann Jones. Najljubša serija : Meni so ljubše nadaljevanke; med njimi še vedno izstopa Twin Peaks norega režiserja Davida Lyncha. Sploh muzika. Hobiji : sanjam o naskoku gigantskih valov v Nazare na Portugalskem z desko, a nimam pojma o tem športu. Rumena teniška žogica je najbolj antistresna žogica na svetu – torej, tenis. Downhill mountain biking, klasičen balet, jazz balet, hoja, supanje, tek na smučeh, jadranje, potovanja, prijateljska srečevanja, pikniki, filmski festivali, koncerti, kuhanje, igranje z otroki, branje, branje, branje, poslušanje muzike… Najljubša hrana : čokolešnik Najljubši podjetnik: prvega ne izdam, a si nesporno zasluži ta naziv, saj me je nesebično naučil marsikaj iz polja gospodarstva in to skozi prizmo naprednega, inovativnega, celo vizionarskega pogleda. Takoj ob njem, ki ostaja neimenovan, pa je prav gotovo g. Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Lahko se podpišem kot njegov »fan«. Izrazito karizmatičen tip (človeka) s poglobljenim uvidom, in neverjetno retorično prepričljivostjo. Najljubši app: Spotify Zaključni nauki: ·      Solze šparaj za čas, ko življenje zares zaboli. (neznan avtor) ·      Najprej recite »ja«, potem poglejte, ali je nekaj zares za vas ali ne. Paraliza analize je ubijalka razvoja, rasti. (dr. Kenan Crnkić)

In this episode, I speak with Anabel Bueno Santana-Dolenc. Anabel shares her unusual story growing up in a politically active family in Dominican Republic, who had to find refuge in the US for many years.  Her background provided the impetus to seek a path that would lead her to serve her country. Her calling was working in the UN and multilateral agencies, managing lending and donation programmes in agriculture at a very young age, and later in development cooperation. Following an assignment as Ambassador for Dominican Republic at the Organisation of American States, she was recently appointed by her country to the UN Tourism Agency in a new role where she will continue to be making a difference. We talk about the role of chance in life, leadership lessons as a young female professional, the importance of  carving out one's space and reflect on emerging models in South South cooperation.The book Anabel refers to is From Dessalines to Duvalier: Race, Colour and National Independence in Haiti by David Nicholls, published in 1996.Recorded on 22 May 2023.Instagram: @at.the.coalfaceConnect with Anabel on LinkedIn at linkedin.com/in/anabel-bueno-santana-dolenc-94253bab.And don't forget to subscribe to At the Coalface for new episodes every two weeks.Support the show

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

Seveda. Zanimive pri tej pravljici so naloge, ki jih je moral opraviti mladenič, da je lahko dobil lepotico za ženo. In čeprav sta mu brata zavidala srečo in mu jo skušala vzeti, jima ni uspelo. Če še morda ne veš, lijana ali ovijalka je vrsta rastlie, ki se mora ovijati okrog opore, da lahko preživi, kot napr. Fižol. Veliko plezalk in ovijalk raste v deževnem gozdu. Vzpenjajo se okoli debla dreves in zvežejo več dreves skupaj . Vitica pa je poganjek iz debla, s katerim se rastlina, lijana, pritrdi na oporo. Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli storiti ali početi, vse prepogost stres, in zasloni na vsakem koraku; vsi ti dejavniki nedvomno zelo slabo vplivajo na kvaliteto našega spanja. Poleg tega spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos dragocenega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da ne spimo brez razloga tako dolgo. Med spanjem se namreč v naših možganih dogaja marsikaj. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva nočne procese, ki predstavljajo temelj dobrega imunskega odziva in prožnega uma nevrologinja in nevrofiziologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Gre za ponovitev pogovora, ki je nastal oktobra 2021.

Dobrota se vedno povrne. S skrbjo za onemoglo starko sta si sinko in njegova mati pridobila močno zaveznico. Tudi živali, ki sta ju rešila, so naredile vse, da so jima pomagale rešiti se ječe. Ne samo to, najmanjše, čebele, so poskrbele za fantovo pravo izbiro. Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

Tudi pozimi se marsikaj da, tudi v zrelih letih je mogoče marsikaj. Ena od priljubljenih oblik gibaje nordijska hoja, nekaj o njej in o gibanju nasploh nam je zaupala dr. Veronika Dolenc, ki je s svojim programom ZDRAVO ŽIVI spravila v gibanje že marsikoga.

Ko so Pankrti konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja prepevali Lepi in prazni, verjetno ni nihče pomislil, da bodo leta 2023 dobili medaljo za zasluge, kaj šele, da bo v Cankarjevem domu na ogled razstava Slovenski punk in fotografija (producent razstave je ZRC SAZU v sodelovanju s Cankarjevim domom in pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Na razstavi se s svojimi fotografijami med drugim predstavljajo Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Bojan Radović, Tone Stojko, Jože Suhadolnik in Jane Štravs, vendar je razstava zasnovana širše. Njena kustosinja dr. Marina Gržinić namreč sugestivno kontekstualizira punk, v Likovnih odmevih, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim lepo oriše njegovo emancipacijsko energijo. Ne zamudite razstave (na ogled je do 11. februarja) in oddaje o zanimivi razstavi in še čem, tudi o Igorju Vidmarju.

Pred mesecem dni je na letošnjem sejmu Agra priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva na lokalni in državni ravni prejel tudi Aleš Dolenc, ki že dve desetletji vodi Kmetijsko gozdarsko zadrugo M Sora Žiri. Gre za zadrugo, ki ima v lasti podjetje M Sora, ki je doma in v tujini poznano po kvalitetnih in inovativnih lesenih oknih in tudi drugih s tem področjem povezanih izdelkih. Vabljeni k poslušanju zanimivega pogovora.

V ljudskih pravljicah je junak navadno pogumen, močan, z dobroto si prisluži pomoč različnih čarobnih bitij in živali. Preživi strašne preizkušnje, v katerih vedno zmaga. Kaj pa naš Jožef? Kar čakal je. Nič se ni potrudil, samo čudil se je. Pa se je le srečno končalo. Prisluhni čilski pravljici in spoznaj novo besedo: cueca je čilski narodni ples. Čilske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Posnetek pogovora z naslovom "(Ne)zaupanje v znanost" v oddaji ARS humana, 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu 4.9.2023, je vodil Gregor Podlogar, sodelovala pa sva Tomaž Grušovnik in Sašo Dolenc.

Pomen dobrih zgodb je izjemen. Dobre zgodbe vplivajo, vzgajajo, zabavajo. Dobre zgodbe se tudi dobro prodajajo. Za jezikovni in širši kognitivni razvoj otrok, mladostnikov pa tudi odraslih je bistveno, kako raznovrstne in kompleksne zgodbe berejo, poslušajo in gledajo. Človeški možgani si lažje zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo z nepovezanimi podatki. Ob nacionalnem mesecu skupnega branja, ki poteka pod sloganom Beremo skupaj, se bomo osredotočili na to, kaj se dogaja v možganih ob dobrih zgodbah. Gost je dr. Sašo Dolenc, ki je na to temo sodeloval na posvetu bralnega društva Slovenije in je tudi glavni urednik portala Kvarkadabra (foto: Pixabay).

Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija

Tudi razcapancu se lahko posreči in se poroči s kraljično in nato celopostane kralj! Ampak, brez pomoči ne gre. Kdo mu je pomagal? Prisluhni čilski pravljici Čudežno zrcalo. Čilske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Vsako ljudstvo si po svoje razlaga kako so nastale zvezde in zakaj. Prisluhni južnokitajski pravljici o kravjem pastirju in Tkalki. Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Pravijo, da je ljubezen slepa. Jaz pa mislim, da ljubezen vidi tisto, kar drugi ne opazimo. In ni pomembno, kaj vidimo mi drugi, kdor ljubi, ve kaj ima, čeprav ni prave barve. Kaj o tem pripoveduje kitajska pravljica Modra vrtnica ... Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

Somnologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je evropska strokovnjakinja za medicino spanja. Je avtorica številnih člankov in publikacij o spanju in njegovih motnjah, ter soavtorica več evropskih priporočil za obravnavo in zdravljenje različnih motenj spanja kot sta nespečnost in prekomerna dnevna zaspanost. Leta 1994 je ustanovila edini terciarni Center za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki ga uspešno vodi od ustanovitve dalje.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Vsi so ga doživljali kot čutečega, nežnega, skoraj boječega človeka, ki se je raje umikal pred reflektorji.

Prilagajanje na podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in kakovost javnih storitev ter učinkovito spopadanje z epidemijo so cilji, glede katerih bi morala vsaka zrela skupnost najti soglasje. Toda stanje javne razprave je tudi na teh področjih zelo polarizirano in daleč od konstruktivne izmenjave argumentov in iskanja soglasja. Zakaj je družba tako ideološka polarizirana in zakaj je to škodljivo? Kakšna je odgovornost medijev in resnična moč družabnih omrežij? Kdaj je lahko polarizacija tudi koristna? Sogovorniki: novinar in proučevalec polarizacije Kurt Strand, politolog in sociolog Luca Versteegen in filozof Sašo Dolenc.

V kitajskih pravljicah velikokrat nastopajo zmaji, ki imajo nadnaravne sposobnosti. Največkrat ljudem pomagajo ali jim omogočijo kaj nenavadnega. Zakaj je torej mladi Čau postal cesar, nam pove južnokitajska pravljica tjulnov duh. Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Kaj pomeni razkošje in pomembnost, če si sam? Kaj je več vredno, bogastvo ali prijateljstvo? Svoboda brez prijateljstva ni nič, je spoznal sveti konj. Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

Nič hudega sluteč se je lepotica sprehajala po vrtu. Kar privrši ogromen, deveteroglavi ptič in jo ugrabi. Kam jo je odnesel in kdo jo bo rešil? Kitajske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, bere Nataša Holy

Nekoč je živel velik lenuh. Ne samo, da je bil len, prepričan je bil, da njemu ni treba početi nič in da sta njegova starša dolžna skrbeti zanj. In ko je našel dva bakrena novca, je slabo ravnal tudi z zmajskim kraljem. Pa vendar se je kazen bližala. Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Če skupaj molimo, potem drug o drugem drugače govorimo.

Pandemija Covida-19 je med drugim prinesla, tako se zdi, povečano nezaupanje ljudi v avtoritete nasploh. Ena od teh je znanost. V teh časih sta posebej na udaru medicinska in farmakološka znanost, katerih spoznanja se na koncu spremenijo v ukrepe.Kje tičijo vzroki? So se ljudje začeli znanosti bati? Kako naj znanost doseže ljudi, jim postane bolj razumljiva in si povrne zaupanje na področjih, kjer je to zaupanje izgubila?

Greetings and welcome to “Moya Financial Matters” brought to you by Moya Financial Credit Union in Toronto, Canada. This podcast is not intended to provide financial or financial planning advice.On this episode we talk with Emma  and Millie.Emma Margutsch & Millie Muhič-Dolenc are the founders and creators of Zimski Market, presented by VSKO and Moya Financial. You'll get to know Emma and Millie a bit more, exploring their deep connection to the Slovenian community and the vision and details behind Zimski Market, where you will experience the magic of a Slovenian Christmas here in Toronto at Black Creek Pioneer Village on November 20th.To learn more and get your tickets:Facebook Event: https://www.facebook.com/events/1284589062003924VSKO Facebook Page: https://www.facebook.com/vseslovenskiEventBrite Portal: https://www.eventbrite.ca/e/zimski-market-2021-tickets-191162641607?aff=ebdssbonlinesearchA reminder to everyone, between online banking, an all new ATM on-site plus an extensive ATM network near you and across Canada, and a great mobile app for your phone or tablet, Moya Financial has your banking needs covered, safely and securely. And the professionals at Moya are always just a phone call away.Be sure and tune in on a regular basis on Apple iTunes or your favourite podcast platform for more episodes of Moya Financial Matters –  please rate and review, and be sure and recommend to a friend or colleague in the Slovenian community and beyond – anyone who is looking for a no-fee alternative to the big banks and wants to feel like more than a number when they deal with their financial institution. To learn more visit us at www.moyafinancial.ca. 

Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti. Vir fotografije: pixabay.com

Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kvaliteto spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Brez zadostne količine spanja, bomo denimo tudi mnogo slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo. »Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli.« Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval Težave s spanjem so se v času pandemije kovida19 še močno poglobile. »Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani - do 30 celo do 40 % nespečnih - nikoli v zgodovini nismo beležili,« poudarja dr. Dolenc Grošelj. A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje. Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva L. Dolenc Grošelj

Gostja v epizodi #63 je bila prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med., specialistka nevrologije in evropska strokovnjakinja za spanje. Govorila sva o biologiji človeškega spanja, vplivih sončne svetlobe, kofeina, alkohola, dremanja, hormonov, zaslonov, marihuane in različnih dodatkov na spanje. Dotakneva se tematik, kot so: Pomembnost spanja Faze spanja Koliko spanja potrebujemo Promet in zaspanost Slovensko povprečje spanja Posledice kroničnega pomanjkanja spanja REM spanje in blodnje Premalo spanja in spanje na zalogo Hormoni in spanje (melatonin) Različne svetlobe in vpliv spanja Hormoni in spanje (serotonin) Vpliv substanc na spanje (kofein) Alkohol in spanje Marihuana in spanje Kokain in spanje Prehrana in spanje Vpliv stresa na spanje Kognitivna vedenjska terapija Namen spanja Magnezij in 5-HTP Merjenje spanja (pametne naprave) Priporočila dijakom/študentom ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Ben Dolenc was born on the Front Range of Colorado where he grew up enjoying the outdoors: cross-country skiing, snowboarding, and hiking. When he went to college in Bozeman, Montana in the 90s he needed a way to get into the mountains during the winter. He assembled an inexpensive Telemark setup so he could hike around in the snow and when he could afford a lift ticket would cut his teeth at Bridger Bowl Ski Area. He ended up going back to Colorado to study film for a short time at CU Boulder before he eventually turned to a ski bum lifestyle. While living in a cabin in Leadville, CO, with no heat, he began hanging out at Arapahoe Basin which is where he began to start meeting more Telemark skiers. It was there that he participated in some of the first Telemark big mountain competitions. Through these competitions and being a part of some of the earliest Telemark freeride ski movies he developed sponsorships with companies like Nike & K2 Telemark. Over the course of his Telemark career he graced the screen of several Warren Miller ski movies, helped influence Freeheel product, was the 1st ever cover shot of Telemark Skier Magazine, started his own Telemark movie company called Falling Forward Films, and much much more. He is currently a filmmaker, director, and producer based out of Ventura, CA.  Producing over 18 television shows from American Idol to Ax Men for networks like NBC, Discovery Channel, and National Geographic, he found his niche creating content that documents the relationships surrounding complex characters like bush pilots, loggers, and fishermen.  Ben opened the Bowsprit Company a small production company in 2010 that he directs commercials, short films, and branded content through. Bowsprits clients have included Toyota, Lululemon, Red Bull, and Suzuki. In 2017, Wilshire Studios (NBC) tapped him to develop a television show around the New York Times best-selling book What Doesn't Kill Us. His most recent short film is about two DIY land sailors who broke the 100 mph wind speed record mark in a garage-engineered hand-built land yacht named the Iron Duck. Learn more about Ben Dolenc: Instagram: https://www.instagram.com/bendolenc Twitter: @bendolenc Iron Duck Teaser: https://filmfreeway.com/IronDuck970

Eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je skoraj tri desetletja neprekinjeno interpretiral ulične situacije ter ustvaril izjemno obsežen cikel samorefleksivnih avtoportretov, hkrati pa je izčrpno dokumentiral alternativno sceno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obe plati njegovega delovanja zdaj predstavlja njegova prva obsežnejša posthumna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Foto: Iz cikla 1 podoba + 1 podoba = 1 podoba, Ljubljana [ II ], 1981/1987, izrez, vir: Moderna galerija

V epizodi #41 je bil moj gost Sašo Dolenc, znanstveni pisatelj, filozof in komunikator znanosti. Dotakneva se tematik, kot so: Odziv znanosti na trenutno koronakrizo; porast skepticizma nad znanstveno stroko in teorij zarot; problematika polarizacije mnenj s pomočjo družbenih omrežij; pomembnost filozofije in kulture izmenjave idej, debatiranja; porast populizma v zahodnem svetu in fenomen Trumpa; zaupanje cepivom proti COVID-19; itd. ========================================­===== Sašo Dolenc se ukvarja s preučevanjem znanosti, o čemer je napisal več knjig in razprav. Redno objavlja tudi sestavke, v katerih opisuje in komentira dogajanje v svetu znanosti. Več: https://saso-dolenc.com/

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer bo potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, bodo naši gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

Naše družbeno in družabno življenje se je v neverjetno kratkem času obrnilo na glavo. Ves svet se po odgovore obrača k znanosti v najširšem pomenu besede. Dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof, že dve desetletji ureja in ustvarja spletni časopis Kvarkadabra, kjer na enostaven, zanimiv in zabaven način razlaga znanost in njene dosežke. Znanost ima osrednje mesto tudi v njegovih knjigah, piše za časopise, snema podcast in še bi lahko naštevali. Slovenska znanstvena fundacija mu je podelila naziv komunikator znanosti za leto 2019. V oddaji Intervju se bomo z njim pogovarjali o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti.

Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

Zakaj vera v znanost upada?

Kristjani od 18. do 25. januarja obhajajo molitveno osmino za edinost. Gre za več kot sto let staro navado, ki poveže med seboj kristjane različnih veroizpovedi v molitvi, pojasnjuje naš sogovornik dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. »To je teden med praznikom sedeža apostola Petra in praznikom spreobremenitve apostola Pavla. To sta apostola, ki simbolizirata temelj Cerkve. Apostol Peter je temelj Cerkve kot institucije, medtem ko je apostol Pavel veliki misijonar. Oba sta veliko delala tudi za edinost in sta tudi temelj edinosti,« razlaga dr. Dolenc, zakaj poteka teden molitve za edinost kristjanov v tretjem tednu januarja. Naš sogovornik spomni na misel apostola Pavla, ki je zapisal: »Mar je Kristus razdeljen? Kristjani ne smemo biti razdeljeni, če smo zvesti Kristusu.« Klic k edinosti kristjanov pripravijo verniki različnih krščanskih cerkva vsako leto iz druge države. Letos so ga pripravili kristjani na Malti, 90% kristjanov na otoku je katoličanov, in za vodilno misel molitvene osmine za edinost izbrali besede svetnika Luke: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Kaj nam sporoča ta misel in o verski pestrosti Malte, ki je tudi svetopisemska dežela, pa v intervjuju odgovarja dr. Dolenc. Krščanstvo temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa. Katera teološka vprašanja najbolj močno delijo kristjane, naš sogovornik pojasnjuje: »Katoliška in pravoslavna cerkev se ne razhajata na področju doktrine. Deli ju le papeževa služba, a o njej teče plodoviti dialog. Medtem ko so med katoliško cerkvijo in preostalimi cerkvami na zahodu razlike globje in jih je tudi več. Odprta so vprašanja opravičevanja, krsta, evharistije in cerkvenih služb. Vprašanje krsta je rešeno. Drug drugemu priznavamo veljavnost krsta, če je podeljen na običajen način, z vodo in omembo svete trojice.« Oblik ekumenizma, tako Dolenc, je veliko. Gre za cilj, ki ga je sam Kristus zastavil visoko, z željo, da bi bili popolnoma eno, da bi dosegli vidno edinost. »To je skupno bogoslužje, vodstvo, skupen nauk v bistvenih stvareh, vendar v neki zakoniti različnosti, med seboj spravljeni različnosti. Do tega cilja po katoliškem nauku vodi molitev, kajti Kristus ni oznanjal edinosti, ampak je zanjo trpel in molil,« pojasnjuje dr. Dolec. »Možno je vse, kar je predmet molitve. Ekumensko gibanje je molitveno gibanje, ki raste od spodaj navzgor, ne gre za projekt cerkvene politike, ne gre za obupen poskus preživetja, ne gre za pogajanja, ne za iskanje kompromisa. Ko bodo temeljne razlike med krščanskimi cerkvami presežene, ko bo odvzet strup začetnih sporov, ko se bomo vrnili k evangeliju, takrat bo edinost med kristjani veliko bližja,« odgovarja na naše vprašanje, ali kristjani lahko dosežejo edinost, dr. Dolenc. Spomni, da voditelji krščanskih cerkva na svetovni ravni že desetletja spodbujajo h ekumenizmu, da se na njihovih srečanjih čuti sloga, a ta pozitiven duh pride do vernikov počasi, po zelo zahtevni poti. V Sloveniji ekumenski svet deluje že od leta 1965, predstavniki krščanskih cerkva se redno srečujejo, pripravljajo skupne molitve za edinost kristjanov na Slovenskem, izpostavlja dogodke na področju gibanja za enotnost kristjanov v Sloveniji dr. Dolenc. Kot zadnji dosežek ekumenskega gibanja pri nas poudari lani prenovljeni Obrednik za ekumensko poroko med katoličani in evangeličani iz leta 2004. »Bistvo prenove je, da se bo obhajala ekumenska poroka brez katoliške maše, zato da bi se oba bodoča zakonca počutila enakopravno.«

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju. Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku načela enakosti dr. Matevž Dular - profesor strojništva na Univerzi v Ljubljani dr. Tea Romih - članica upravnega odbora Mlade akademije dr. Dominik Gaser - vodja oddelka Celična in Molekularna biologija pri podjetju Lek d.d. dr. Roman Jerala - raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Sašo Dolenc - filozof znanosti in znanstveni publicist, ki je pogovor tudi vodil

Vse bolj jasno postaja, da volivci Donalda Trumpa in vseh trumpov po svetu nikakor niso zavedeni, ampak se zelo dobro zavedajo, koga volijo in zakaj. Volilno podporo na prvi vtis ekscentričnim kandidatom, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Gre za upor tako imenovanih poražencev globalizacije. Razmah populizma v ZDA in Evropi je svojevrsten upor proti različnim elitam. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno: smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril? Zakaj torej v vsaj statistično dobrih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emanuell Macron? Analizirata: -Politolog in politični analitik Ian Bremmer, Eurasia Group -Filozofinja dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU Avtorja: dr. Sašo Dolenc in Luka Hvalc

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.

Gre ponovitev prispevka z naslovom »Je Bog pisatelj ali urar?«, ki ga je pred dobrim desetletjem pripravil publicist in popularizator znanosti dr. Sašo Dolenc, fizik in filozof. Avtor je dolgoletni sodelavec in eden od ustanoviteljev spletne strani za popularizacijo znanosti – »kvarkadabra«. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo, avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex-nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. Ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo od 17. stoletja naprej.

Slushin entisen presidentin Nicolas Dolencin ammattinimikkeiden lista on pitkä. Miehellä on kokemusta SM-tasolla urheilusta, tapahtumatuottamisesta ja bileiden järkkäilystä. Miten tämä kaikki on muokannut Dolencin uraa? Mitä mieltä Dolenc on urheilun mentaliteetista, menestymisestä ja johtamisesta? Startup Radion jaksossa pohditaan muun muassa, onko johtajuus määriteltävissä prosessin, ihmisen tai saavutusten kautta. Ohjelman tarjoaa OP Kevytyrittäjä.fi