Podcasts about spoznali

Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.Našo strokovno pomoč je predstavljala Kaja Pliberšek z Zavoda za ribištvo Slovenije. Foto: EPA

Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom.

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Kako vemo, da voda, ki priteče iz pipe, ne vsebuje zdravju škodljivih snovi? Ali pa, da nesreča, pri kateri se razlijejo nevarne kemikalije, ne bo ogrozila našega zdravja ali okolja? Vsaka nesreča - naravna ali ne - pri kateri obstaja sum na prisotnost škodljivih snovi, zahteva hitro odzivanje. V takšnih situacijah nam na pomoč ne priskočijo zgolj gasilci, reševalne službe ali ekipe prve pomoči, temveč tudi znanstveniki in znanstvenice, ki na licu mesta izvedejo meritve. Z nami je profesorica doktorica Tea Zuliani, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju IJS. Poleg njenega osrednjega raziskovalnega področja, ki je vezano na raziskovanje škodljivih snovi v okolju, že dobro leto vodi Mobilni kemijski laboratorij - terensko enoto, ki se ob različnih nesrečah, pri katerih obstaja možnost onesnaženja, odpravi na teren, oceni stopnjo nevarnosti in predlaga možna ukrepanja. Spoznali bomo, kako dobro je za nepredvidljive situacije na terenu opremljen takšen - mobilni - laboratorij. Kako se terensko delo razlikuje od običajnega dne na inštitutu? In kako se znanost spopada z neznanko, kot je nevarna neznana snov. V času, ko v okolje spuščamo vedno več potencialno škodljivih snovi, pa je na mestu tudi vprašanje, ali je nevarne snovi, ko so enkrat v okolje vnesene, te iz njega sploh možno odstraniti oziroma omejiti njihovo razširjanje.

Spoznali smo dijaka Ula Zorca Rupnika, ki je v času pandemije postal znan s svojimi poučnimi videi na YouTube kanalu z naslovom Mata in slova v izi. Izvedeli smo zakaj rad snema oziroma poučuje, kaj bo po poklicu in od kod mu ideja za povsem pravi učni pripomoček za osnovnošolske otroke z naslovom 1, 2, 3: z igro osvoji znanje tudi ti.

Misijonarka s. Zvonka Mikec se je še enkrat zahvalila za darove, ki smo jih navdušeno zbirali v Pustni Sobotni iskrici. Slišali ste, koliko misijonarjem pomeni vez z domovino, dobrota slovenskih ljudi. Spoznali pa tudi načrte, pri uresničenju katerih, ste morda tudi pomagali.

Sand mode on! Tokratna epizoda Atmosfercev je nekaj posebnega - ekspedicija v legendarno puščavo Empty Quarter (Rub' al Khali), kamor smo se podali na povabilo Andreja in s podporo Forda. V tej uri in pol dolgi podcast pustolovščini se poglobimo v izkušnjo vožnje po največjem peščenem prostranstvu na svetu, kjer vsaka sipina piše svojo zgodbo, veter riše nenehno spreminjajočo se pokrajino, sonce pa osvetljuje oder osupljive praznine.Spoznali smo, kaj pomeni prava avtomobilska turna smuka, kjer ni prostora za nespoštljivo tiščanje plina - samo prefinjena tehnika, pravilna razporeditev moči in branje terena ti omogočijo , da se zliješ s pokrajino.Prisluhni epizodi ter se z nami zapelji v divjo avanturo, kjer moč konjev sreča veličino sipin, in kjer vsak zavoj volana pomeni lekcijo spoštovanja narave..ZAPISKI:Andrej na Instagramu - https://www.instagram.com/ai_dxb_offroad?igsh=MXF5MHRrMGc1aTJzeQ==Rashed na Instagramu - https://www.instagram.com/rashed_marak?igsh=ZWlia3oyaDJtNXYxUroš Podlogar Photography - https://www.instagram.com/uros_podlogar_photography?igsh=dHh0MjF5aTZtcDdyhttps://urospodlogar.com/

Tokrat ste lahko slišali več o govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, tudi zmagovalni govor in pogovor z avtorico Leo Globočnik. Spoznali ste lahko tudi 92-letno redovnico, ki deluje v zamejstvu, to je šolska sestra Leonarda Curk.

Po več kot desetih letih, odkar smo jo prvič gostili, se v oddajo Globalna vas vrača slovenska humanitarka Jana Dular Wang'ombe. Spoznali smo jo kot ustanoviteljico izobraževalno-vzgojnega centra za otroke v Malaviju, ki po njenih besedah danes že povsem samostojno obratuje, zdaj pa podobno institucijo, za katero trenutno zbira sredstva tudi z organizacijo predavanj po Sloveniji, gradi v Keniji. Po sedmih letih bivanja v vlažnem podnebju in v tem obdobju kar 14-kratnem prebolevanju malarije, pri čemer je enkrat skoraj izgubila življenje, je namreč zapustila Malavi ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v eno tamkajšnjih vasi na 2.000 m nadmorske višine, kjer ji komarji ne morejo več do živega. V intervjuju med drugim nazorno pripoveduje o različnih okoliščinah življenja v Afriki ter o tem, kako so jo zaznamovale v zasebnem življenju.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju. Gosti: Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Tokrat se bomo v Drugem pogledu odpravili dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Ljubljane. Spoznali bomo namreč Karlo Varga, 27-letno Hrvatico, ki je iz Medžimurja v Ljubljano prišla zaradi študija arheologije. In čeprav je današnja sogovornica odraščala zelo blizu Slovenije, je Lani Furlan povedala, da se kljub temu Hrvaška precej razlikuje od Slovenije.

Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?

Spoznali smo laiška misijonarja, ki sta se pred dnevi odpravila v Brazilijo. Ana in Rajko Špehar Vrtin sta se na odhod pripravljala na Kureščku, kjer sta prejela tudi misijonski križ.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru.

Pred svetovnim dnevom čebel smo se tudi v turistični oddaji pomudili pri teh, življenjsko pomembnih žuželkah. Spoznali smo delo čebelarskega vodnika in se ustavili v Banovcih v Prlekiji – na turistični kmetiji Šalamun, ki se ponaša z dolgo čebelarsko tradicijo; danes tam poleg čebeljih pridelkov gradijo še turistično zgodbo. Nadaljevali smo tudi potopisni klepet – spoznavamo sanjske Maldive.

Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.

V prazničnem jutru je p. Branko Petauer predstavil letošnje šmarnično branje za odrasle Naj ti bom nežni rdeči cvet, v katerem nam približa življenje in delo Božje služabnice Cvetane Príol. Spoznali pa smo tudi šmarnice za otroke.

Tokrat smo v Celju obiskali japonsko akademsko slikarko, ki pri nas živi že od leta 2006. V tamkajšnji Galeriji sodobne umetnosti je prav te dni na ogled njena prva večja samostojna razstava. V njej nastavlja ogledalo sodobni družbi z različnimi mediji: z risbo, fotografijo, videoposnetkom in instalacijami. Spoznali bomo Keiko Miyazaki.

3. Oddaja: ZEMLJA V letošnji sezoni predstavljamo štiri elemente - zrak, ogenj, vodo in zemljo, ki bo, pomladi primerno, glavna zvezda tokrat! Spoznali bomo, kako povezani so z zemljo kmetje in kmetice, kaj pod zemljo počnejo krti in kako deževniki vedo, da zunaj dežuje! Posvetili pa se bomo tudi sobnim rastlinam in zeeeeloooo težkim ugankam. No, vsaj nam se zdijo težke. Pa tebi?

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.

Urugvajec Eduardo Strauch je eden od preživelih letalske nesreče v gorovju Andi pred 53. leti. Zgodbo o ragbi ekipi iz Urugvaja, ki se je 14. oktobra leta 1972 odpravljala na prijateljsko tekmo v Čile, letalo pa je strmoglavilo, pozna ves svet. Po njej je nastala knjiga - roman Živi, že pred leti je bil po njem posnet istoimenski film, decembra lani pa tudi novi film Sociedad de la nieve - The community of the snow. Tako knjiga kot prvi film sta se dotaknila milijonov ljudi, saj govorita o pogumu, prijateljstvu in odpuščanju. Od 45 ljudi, ki so bili na krovu, jih je 72 dni v izjemnih razmerah na gori preživelo le 16 . Eden od njih je Eduardo Strauch, ki je lani obiskal Slovenijo in po 30 letih, ko o nesreči ni govoril, o njej zdaj zopet spregovoril.

Spoznali sme 10 nových monopostov sezóny 2024. Niektoré tímy ponúkli len málo hodnoverné fotky (rendre), takže múdrejší budeme až na testoch v Bahrajne, odkiaľ sa už v utorok a stredu môžete tešiť na ďalšie špeciály. A následne v nedeľu sa vidíme v Plzni na EisKing TOUR. Na úvod sme sa tak zamerali skôr na vizuálnu stránku nových strojov: Ktorý tím zatiaľ najviac kamufluje? Prečo je Alonso pre Mercedes len plán B? Aké sú pravidlá pre shakedown a filmovacie dni? Ktorý tím hazarduje so svojou identitou? Ako zabrániť prevahe karbónu na monopostoch? Je Christian Horner na odstrel z Red Bull Racing? Aké sú vlastne pravidlá pri výslovnosti názvov tímov? Príjemné sledovanie želajú Števo & Pepa :) Nestihol si kúpiť vstupenky na totálne vypredanú EisKing TOUR v Plzni? Môžeš byť s nami prostredníctvom livestreamu pre všetkých pilotov (ročné členstvo) a mechanikov (mesačné členstvo). Viac info nájdeš tu: https://eisking.tv/sk/clenstvo

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek.

Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskem zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek v Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini. Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih zborov je pel v Tibetu, pred pozabo je rešil idrijsko železnico iz prve svetovne vojne, se poglobil v iskanje podatkov o avstro-ogrskem admiralu Antonu Hausu in še marsikaj drugega. Spoznali ga bomo v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.

Četrta sezona: 1. Oddaja: ZRAK Četrta sezona oddaje ORO bo v znamenju štirih elementov! V prav tako štirih oddajah bomo spoznali zrak, ogenj, vodo in zemljo. V novembrski oddaji bomo zračni - ugotavljali bomo, ali je pomembno zračenje prostorov. Spoznali bomo žival, ki prenaša pisma od človeka do človeka. Razmišljali, kaj pomeni, če vprašanje obvisi v zraku. Pogovarjali pa se bomo tudi o prdcih. In seveda ne bo šlo brez ugank!

Na nočni obisk smo povabili koreografinjo, plesalko in pedagoginjo Andrejo Šraj, ki za soboto, 25. novembra 2023, napoveduje premiero celovečerne plesne predstave Srce, poleti! Letos teče dvajset let, odkar je Štajerka prvič vstopila v plesno dvorano. Plesati je sicer začela dokaj pozno, komaj pri devetnajstih. Študentska leta je preživela v New Yorku, po povratku pa se je v celoti posvetila poučevanju in koreografiji. Svoje bogato znanje predaja na mlajše generacije plesalk in plesalcev. Spoznali bomo njeno življenjsko zgodbo in spregovorili o pomenu plesa za posameznika – bodisi poklicnega plesalca bodisi le ljubitelja plesne umetnosti. Vabljeni k poslušanju.

Ľudmila Lukačíková Kozmenko je herečka i umelecká šéfka Divadla Andreja Duchnoviča v Prešove (rusínskeho divadla). Je Rusínka, študovala v Kyjeve, jej manželom je známy divadelník, režisér Valentin Kozmenko Delinde. Spoznali sa pri naštudovaní Gogoľa v Prešove a odvtedy žijú na Slovensku. Majú študujúceho 18-ročného syna, ktorý tiež robí divadlo. Pani Ľudmila je známa aj zo seriálov Dunaj, k vašim službám, Hranica, či z filmov napr. Jak se krotí krokodýli. | Moderuje: Zuzana Šebestová. | Tolkšou Nočná pyramída pripravuje RTVS - Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Literarna nagrada mira opozarja, da so dosežki ustvarjalk in intelektualk še vedno prepogosto spregledani. Ob letošnji je žirija poudarila, da je nagrajenka Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so knjige Alme Karlin, nekoč priznane ter potem pozabljene pisateljice in svetovne popotnice, prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla kar 17 njenih knjig. In kdo bi si mislil, da je spregledan lahko tudi kamen. "Spoznali smo, da je material iz naše neposredne okolice lahko zelo kakovosten in lep, a žal v vsakdanjem življenju nima svoje veljave," so zapisali v društvu Skulpte, ki povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu. Gremo na njihovo razstavo v novomeško galerijo Kocka.

Spoznali smo enega izmed najbolj priljubljenih televizijskih osebnosti pri nas. Mario Galunič je eden redkih televizijskih voditeljev, ki jim je uspelo tako dolgo, več kot trideset let, ostati pri vrhu priljubljenosti. Sodeloval je pri desetih različnih oddajah, vodil skoraj trideset festivalov, trenutno pa je tisti, ki modrim glavam zastavlja vprašanja v kvizu Joker. Bil je prvi, ki nam je predstavil šov, v katerem smo spoznavali pevske talente, mnogi med njimi so danes prave zvezde. Kdor ga pozna, pravi, da je prijazen in dobronameren tudi za kamero, da je dober prijatelj, pri svojem delu pa profesionalec in pol.

Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.

Žijeme rýchlo, „sedavých“ profesií pribúda a život sa snažíme si všemožne zjednodušovať. Spoznali ste sa v týchto slovách? Čítajte ďalej. Pohyb je „absolútne“ prirodzenou vlastnosťou ľudského organizmu, preto sa Svetová zdravotnícka organizácia (WHO) rozhodla zaradiť do kalendára významných udalostí aj svetový deň s názvom: POHYBOM KU ZDRAVIU. Stalo sa tak v roku 2002 a odvtedy si ho aj na Slovensku pravidelne pripomíname vždy 10-teho mája. --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/kraj/message

Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.

Spoznali smo misijona na Arktiki, slišali odmev s hladnega severa, ki ga je letos ogrela Pustna Sobotna iskrica.

Spoznali smo misijona na Arktiki, slišali odmev s hladnega severa, ki ga je letos ogrela Pustna Sobotna iskrica.

Spoznali psihoterapevta in predavatelja dr. Marina Kačiča, ki s svojim življenjem in delom pričuje, kako pomembnoje, da se človek ne ustavi, ampak da nenehno raste in se razvija. Poklonili pa smo se tudi spominu na skladatelja Dušana Porento, ki seje 25. februarja poslovil od nas.

Spoznali psihoterapevta in predavatelja dr. Marina Kačiča, ki s svojim življenjem in delom pričuje, kako pomembnoje, da se človek ne ustavi, ampak da nenehno raste in se razvija. Poklonili pa smo se tudi spominu na skladatelja Dušana Porento, ki seje 25. februarja poslovil od nas.

V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.

Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.

Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.

V oddaji smo spregovorili o prihodnosti južnega Sudana, ki ga je obiskal papež Frančišek, kasneje pa je na letalu nagovoril novinarje. Spoznali smo tudi kako na Cerkev in sodelovanje v njej gleda s. Mojca Šimenc, ki bo aprila postala tajnica Slovenske škofovske konference. V Temi tedni pa smo se z Nejcem Povirkom pogovarjali o posebni konferenci v organizaciji Kraljevega inštituta za evropske študije in federacije ONE OF US na kateri se je razpravljalo o tem ali je splav res temeljna človekova pravica.

V oddaji smo spregovorili o prihodnosti južnega Sudana, ki ga je obiskal papež Frančišek, kasneje pa je na letalu nagovoril novinarje. Spoznali smo tudi kako na Cerkev in sodelovanje v njej gleda s. Mojca Šimenc, ki bo aprila postala tajnica Slovenske škofovske konference. V Temi tedni pa smo se z Nejcem Povirkom pogovarjali o posebni konferenci v organizaciji Kraljevega inštituta za evropske študije in federacije ONE OF US na kateri se je razpravljalo o tem ali je splav res temeljna človekova pravica.

Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih. Na nedeljski izlet na vzpetine, ki se razprostirajo nad Bohinjem, nas v družbi vodičke Katarine Đurđevič odpelje Tina Šoln.

EPIZODA 57Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. PrisluhnI!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:38 - Timov teden01:28 - Chlani pri Predsedniku Pahorju06:49 - Prijateljstvo10:40 - Pomoč brezdomcu12:28 - Chlani VLOGS13:28 - Timovi nohti14:56 - Timovi poklici15:48 - Umetna inteligenca in ljudje25:29 - Darila33:34 - "Red district" v Amsterdamu36:11 - Slovenija ima talent40:41 - Izgled vs. karakter 45:43 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

To je epizoda, ki ste jo čakali vsi ljubitelji takšne in drugačne hitrosti.

Vypočujte si siedmu časť cyklu prednášok "Na ceste do Emauz", tentokrát o tom, ako Ježiša "Spoznali ho pri lámaní chleba..."