Podcasts about srce

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Najnovija epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaše mobilne telefone, laptopove i ostale pametne aparate. U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković setili su se Vukašina Crnčevića, analizirali su provod naprednjaka u Nišu, zapitali se da li je Kralj Obrva spreman za tetoviranje u zatvoru, a uradili su i redovnu psihičku analizu gospodina Vućića. Gost je član predsedništva pokreta SRCE, kapetan bojnog broda i vojni analitičar, Petar Bošković! Kapetan Bošković izneo je svoje mišljenje o situaciji u vojsci i drugim službama bezbednosti, detaljno je objasnio kako su organizovane režimske parapolicijske i paravojne formacije, obrazložio je predlog opozicije o vladi narodnog poverenja, a ima i jasnu viziju kako će se sve ovo završiti. Uz to, uporedio je kako je bilo raditi u Upravi za odnose sa javnošću pod Vućićem, Vulinom i Šutanovcem. U Magarećem kutku shvatićete da se u DLZ skoro uopšte ne psuje u odnosu na neke druge. Autori vas mole, da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite svoju donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija.

Australac je postao prva osoba na svijetu koja je napustila bolnicu s potpuno umjetnim srcem. Pacijent je s uređajem živio više od 100 dana prije nego što je ranije ovog mjeseca primio transplantaciju donorskog srca.

Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Slovenija je po operacijah presaditev srca v svetovnem vrhu uspešnosti. Ljubljanski klinični center je spisal novo nepozabno zgodbo, s tem ko je obsežni kirurški ekipi uspelo presaditi srce pri 6-mesečnem dojenčku. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zaradi domnevno napačnega trupla talke obtožuje Hamas, da krši dogovor o premirju. - Sodnici v zadevi švicarski franki grozi disciplinski postopek. - Celjani v osmini finala konferenčne lige s švicarskim Luganom.

V terminih radijskih iger za otroke se v februarskih nedeljskih jutrih s Ciklom poosebljenih radijskih iger za otroke družimo s prav posebnimi junaki, takimi s človeškimi lastnostmi. Otroci namreč predmete in pojave v svojih igrah in dojemanjih pogosto poosebijo, nekateri pa še daleč v odraslo dobo ohranjajo poseben, torej poosebljen odnos do stvarnega sveta. Morda so ključne za to tudi pravljice, ki postavljajo v svoja pripovedna središča oživljene stvari, da bi jih razvijajoči se možgani in čustva laže razumeli. Iz bogate zakladnice tovrstnega žanra slušnih iger arhiv Radia Slovenija s tem kvalifikatorjem ponudi več kot 80 zadetkov; režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni krog sklenil štiri igre. Slušni krog nadaljujeta Zvezda in srce po zgodbi Milana Jesiha iz leta 1996. Kamniti amorček, mali poganski bog ljubezni, navihani krilati fantek z lokom in ljubezenskimi puščicami, se nekega dne igra in začne streljati z lokom, ne da bi meril. Puščice ljubezni letijo križem kražem v vse smeri, to pa povzroči ljubezensko zmešnjavo. Vsi se namreč zaljubijo v padlo zvezdo z neba, ki bi rada spet nazaj na nebo in ji ni mar za smešne zaljubljence. Poslušajmo, ali se ji jim bo naposled uspelo izviti in odleteti nazaj v nebo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Pripovedovalec – Jernej Kuntner Amor – Saša Mihelčič Slavec – Zlatko Šugman Žaba – Marijana Brecelj Hrček – Jožef Ropoša Polž – Jurij Souček Zvezda – Maja Končar Kresnica – Vesna Pernarčič Kralj – Bogomir Veras Kraljica – Marjana Klanjšek Jaklič Kamen – Lotos Šparovec Vran – Dare Valič Kaktus – Gregor Čušin Krompirji – Gregor Bakovič, Lotos Šparovec, Gregor Čušin Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1996.

Na čelo RTS-a moraju da dođu profesionalci, a budućem direktoru javnog servisa morao bi zakonom da bude zabranjen uticaj vlasti. RTS se ne bavi građanima, iako ga oni finansiraju. Vlast je u potpunosti uništila lokalne medije u Srbiji sa jasnom namerom da uguši glas naroda. Svako novinarstvo je teško, ako se radi na pravi način. Mnogi nezavisni novinari su životima platili cenu slobodne reči u Srbiji. U vremenima krize građani se okreću kredibilnim medijima. Društvene mreže je najteže kontrolisati jer nemaju zakonsku odgovornost, dok je podkast najbrže rastući medij na svetu. Digitalne platforme su budućnost novinarstva. Gost: Branko Čečen, Novinar i urednik

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Slovenski teolog in filozof Peter Kovačič Peršin v obsežnem in problemsko tehtnem delu Kako misliti Boga kaže velik polet ustvarjalne energije. Loteva se novih in novih vprašanj, razgrne veliko vednosti ter ohranja pošteno in pokončno držo. Premišljuje o neustreznosti ontoteološkega pojmovanja Boga in izhaja iz sodobne kritične misli o doslej veljavnem katoliškem nauku o Bogu. Odgovarja na vprašanje o neustreznosti takega pojmovanja Boga pri nekaterih slovenskih literatih, ki so o Bogu in krščanstvu razmišljali kritično. Ontoteologija, kot pravi, išče gotovost spoznanja in človeku daje varnost bivanja v vsakdanjem življenju, čeprav zgolj navidezno. »Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja. Filozofija kot iskateljica modrosti je odprto in kritično mišljenje, ki je kot tako vedno nujno in živo. Ideologije pa so zaprt mišljenjski sistem, ki so časovno pogojene. Vprašanje kako misliti Boga bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto, ker človek pač biva neprenehoma v negotovosti zunanjega in notranjega življenja in želje po preseganju vseh omejitev.« Vera zahteva svobodo duha in je po Peršinovem mnenju pot bivanjske odprtosti, tako rekoč bivanjska avantura. Nekaj čisto drugega pa je religiozna struktura, ki postane dogmatičen oklep, torej ideologija kot utesnjevanje duha. Seveda pa ima vera tudi družbeno razsežnost in lastnosti kulture kot temelja človeške medsebojnosti. Še več, je prepričan avtor, religija je kot organizirano verstvo eden temeljnih izrazov določene civilizacije. Peršin pojasnjuje tudi svoje razumevanje drugih pojmov. Metafiziko ima za resnico o bivajočem v celoti. Veliko mu je do tega, da bi razčistil svoj odnos do slovenskega katolicizma. Krščanstvo je zanj duhovno-religiozno gibanje, strukturo Katoliške cerkve pa je že v mladosti občutil tudi kot institucijo prisile. Filozofsko analizira pisanje slovenskih literatov ter njihov odnosa do Boga in krščanske vere. Pri tem poudarja, da vrhunsko leposlovje dosega raven umetniške veljave in metafizične globine ne le z jezikovno, stilno in poetično besedo, temveč predvsem s svojim metafizičnim sporočilom, saj prav z njim človeku odpira duhovna obzorja. »Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.« V metafizični strukturi se zrcalita tako ustvarjalčeva osebnost kot tudi duhovna zavest v času in prostoru, v katerem je literarno delo nastalo. To je tudi avtorjevo vodilo poglabljanja v izbrana literarna dela. Prešernov Krst pri Savici analizira in interpretira s poglobljenim poznavanjem eksistencialij in sporočilnosti Kierkegaardove misli. Pri danskem mislecu in slovenskem pesniku odkriva sorodno občutenje bivanja ter s tem podobno idejno in duhovno usmeritev. Peršin preučuje zgodovinsko ozadje, spopadanje in krvavi boj ter razliko med naravno in religiozno ljubeznijo. Krst pri Savici je, tako ugotavlja, predvsem stvaritev, ki se s svojim metafizičnim sporočilom ravna po zgledu vodilne linije evropskega razsvetljenstva. Prav v zavračanju katolicizma kot ideologije je bistvo Prešernovega zgodovinskega vprašanja o Bogu zgodovine. Pesnik Dragotin Kette se je dokopal do spoznanja, da samo medčloveška ljubezen vodi do presežnega vzpona človekovega duha. Njegovo spoznanje Boga je trezno in razumno. Bog se mu razkriva v naravi, človekovem delovanju in zmožnosti ljubezni in je zanj vesoljna harmonija. Kette je v slovenski duhovni zgodovini prvi izpovedal novo umevanje Boga. Napravil je korenit obrat od sholastičnega, dogmatičnega in brezosebnega razumevanja k eksistencialnemu in osebnemu doživljanju Boga kot temelja človekove intimne eksistence. S tem je bil storjen radikalen premik k modernemu razumevanju človeka. Ivan Cankar je svojo religioznost vezal na osebni etični kodeks in vprašanje socialne pravičnosti. Njegova maksima se je glasila: »Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.« Cankarjev odnos do krščanske vere in njene prakse, meni Peršin, je v primerjavi s Kettejevim idejno globlji in družbeno zrelejši in zato tudi radikalnejši pri kritiki institucionalnega krščanstva. V romanu Bogovec Jernej pisatelja Ivana Preglja je v ospredju vprašanje, ali je Bog kaka druga bitnost kot Bog vere. Pregelj je strukturo tradicionalnega romana razkrojil, saj njegov antijunak vstopa v prostor epohalnega nihilizma. Očiten je nov metafizični položaj, s katerim je izničen položaj človeka kot avtonomnega subjekta. Obsežno poglavje o dramatiku Ivanu Mraku je napisano v heideggerjanski maniri in pomeni subtilen prikaz vsebine njegovih himničnih tragedij. O Francetu Balantiču Peršin premišljuje v literarnem slogu in mu priznava pesniško genialnost, hkrati pa poet nanj deluje kot labodji spev tradicionalnega katolicizma. Tako ga je Peršin doživljal, ko ga je odkril v letih bogoslovnega študija. Že tedaj ga je spodbudil k miselnemu in življenjskemu preseganju obstoječe katoliške duhovne in ideološke strukture na Slovenskem. Oriše pesnikovo življenjsko pot in se poglobi v njegovo poezijo. Balantič se je pridružil domobranski vojski, aktivno deloval v boju proti partizanom in dobil čin narednika. Pristal je na kolaborantski strani. Ob napadu Tomšičeve brigade, ki ji je poveljeval španski borec in znani partizanski komandant Daki, je zgorel skupaj z dvaintridesetimi borci. Stane Semič – Daki je po vojni v pogovoru z učenci, med katerimi je bil kot otrok tudi Peršin, povedal, da je Balantiča osebno večkrat pozval, naj se preda in mu ne bodo sodili, a tega ni hotel storiti. Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe, njegova religiozna lirika pa izraža oseben in neposreden odnos do Boga. Peter Kovačič Peršin se je v delu Kako misliti Boga ustavil tudi pri razdvojenosti Marja Rožanca in njegovem priznanju, da sta vse življenje nad njim kraljevali dve obsedenosti – z Bogom in spolnostjo. Preučil je še razvojni lok Kocbekove vere ter poezijo Božjega molka, kakršno je ustvarjal pesnik in duhovnik Vili Stegu. Filozof Tine Hribar, pisec spremne študije, je nekatera avtorjeva stališča še razširil in svoje premišljevanje končal z besedami, da ima misel sposobnost misliti Boga ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva, in ne glede na to, ali je svet bogov realen, imaginaren ali simbolen.

U ovoj epizodi govorimo o tome zašto je ponekad važno da sami sebi slomimo srce.Pitanja na koja odgovaram:Kada je trenutak da slomimo sebi srce?Kakva sve to pitanja u nama pokrene?Šta nam dobro donese ta odluka?Možete me pronaći na:Website: https://martinadjokic.com/Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar, direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si

»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Nekoč je živela miš, ki se je izredno bala ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Po več kot desetih letih, odkar smo jo prvič gostili, se v oddajo Globalna vas vrača slovenska humanitarka Jana Dular Wang'ombe. Spoznali smo jo kot ustanoviteljico izobraževalno-vzgojnega centra za otroke v Malaviju, ki po njenih besedah danes že povsem samostojno obratuje, zdaj pa podobno institucijo, za katero trenutno zbira sredstva tudi z organizacijo predavanj po Sloveniji, gradi v Keniji. Po sedmih letih bivanja v vlažnem podnebju in v tem obdobju kar 14-kratnem prebolevanju malarije, pri čemer je enkrat skoraj izgubila življenje, je namreč zapustila Malavi ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v eno tamkajšnjih vasi na 2.000 m nadmorske višine, kjer ji komarji ne morejo več do živega. V intervjuju med drugim nazorno pripoveduje o različnih okoliščinah življenja v Afriki ter o tem, kako so jo zaznamovale v zasebnem življenju.

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=84N6AK9XMXA64Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 159Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic in žirafa. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:11 Intro00:00:43 Pride gostja00:02:19 Višina in vrat00:03:16 Ali žirafe bruhajo?00:04:50 Prehranjevanje00:05:48 jezik00:07:41 Srce in krvni obtok00:09:31 Spanje00:11:35 Vzorec kožuha00:12:28 Komunikacija00:13:19 Parjenje in družina00:15:04 Plenilci00:18:12 Evolucija00:19:04 Zanimiva dejstva00:21:38 Jure se javlja iz Tajske!00:22:34 Updejt s Tajske00:24:35 Mozolji na riti00:26:23 Kokosi00:34:01 Resort00:35:02 Airpods00:37:42 Življenje v resortu00:39:45 Kako zgleda juretov dan na Tajskem00:45:48 Kako veš da je nekdo turist?00:46:44 Dredi00:49:16 Kaj še čaka Jureta?00:49:34 Vprašanja00:51:31 Si sam sebi lep?00:54:04 Najljubši komadi00:54:36 Ladyboy update00:55:32 Cene in denar00:57:36 Potovanje 1-10POSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Simpatično utrgana četverica Kokosy se je oddaje lotila na zelo poseben način. Akustiki, obogatenim aranžmajem, nikoli slišanim skladbam in gostom so dodali čisto pravo glasbeno pravljico! Izštekani, ki so bili marsikomu všeč, nekatere morda razbesneli, nikogar pa niso pustili hladnega. Potem ko se je lani pevec Boris Kokalj izkazal na Izštekanih 30 v polnih Križankah in ko je bend na Izštekanih 10 v polnem Kinu Šiška s krasno predelavo "Ene pesmi" otvoril Poklon Vladu Kreslinu, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo Kokosy podali na celovečerno izštekavanje v studio Vala 202. Precej bolj intrigantno pa je bilo vprašanje, kako se bodo iskrivi in nepredvidljivi mladeniči izštekali. "Ne gre nujno za prenos v akustiko, ampak za predrugačenje skladb. Na tak način, da bodo carske, zanimive, nove nam in poslušalcem," pripoveduje Boris. "Šli smo globoko v zajčjo luknjo, do konca, tja, kamor si marsikdo ne upa." "Glasba je učitelj za življenje, ego-check, globok trip brez substanc," pojasnjuje Anže. "Vedno bolj se spreminjamo, na glasbeni in osebnostni ravni." "Pravijo, da slika nikoli ni zares dokončana. Podobno je s skladbami. Radi eksperimentiramo in vidimo, kaj nastane. Ne razmišljamo preveč," dodaja Martin.  Ampak kaj to konkretno pomeni? "Marsikaj. Lahko spremenimo harmonijo, vajb, zasedbo, ponavadi vse troje hkrati. Včasih se zamenjamo na instrumentih, iz česar nastane nekaj čisto novega." K sodelovanju so povabili saksofonista Luko Martina Gajška in multiinstrumentalista Danijela Bogataja, seznam gostov pa s tem nikakor ni končan. "Danijelov prispevek je kot majoneza," pravi Boris. "Pri tem je treba vedeti, da sem velik fen majoneze. Slastno bo. Nebeško. Njegova čudovita, v odmev potopljena violina... Njam!" Tudi seznam akustičnih instrumentov se tu ne konča, slišali smo še koncertni klavir, harmoniko, tamburice... In tudi to še ni vse. "Izbrali smo nekaj skladb, ki so nam v akustiki najbolje zazvenele. Slišali boste eno prastaro in eno čisto novo. Poleg teh poslastic pa imamo še eno packarijo, ki bo morda koga naredila besnega, nikogar pa ne pustila hladnega. Med improviziranjem v hiši Izidorjevega dedka ob treh zjutraj, ko smo bili že pošteno utrujeni, je nastala radijska igra oziroma glasbena pravljica. Tako nam je simpatična, da smo se odločili porogati se instituciji, kot so Izštekani, in jo na njih predstaviti." "Skratka, v Izštekanih želimo ustvariti žurko, kot bi bili pri Juretu doma, kjer bomo sproščeni in bo carska skupnost. To je naša glavna mantra: skupnost na temeljih iskrenosti, ljubezni in spoštovanja." Kako lepo to sovpada z mantro Izštekanih, da so skupnost, ki ji je krasno pripadati. Fotografije - Alan Orlič Skladbe: Lana ne Moje sonce Marija Kuščar Gloria Ena pesem (z Vladom Kreslinom) Čao bejbi Pristanišče d.o.o. Srce

Pridružite se našim zatvorenim Satsanzima koji se ne snimaju i ne objavljuju javno. Info o njihovom održavanju šaljemo Viberom - samo kliknite na https://cli.re/viber-manifestiranje Podržite nas donacijom:  ✅ Kreditnim karticama: https://cli.re/donacija-karticama  ✅ Ostalo (IBAN, Paypal): https://www.manifestiranje.com/donacija

Miholjsko leto donelo je vrelu novu epizodu podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! Nenad Kulačin i Marko Vidojković odvojili su dužnu pažnju za najnoviju krivinu u koju smo skrenuli u borbi protiv rudarenja, Čale je dobila nov nadimak Fifi, zbog svojeg prizivanja građanskog rata, a ocenjeno je da novi autobusi GSP Beograd najviše podsećaju na produžene policijske marice. Gost, predsednik stranke SRCE, general Zdravko Ponoš. U nedostatku otvorenog dijaloga unutar opozicije, to je moralo da se desi u DLZ i nije bilo nimalo nežno. Nećemo vam ništa otkrivati, gledajte i pokušajte da uživate. U Magarećem kutku, moći ćete da vidite novo gostovanje DLZ u Hit šitu.

Danes goduje dekle, ki je priljubljena med kristjani po vsem svetu, častijo jo celo pravoslavni verniki. Gre za Terezijo iz francoskega mesta Lisieuxa. Že kot štiriletna deklica je izgubila svojo mater, toda materinska nežnost in veselje sta se ji vtisnila v spomin za vse življenje, zato se tudi njo poznali po njeni milini in otroški domiselnosti. Prav tako je imela srečo z očetom iz družine Martin, ki je bil sicer dobro stoječ urar in draguljar, a njegov največje bogastvo je bilo vseh pet preživelih hčera, ki jih je vzgajal z izredno rahločutnostjo in toplino. Njihov čas je bil konec 19. stoletja, ko še niso znali zdraviti otroških bolezni, saj še ni bilo penicilina, zato so cerkveni predstojniki modro omahovali, da bi mala Terezija že zgodaj vstopila v samostan. Končno je z dekliško vztrajnostjo dosegla, da je že pri petnajstih postala karmeličanka. Toda kako je lahko papež leta 1997 dekle, ki je umrla že pri 24-tih, razglasil za učiteljico Cerkve? Terezija je imela izredno bogato duhovno življenje. K sreči ga je zaupala svojemu dnevniku. V njem je razkrila ne samo svojo otroško zvedavost in dekliško radost, ampak tudi to, kar mistiki imenujejo »noč vere«. To pomeni, da se je morala spopasti z globokim občutkom osamljenosti in zapuščenosti, s skušnjavami obupa in zagrenjenosti. Izhod iz teh duhovnih kriz je iskala na obzorju Ljubezni. Razumela je, da v krščanstvu ni več daritve, ki bi bile starozavezne krvave žrtve, prava daritev je le daritev ljubezni. K tej ljubezni pa ne spadata samo vsakodnevna molitev in meditacija, ampak tudi vsakodnevna opravila v pralnici, čiščenje hiše ali pa tudi prenašanje nemogočih oseb, vsekakor pa strežba bolnih in starih. Tako je razvila nauk o daritvi življenja kot izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti na obzorju Ljubezni. Zato je lahko duhovito zapisala: Zdaj jaz izpolnim Bogu vsako njegovo željo, potem ko bom pri njem, pa mi bo on moral izpolniti vsako mojo. Ko bo pri Nebeškem očetu, bo metala na svet vrtnice in ne bo brez dela vse tja do sodnega dne. Verjela je, da Ljubezen ne pozna meja. Trpela je, ker ni mogla postati duhovnik, a moč njene ljubezni je bila tolikšna, da je verjela, kako pomagati misijonarjem, ki ljudstvom prinašajo novo upanje. Zato se ne čudimo, da so misijonarji prav njo izbrali za svojo zaščitnico. K njej so se začeli zatekali vsi ljudje. Spomnimo se, kako so tudi dekleta s skrajnega roba družbe, ki so se prodajala, pripeljala bodočo pevko Edit Piaf na Terezijin grob in jo spodbujala, naj moli k njej, da ne bo oslepela.

Naša gostja je bila kardiologinja dr. Marjeta Zorc, govorili pa smo o vplivu visokih temperatur na naše srce in ožilje. Kronični bolniki imajo v tem obdobju veliko težav, v populaciji spet intenzivno kroži koronavirus.

Srce, možgani in jezik so se dogovorili, da ne bodo ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.

Ugotovili so, da le pet minut sproščenega smeha zadostuje za sintezo in sprostitev primerne doze endorfinov ali hormonov sreče. Ti pripomorejo k sprostitvi, optimizmu in dobremu razpoloženju. Smeh je edino zdravilo, ki se ga lahko užije v neomejeni količini in nima stranskih učinkov. V Svetopisemkih Pregovorih lahko preberemo: "Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši." Ta svetopisemski recept, ki je bil napisan pred skoraj 3000 leti podpirajo tudi ugotovitve strokovnjakov iz novejših časov. Ugotovili so, da smeh vzpodbudi delovanje imunskega sistema za 48 ur, medtem, ko pojav negativnega čustva ali neprijetne izkušnje ohromijo moč telesne obrambe za celih 24 ur. Optimističnim ljudem se hitreje celijo rane, zdravijo akutna obolenja, kronični potek bolezni pa poteka bolj umirjeno in z manj zapleti. Zanimivo je, da pri smehu obremenimo samo 14 obraznih mišic, pri jezi in nezadovoljstvu pa kar 72. Verjetno se boste strinjali, da je človek z nasmehom tudi nekako lepši. Smeh pozitivno vpliva tudi na okolico. Ljudje, ki se družijo z nasmejanim človekom, sčasoma tudi sami postanejo optimistični in dobrovoljni. In obratno, v negativnem okolju se lahko tudi sami navzamemo slabe volje in zamorjenosti. Nekdo je nasmeh opisal takole: Največkrat deluje prav čudežno. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga podarja. Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno. Nihče ni tako bogat in niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti. Z njim lahko vsak samo pridobi. Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav bližnjemu, pomoč pri sklepanju poslov. Je počitek utrujenemu, kažipot izgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi. Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se podarja. Gotovo je, da se je bolje s smehom otresati sveta, kakor pa ga zalivati s solzami. Tudi Jezusovo priporočilo se glasi, naj hudo premagujemo z dobrim. Če boste pri drugih iskali in izpostavljali tisto, kar je dobro, boste povzdigovali dobro, ki je v vas samih. Ko boste utrujeni ali nesrečni, ko se vam bo zgodila krivica in vam bo hudo, se spomnite na nekaj, kar vas je v preteklosti nasmejalo. Pomislite na kaj vzpodbudnega in razmišljajte o dobrih rečeh.

Spoštovani, krščanski Bog se dobesedno ponuja grešnemu človeku in tako rekoč brska po košu človekovega umazanega perila, pa ne zato, da bi nas poniževal in sramotil, ampak zato, ker komaj čaka priliko, da nas preobleče v nova in čista oblačila. Neki slikar je iskal človeka, ki naj bi mu služil kot model, medtem ko bi slikal podobo izgubljenega sina iz Jezusove zgodbe, ki je odšel od očeta v daljni svet in je postal potepuh. Slikar je na ulici srečal raztrganega in umazanega berača in ga zaprosil, naj pride v njegov slikarski atelje, za kar mu je obljubil ustrezno plačilo. Dogovorjeno uro je berač res prišel, vendar urejen, obrit in lepo oblečen. Slikar ga je vprašal: »Kdo pa ste vi?« Možak je dogovoril: »Jaz sem berač, ki ste ga povabili v atelje. Mislil sem, da je bolje, če se umijem, uredim in lepo oblečem, preden me naslikate.« Slikar mu je odvrnil: »Žal mi je. Takšen mi več ne ustrezate.« Spoštovani, k Bogu pridimo takšni, kakršni smo. Nič bolj ne gane Božjega srca kot naše priznanje, da se sami ne moremo rešiti. Običajno se za Boga polepšamo, da bi nanj naredili vtis, ga navdušili, dobili njegovo pozornost, naklonjenost in zaslúženje. Pozabljamo, da so naši grehi gorivo za Božjo ljubezen. Naš največji greh je ta, da nočemo biti grešniki. Kajti nihče ne bo prišel v nebesa zato, ker je dober, ampak zato, ker je Bog dober. Žal smo Evropejci na to pozabili. Slišal sem, da je Evropejec, ki se je sprehajal ob potoku, vprašal Afričana, kako ocenjuje krščanstvo v Evropi. Afričan je vzel iz potoka kamen in ga z drugim kamnom razbil, nato pa rekel: »Vidiš, kamen je zunaj moker, znotraj pa suh. Tako jaz ocenjujem evropsko krščanstvo. Srce večine ljudi ni spremenjeno. Tako kot se voda ni dotaknila notranjosti kamna, se tudi Bog ni dotaknil src večine ljudi, čeprav je zakoreninjen v duši vsakega človeka. Po moji oceni ste nepotešeni in tako nesrečni zato, ker odklanjate Boga.« Katastrofe v svetu poosebljajo vse, kar delamo narobe v odnosu do Boga, ljudi in narave, zato prosimo Boga, da bi imeli srce, ki je dovzetno za Boga. Ne pozabimo, da smo stalno na bojišču izbire med svojim suženjstvom in svobodo. Molimo za naš planet, ki je naš skupni dom, in je v resni preizkušnji zaradi našega požrešnega plenjenja. Zahodna civilizacija je namreč kot nabita pištola, ki je usmerjena v glavo našega planeta (Terrence McKenna).

Spoštovani, krščanski Bog se dobesedno ponuja grešnemu človeku in tako rekoč brska po košu človekovega umazanega perila, pa ne zato, da bi nas poniževal in sramotil, ampak zato, ker komaj čaka priliko, da nas preobleče v nova in čista oblačila. Neki slikar je iskal človeka, ki naj bi mu služil kot model, medtem ko bi slikal podobo izgubljenega sina iz Jezusove zgodbe, ki je odšel od očeta v daljni svet in je postal potepuh. Slikar je na ulici srečal raztrganega in umazanega berača in ga zaprosil, naj pride v njegov slikarski atelje, za kar mu je obljubil ustrezno plačilo. Dogovorjeno uro je berač res prišel, vendar urejen, obrit in lepo oblečen. Slikar ga je vprašal: »Kdo pa ste vi?« Možak je dogovoril: »Jaz sem berač, ki ste ga povabili v atelje. Mislil sem, da je bolje, če se umijem, uredim in lepo oblečem, preden me naslikate.« Slikar mu je odvrnil: »Žal mi je. Takšen mi več ne ustrezate.« Spoštovani, k Bogu pridimo takšni, kakršni smo. Nič bolj ne gane Božjega srca kot naše priznanje, da se sami ne moremo rešiti. Običajno se za Boga polepšamo, da bi nanj naredili vtis, ga navdušili, dobili njegovo pozornost, naklonjenost in zaslúženje. Pozabljamo, da so naši grehi gorivo za Božjo ljubezen. Naš največji greh je ta, da nočemo biti grešniki. Kajti nihče ne bo prišel v nebesa zato, ker je dober, ampak zato, ker je Bog dober. Žal smo Evropejci na to pozabili. Slišal sem, da je Evropejec, ki se je sprehajal ob potoku, vprašal Afričana, kako ocenjuje krščanstvo v Evropi. Afričan je vzel iz potoka kamen in ga z drugim kamnom razbil, nato pa rekel: »Vidiš, kamen je zunaj moker, znotraj pa suh. Tako jaz ocenjujem evropsko krščanstvo. Srce večine ljudi ni spremenjeno. Tako kot se voda ni dotaknila notranjosti kamna, se tudi Bog ni dotaknil src večine ljudi, čeprav je zakoreninjen v duši vsakega človeka. Po moji oceni ste nepotešeni in tako nesrečni zato, ker odklanjate Boga.« Katastrofe v svetu poosebljajo vse, kar delamo narobe v odnosu do Boga, ljudi in narave, zato prosimo Boga, da bi imeli srce, ki je dovzetno za Boga. Ne pozabimo, da smo stalno na bojišču izbire med svojim suženjstvom in svobodo. Molimo za naš planet, ki je naš skupni dom, in je v resni preizkušnji zaradi našega požrešnega plenjenja. Zahodna civilizacija je namreč kot nabita pištola, ki je usmerjena v glavo našega planeta (Terrence McKenna).

Strajin Nedović, aktuelni trener KK Zlatibor sa kojim pravi neverovatne rezultate u poslednjih pet godina, novi je gost Jao Mile podcasta!Sa ekipom Zlatibora na fantastican nacin osvaja trofej ABA 2 lige, ali zbog "birokratije" nije dobio priliku da ucestvuje u ABA ligi.Kako funkcionise finansiranje kluba je nesto sto moze da posluzi kao primer mnogim klubovima u Srbiji. 00:00:00 Početak 00:00:30 Humanost 00:02:05 Strajin Nedović 00:12:05 Sezona 00:13:00 KLS 00:22:10 Spartak Subotica00:23:31 Finansiranje00:30:05 ABA baloni00:34:00 Sledeća sezona00:39:10 Pripreme za Skoplje 00:58:25 Centri i menadžeri 01:06:30 Kutlešić01:11:00 Ross 01:17:25 Slovenci01:29:40 Odrastanje 01:40:15 Uzori01:42:40 Igračka karijera01:48:45 Čitić01:54:00  Dogodine ABA02:00:00  Najteži protivnik02:03:00 Najteži momenat 02:06:00 F402:10:20 Košarka šta je donela02:14:15 Savet za mlade02:18:00 Kina 02:20:25 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Strajin NedovićDatum: 29. Maj  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #strajinnedovic #zlatibor #crvenazvezda  #kkpartizan  #darkomilicic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #kkzlatibor

Strajin Nedović, aktuelni trener KK Zlatibor sa kojim pravi neverovatne rezultate u poslednjih pet godina, novi je gost Jao Mile podcasta!Sa ekipom Zlatibora na fantastican nacin osvaja trofej ABA 2 lige, ali zbog "birokratije" nije dobio priliku da ucestvuje u ABA ligi.Kako funkcionise finansiranje kluba je nesto sto moze da posluzi kao primer mnogim klubovima u Srbiji. 00:00:00 Početak 00:00:30 Humanost 00:02:05 Strajin Nedović 00:12:05 Sezona 00:13:00 KLS 00:22:10 Spartak Subotica00:23:31 Finansiranje00:30:05 ABA baloni00:34:00 Sledeća sezona00:39:10 Pripreme za Skoplje 00:58:25 Centri i menadžeri 01:06:30 Kutlešić01:11:00 Ross 01:17:25 Slovenci01:29:40 Odrastanje 01:40:15 Uzori01:42:40 Igračka karijera01:48:45 Čitić01:54:00  Dogodine ABA02:00:00  Najteži protivnik02:03:00 Najteži momenat 02:06:00 F402:10:20 Košarka šta je donela02:14:15 Savet za mlade02:18:00 Kina 02:20:25 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igs...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagram  / jaomile_podcast  Facebook   / jaomilepodcast  TikTok 

56 - Bilo je mnogo vaših zahteva da nastavimo priču o ljubavi. Ovoga puta malo ćemo pričati o vezi ljubavi i mozga. Da li srce ima svoj mozak? Šta žene privlači kod muškaraca a šta muškarce kod žena? Danas, ponovo, o ljubavi i o neurobiologiji ljubavi pričaju Roberto i Olivera, jer ste vi to tražili. Sve što želite da pitate, kao i uvek, možete u komentarima.

Ne jednom sam se okomio na estradu kao na stecište umetnika korumpiranih vlastitom zabludom da njihovo blagostanje zavisi od vlasnika naše nesrećne nastambe: samo da bi cupkali u predosadnom besomučju najluđe noći na televiziji, prave se da ne vide kako žive u naopakoj državi, samo da bi bili članovi žirija prenebregavaju državin zulum i reketiranje ... Dalje

Ne jednom sam se okomio na estradu kao na stecište umetnika korumpiranih vlastitom zabludom da njihovo blagostanje zavisi od vlasnika naše nesrećne nastambe: samo da bi cupkali u predosadnom besomučju najluđe noći na televiziji, prave se da ne vide kako žive u naopakoj državi, samo da bi bili članovi žirija prenebregavaju državin zulum i reketiranje ... Dalje

Irena Sešek, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi oddelek za pridobivanje gradiva, je izjemna strokovnjakinja na področju knjižničarstva. V pogovoru pripoveduje o poslanstvu NUK, njenih nalogah, zgodovini, pravilih, zakonodaji, predvsem pa o zbiranju gradiva in skrbi za našo pisno dediščino. Zbiranje obveznih izvodov publikacij se je pri nas začelo že daljnega leta 1807, ko so morali tiskarji in knjigotržci licejski knjižnici, predhodnici NUK, poslati po en izvod vsakega dela, ki je bilo natisnjeno na Kranjskem. Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

O knjigah in podcast vsebinah, ki odpirajo misli in srce, kako pomembno je prepoznati trenutek, ko se je v življenju potrebno odločiti in zaključiti odnose, trenutno zaposlitev ali hobi. Celoten pogovor z Miho Rekarjem, v katerem govoriva o o dobrih in učinkovitih načinih iskanja nove zaposlitve, izgubi službe, pa seveda o knjigah, dobrih podcast vsebinah in idejah za potovanja, lahko poslušaš tukaj: ⁠https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda158 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Prof. dr. Matej Cimerman, specialist splošne kirurgije in travmatologije, predstojnik Kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana, pravi, da se moramo, ko rešujemo naše zdravstvo, odločiti tudi, kaj bomo naredili z vrhunsko medicino. V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu.Zapiski: Zdravstvo 3.0: Vsi umremo, a o smrti se ne govori; Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora; Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico; Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha; Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?  

U najnovijoj epizodi jedinog podkasta u regionu pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", Nenad Kulačin (studio) i Marko Vidojković (proslavio radno Svetski dan izbeglica), potresli su se oko situacije na severu Kosova, podržali su slovenačkog novinara na koga je kidisao srpski predsednik, upitali su se koliki procenat policajaca podržava inspektore koji svedoče u slučaju "Jovanjica" i silno su se zabavljali komentarišući javni ispad koji je Njegova Niskost imala u nedelju pre podne. Gost je potpredsednik pokreta SRCE, sociolog, prof dr Slobodan Cvejić! Profesor je ulio preko potrebni optimizam građanima Srbije komentarišući dosadašnji tok protesta "Srbija protiv nasilja". Uz to, Cvejić je procenio da režimu ne cvetaju ruže, pa ni smrdljevci, imajući u vidu potrebu predsednika da ne silazi sa TV ekrana. Ocenivši da prisustvujemo predsednikovom potpunom gubljenju kontrole nad sobom, Cvejić je zaključio da se iza kulisa dešava postepeno gubljenje kontrole režima nad polugama vlasti. Profesor je istakao da može da zamisli kako vlast ispunjava neke od zahteva građana na protestima, ali može da zamisli i primenu sile kao odgovor uzdrmanog režima. U Magarećem kutku moći ćete da čujete salvu psovki bez bipova, ali ne od strane jednog od voditelja DLZ, već na TV Pink. DLZ, na našem portalu sredom od 20 sati.

Najnovije izdanje podkasta "Dobar loš zao" stiže dan posle godišnjice ubistva Slavka Ćuruvije, četiri dana nakon godišnjice ubistva Dade Vujasinović i u nedelji u kojoj se propagandno krilo režima, na čelu sa Pinkom, Informerom, Anom Brnabić i Aleksandrom Vučićem (slobodno promenite redosled) obrušilo svom silinom na slobodne novinare u Srbiji. Nenad Kulačin i Marko Vidojković proveli su prvi deo emisije u pokušajima da urazme Čaleta, koja se definitivno pretvorila u čaleta nasilnika, svakodnevno se iživljavajući na novinarima, imali su podeljena mišljenja o tome koliko treba imati rszumevanja za robijanje DJV, a Nenad je čak predsedniku "spevao stih"... Gost, lider stranke SRCE, general Dragan Ponoš, jedan od "junaka" Pinkovog spota o kome govore sve međunarodne organizacije za zaštitu slobode govora. Autori su sa generalom razgovarali o ukrupnjavanju opozicije, strategiji za predstojeće izbore, na kojim god nivoima da budu raspisani, bilo je i reči o francusko-nemačkom sporazumu, kao i o tome čiji je uticaj u Srbiji jači - iz Rusije ili sa zapada. U Magarećem kutku moći ćete da se podsetite u kojoj se meri gradonačelnik Šapić ne snalazi u odnosima sa drugim ljudskim bićima. DLZ, jedini podkast na Balkanu pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, istovremeno na našem portalu i YouTube!

Dobri despot jedino nema meko srce kad su u pitanju takozvani tajkunski mediji, genijalni idiom i najčešća uzrečica takozvane Ane; kad se na njih obruši, srce Aleksandra Vučića nije više onakvo kao kad su u pitanju Vujović, srpski proletarijat i sindikati, ispod rolke i skupocenih sakoa, srce otvrdne i postane nakratko kao paorski dlan.

Dobri despot jedino nema meko srce kad su u pitanju takozvani tajkunski mediji, genijalni idiom i najčešća uzrečica takozvane Ane; kad se na njih obruši, srce Aleksandra Vučića nije više onakvo kao kad su u pitanju Vujović, srpski proletarijat i sindikati, ispod rolke i skupocenih sakoa, srce otvrdne i postane nakratko kao paorski dlan.

The Resonant Heart concert, organized by women and for women, and designed by Nela Trifković, brought pure artistic expression, evoking warm and strong emotion through the polyphony of language, different musical genres, dance, poetry, and shadow theater. The packed hall of the Primrose Poterr Melbourne Recital Center resounded with the sounds of sitar, cannon, flute, naja, and the most beautiful instrument - the human voice, combining original compositions with traditional music from Iran, Bosnia, India, and Sudan. - Koncert Rezonantno srce, priređen od žena i za žene, a koji je osmislila Nela Trifković, donio je čist umjetnički izričaj izazivajući toplu i snažnu emociju kroz polifoniju jezika, različitih muzičkih žanrova, plesa, poezije i teatra sjena. Prepuna sala Primrose Poterr Melbourne Recital centra odzvanjala je zvucima sitara, kanuna, flaute, naja i najljepšeg instrumenta - ljudskog glasa, kombinujući originalne kompozicije s tradicionalnom muzikom Irana, Bosne, Indije i Sudana.

Hrvoje Tkalčić, hrvatsko-australski znanstvenik, voditelj Odsjeka za geofiziku na Australskom nacionalnom sveučilištu u Canberri i njegov postdoktorand Than-Son Pham objavili su rad koji je izazvao valove u znanstvenoj, ali i široj javnosti. Potvrdili su pretpostavku da se središte zemlje, metalna kruta zemljina jezgra može jasno podijeliti na dva sloja, odnosno da se u samom srcu zemlje nalazi metalna kugla, unutar metalne ovojnice, slično lutkama babuškama.

Report from Amira Medunjanin's concert held on November 27, 2022, at the "Red Olive" club in Melbourne, which was more than emotional and will echo in the memory and hearts of those present for a long time. Art brought together two homelands, Australia and Bosnia and Herzegovina, pulsating with the vein of love and beauty. - Reportaža s koncerta Amire Medunjanin održanog 27. novembra 2022. u klubu "Red Olive" u Melbourneu koji je bio više nego emotivan i koji će još dugo odzvanjati u sjećanju i srcima prisutnih. Umjetnost je spojila dvije domovine, Australiju i Bosnu i Hercegovinu pulsirajući damarom ljubavi i ljepote.

Prodajalna je odprta od začetka do konca novoletne noči. Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Bina Štampe Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Novobeogradska rep grupa Sich touch izbacila je spot za stvar "Spremi nam šta hoćemo", a kako se ta priča uklapa u njihove muzičke, ali i životne planove - saznajemo u podcastu "Život na srpskom". Život na Novom Beogradu je i dalje glavna tema njihovih pesama, a Sick Touch -"Srce na teren" ponovo je aktuelna sa Svetskim prvenstvom u fudbalu (Katar 2022). Branko Mardešić Cobran i Vladimir Nišavić Mlata otkrivaju nam kakva je sad situacija u blokovima i o kojim stvarima sad razmišljaju. Najavljuju novi album koji će se zvati "KlaSick", objašnjavaju gde su sada, ali se i prisećaju kako je bilo odrastati u bloku, kako su se pronašli u repu i prepoznali u "getu", kako se napravila veza "Dorćol-Fontana" i kako su zaintrigirali antropologa iz Kanade. Iskreni su oko toga šta im danas smeta na Novom Beogradu, a šta je ono što je dobro, ali i zašto imaju ideju o budućnosti na selu iako su ceo život na betonu.

Nova epizoda podkasta otpornog na pretnje i napade "Dobar loš zao" je pred vama! Prvi deo emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković su, u nedostatku šire podrške, posvetili samima sebi, odnosno analizi pretnji koje Vidojkoviću stižu jer je pokušao da objasni da je bojkot "Vučićevih orlića" patriotski čin, a zašto je Nenadova kućna adresa lepljena po stepeništima, nisu uspeli da odgonetnu. Onda je na red stiglo Svetsko prvenstvo u fudbalu i Vidojkovićevo revidiranje stavova o reprezentaciji, a zatim Aljbin Kurti i njegova dijagnoza Srbije. Momci su zaključili da je super što naša južna pokrajina ima tako britkog premijera. Gost, novi predsednik Lige socijaldemokrata Vojvodine, Bojan Kostreš! Kostreš je sa sobom doneo flašu žute zrenjaninske česmovače da časti domaćine, ali za time nije bilo potrebe, pošto mu oni nisu priredili toplog zeca, već toplu dobrodošlicu LSV tamo gde joj je i mesto, na čelo vojvođanske demokratske opozicije. Ništa što je Bojan rekao u DLZ neće prijati režimskim ušima, a ponešto ni nekim opozicionim. U Magarećem kutku možete da naučite kako se slavi slava, od biznismena Srđana Đokovića.

Auh, svega ima. Od bombe u Poljskoj, preko Crnog i Apatinskog pantera, do odlaska nas dvojice u različitim terminima na istu izložbu. Kosovo, najskuplja srpska riječ. Miljan vs City express. Prokrastinacija. Svjetsko prvenstvo. Gledali smo... Uglavnom, običan četvrtak. Pratite nas na: www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Odužio se odmor autora DLZ, Nenada Kulačina i Marka Vidojkovića, pa su, na vaše insistiranje, došli sa Bahama tri nedelje ranije i uleteli pravo u rov! Nova sezona je počela! U prvom delu emisije autori su prebrojavali slova Z na litiji "Za spas Putina", pardon, "Za spas Srbije", vodila se ozbiljna debata o tome da li je Vučić bolji kad je pijan ili kad je pijan, a proslavljalo se i to što će Ana Brnabić ponovo biti premijerka. Prvi gost u novoj sezoni je bivši predsednički kandidat i vođa pokreta SRCE, đeneral Zdravko Ponoš, s kojim su autori razgovarali o situaciji na Kosmetu, o tome da li je Brnabić dobro zalepila nalepnice na tablice prilikom svoje prve posete južnoj pokrajini, neizbežan je bio razgovor o tome kako je gospodin Ponoš napustio Narodnu stranku, a još neizbežniji o tome koji je to ministar na odvikavanju od gudre. U Magarećem kutku videćete da Grci nazivaju ulice po živim kikbokserima, što znači da će ih uskoro možda nazivati i po kućnim ljubimcima. DLZ, sredom u 20 sati, istovremeno na našem portalu i YouTube!