Podcasts about srce

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Če v spletni iskalnik vnesemo naslov oder.slogi.si, zagledamo novi portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti Oder, ki je nastal pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta. Ponuja vpogled v Slovensko gledališko enciklopedijo, napovednike odrskih dogodkov, kritike in mnenja, pa rubriko Slovenska drama v prevodu v angleščini, namenjeno tujcem. O tem in o novi pesniški zbirki Moje srce je čisto umazano akademskega slikarja Silvestra Plotajsa Sicoa. Zanj značilne so slike, polne barv in igrivih podob, pa tudi besed in verzov, ki jih zapiše na platno. Hkrati se ob branju njegovih pesmi zdi, kot bi brali njegove slike.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Se vam poleti zdi, da vas vročina kar “izpije”? ☀️Poletje 2026 bo po energijah in telesnih obremenitvah posebno. V ospredju bo element ognja, kar pomeni več vročine, več notranjega nemira in večjo obremenitev za srce, ožilje, ledvice in živčni sistem.V tej oddaji Jasmina in Darja govorita o tem, kako lahko v poletnem času bolj zavestno podpremo telo, da ne pregori — fizično, čustveno in energijsko.V posnetku boste izvedeli:

Vsakega iskrenega daru se drži nekakšna žrtev. V denarju, času, delu. Mame bodo rade povedale, da jih najbolj razveseli dar bližnjih, ko žrtvujejo svoj čas in kaj postorijo, kar sicer večinoma vedno počaka na njih ...

Danes je pred nami znan odlomek iz Matejevega Evangelija. Gotovo ga poznate: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja... Nabirajte si marveč zakladov v nebesih.«

Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...

Živiš samo en dan. Danes! / Še je upanje! / Ni življenja brez svetlobe! To so le trije naslovi lahkotnih, a globokih duhovnih razmišljanj avtorja Phila Bosmansa, priljubljenega duhovnega pisatelja, redovnika, ki je pisal knjige, ki jih je oblikovalo življenje. Pet smo jih izbrali iz njegove knjige z naslovom Vsako srce potrebuje dom, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nadaljujemo potovanje skozi Staro zavezo. Tokrat se bomo s škofom dr. Jurijem Bizjakom poglobili v vsebino in sporočilo četrte Mojzesove knjige, ki jo poznamo pod imenoma »Numeri« oziroma »V puščavi«. Zakaj je Bog naročil preštevanje ljudstva, kaj nam pove številka 600.000 moških, ki so odšli s Sinaja, a nihče od njih (razen dveh) ni vstopil v obljubljeno deželo? Tudi o veličastnem liku voditelja Mojzesa, oglednikih, bronasti kači in Aaronovem blagoslovu bo tekla beseda. Prisluhnite ob 20h in si oglejte oddajo tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče!

»Srce, vseh src si središče, sreče brezdanje si vir. Ti si ljubezni žarišče, dušam prinašaš svoj mir,« je Srcu Jezusovemu zapel skladatelj Franc Kimovec ...

Mesec šmarnic je za nami, pred nami pa mesec vrtnic, ko se priporočamo Jezusovemu srcu. Srce ima središčno vlogo duhovnega življenja vsakega človeka, saj je tam zapisano hrepenenje po Bogu ...

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Ob letošnjem prazniku Fatimske Matere Božje mineva že 45 let od atentata na svetega Janeza Pavla II.V nedeljo bo v Kopru Pohod za življenje, ki letos poteka pod geslom »Srce bije že 22.dan po spočetju!«Papež Leon XIV. se je v Castel Gandolfu srečal z fantom, ki je ozdravel za agresivnim limfomom dihalK Bogu odšel duhovnik Koprske škofije Jožko Pirc

Ob letošnjem prazniku Fatimske Matere Božje mineva že 45 let od atentata na svetega Janeza Pavla II.V nedeljo bo v Kopru Pohod za življenje, ki letos poteka pod geslom „Srce bije že 22.dan po spočetju!“Papež Leon XIV. se je v Castel Gandolfu srečal z fantom, ki je ozdravel za agresivnim limfomom dihalK Bogu odšel duhovnik Koprske škofije Jožko Pirc

V Kopru bo to nedeljo prvi Pohod za življenje za življenje. Pripravili ga bodo pod geslom Srce bije že 22. dan po spočetju!. V programu, ki se bo začel ob 12.00 v Taverni, bodo spregovorili zdravnica Urša Zaletel, uspešni podjetnik Edvard Jurjevec in kapucin Jaroslav Knežević. V mozaiku dneva smo se pogovarjali z voditeljico Uršo Cankar Soares.

Isus u Evanđelju između ostalog kritizira učenike da imaju „sporo srce“, a to nije ništa drugo doli zatvorenost, zaključanost u egoistična očekivanja. Biti zajedno, zajedno razgovarati, otvoriti se prema strancu, u zajedništvu promišljati riječ Božju, što ćemo okruniti sjedanjem za isti stol – ne samo onaj na kojem se blaguje kruh. U tom smislu, svi smo pozvani i ujedno u mogućnosti „požuriti, otvoriti svoje srce“!

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

"Svaki put kada mirnoga srca i utišana uma uronimo u molitvu, u Bogu nalazimo spokoj, ljubav, ljepotu i snagu za svaki novi dan." Kristijan Vujičić

Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...

Ponižnost izhaja iz ponižanja. To pa je za sodoben svet popolnoma nesprejemljiv pojem. Morda pa obstajata dve vrsti ponižanja, nenamerno, ki pušča prostor ...

Srce je središče človeka in središče življenja. Marijino srce je brezmadežno in neprenehoma črpa življenjsko tekočino, Kristusovo kri, saj sta se v njenem telesu pomešali. V Lurdu, Medžugorju, Fatimi ...

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

V svetu, kjer moč mladeniča ne določa le njegova lepota, temveč njegova dejanja, se odpravljamo na pot čez širne gozdove in obmorske vasi. Spoznajte fanta z velikim srcem, ki se mora soočiti z nemogočimi preizkusi, da bi osvojil roko bogate in preudarne mladenke. Prisluhnite zgodbi o pogumu, starševskih modrostih in usodi, ki se kali skozi težke preizkušnje.Vir: Kanadske pravljice, zbral Cyrus Mcmillan, prevod Jernej Grobovšek, Šmarješke toplice, Stella, 2019, bere Nataša Holy

Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Glasbena priporočila: After Hours – The Velvet Underground Heart in a Cage – The Strokes Ringišpil – Đorđe Balašević Knjige Franja H. Najija: Križišče Zadnji gozd Ringlšpil Noč na obisku Srce v kletki

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige Phila Bosmansa o katerih je Ulrich Schütz zapisal, da so: “kot sončni žarki, ki lahko prinesejo luč v temo življenja.” Knjiga “Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce,” je izšla pri založbi Ognjišče.

»Odpustil sem, pozabiti pa ne morem,« je stavek, ki ga lahko večkrat slišimo. Ne drži popolnoma trditev, da zares odpusti le tisti, ki krivico tudi pozabi. Odpuščanje je kot rana, ki se zaceli, vendar pa nas brazgotina lahko vedno znova spominja na bolečino.

V božičnem popoldnevu ste si na Televiziji Slovenija lahko ogledali dokumentarni film Za srce Afrike. Kako je nastajal, kakšno vsebino in spoznanja prinaša, nam je povedala sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe.

Če bi mogli pokukati v človeško srce, kaj mislite? Kaj bi tam zagledali? Morda bi kdo pomislil, da bi v človeškem srcu mogli najti veselje in ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Na božič je bil na Prvem programu Televizije Slovenija na ogled dokumentarni film Za srce Afrike. Govori o razdajanju slovenskih misijonark, sester usmiljenk Bogdane Kavčič in Vesne Hiti v Burundiju. Ob predpremieri filma smo pred mikrofon povabili njegovega ustvarjalca Petra Peršéta.

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao", je u etru! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su čak četiri pravosudne teme: iživljavanje Selakovića nad JTOK, ulazak Zagorke Dolovac na teren u zaustavnom vremenu, maltretiranje profesora Radivoja Jovovića i krivičnu presudu urednici Večernjih novosti. Gost je Petar Bošković, narodni poslanik Srbija centra SRCE i jedina preostala kontakt tačka DLZ dvojca u parlamentarnoj opoziciji. Autori su s gostom pretresli najvažnije teme, počevši od izmena Zakona o vojsci, preko međusobnih odnosa u opoziciji i prema studentima, pa sve do biračog spiska, Ćacilenda i Zagorke Dolovac. Ovo naravno nije sve. U Magarećem kutku moći ćete, pomoću BK televizije, još dublje da uronite u devedesete. Da bi DLZ opstao pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete naručiti DLZ merch sa novogodišnjim popustom.

Botanično umetniški projekt je del programa Evropske prestolnice kulture obeh Goric. Projekt je posvečen ohranjanju starih sadnih sort, raziskovanju njihove zgodovine in iskanju globalnih zgodb o sobivanju ljudi in dreves. Srce projekta predstavlja sadovnjak v Kojskem, kjer so v času EPK-ja postavili leseni večnamenski paviljon, namenjen izobraževanju in druženju, ki je skupaj z botanično knjižnico postal Center za kulturo sadja na Kojskem! Avtor projekta je Gregor Božic, vizualni umetnik in filmski režiser, ki živi med dvema Goricami in se zaveda, kaj je naravna in kulturna dediščina našega planeta. Projekt izpostavlja globalno izginjanje sadovnjakov in ustvarja odprt atlas pozabljenih sadnih krajin.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Dr Danilo Mihajlović je doktor teologije i psihoterapeut, docent na Pravoslavnom bogoslovskom fakultetu.U svojoj psihoterapeutskoj praksi pomaže verujućim hrišćanima koji se suočavaju sa anksioznošću, depresijom i teškoćama u odnosima sa bližnjima._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Avstrija je rešila evropsko srce in dušo. Takšni so bili na družbenih omrežjih odzivi na zmago avstrijskega predstavnika na sobotnem tekmovanju za pesem evrovizije. Za las je namreč prehitel izraelsko predstavnico. Istega dne so iz Gaze prihajala sporočila o lakoti in trpljenju civilnega prebivalstva v še eni od izraelskih ofenziv. Nekaj dni kasneje je prva voditeljica ene od evropskih držav v evropskem parlamentu izrekla besedo genocid. To je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kdo bo reševal evropska srca in duše, če se tako težko dogovorimo, kaj je prav in kaj narobe?

Najnovija epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaše mobilne telefone, laptopove i ostale pametne aparate. U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković setili su se Vukašina Crnčevića, analizirali su provod naprednjaka u Nišu, zapitali se da li je Kralj Obrva spreman za tetoviranje u zatvoru, a uradili su i redovnu psihičku analizu gospodina Vućića. Gost je član predsedništva pokreta SRCE, kapetan bojnog broda i vojni analitičar, Petar Bošković! Kapetan Bošković izneo je svoje mišljenje o situaciji u vojsci i drugim službama bezbednosti, detaljno je objasnio kako su organizovane režimske parapolicijske i paravojne formacije, obrazložio je predlog opozicije o vladi narodnog poverenja, a ima i jasnu viziju kako će se sve ovo završiti. Uz to, uporedio je kako je bilo raditi u Upravi za odnose sa javnošću pod Vućićem, Vulinom i Šutanovcem. U Magarećem kutku shvatićete da se u DLZ skoro uopšte ne psuje u odnosu na neke druge. Autori vas mole, da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite svoju donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

Australac je postao prva osoba na svijetu koja je napustila bolnicu s potpuno umjetnim srcem. Pacijent je s uređajem živio više od 100 dana prije nego što je ranije ovog mjeseca primio transplantaciju donorskog srca.

Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Slovenija je po operacijah presaditev srca v svetovnem vrhu uspešnosti. Ljubljanski klinični center je spisal novo nepozabno zgodbo, s tem ko je obsežni kirurški ekipi uspelo presaditi srce pri 6-mesečnem dojenčku. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zaradi domnevno napačnega trupla talke obtožuje Hamas, da krši dogovor o premirju. - Sodnici v zadevi švicarski franki grozi disciplinski postopek. - Celjani v osmini finala konferenčne lige s švicarskim Luganom.

Na čelo RTS-a moraju da dođu profesionalci, a budućem direktoru javnog servisa morao bi zakonom da bude zabranjen uticaj vlasti. RTS se ne bavi građanima, iako ga oni finansiraju. Vlast je u potpunosti uništila lokalne medije u Srbiji sa jasnom namerom da uguši glas naroda. Svako novinarstvo je teško, ako se radi na pravi način. Mnogi nezavisni novinari su životima platili cenu slobodne reči u Srbiji. U vremenima krize građani se okreću kredibilnim medijima. Društvene mreže je najteže kontrolisati jer nemaju zakonsku odgovornost, dok je podkast najbrže rastući medij na svetu. Digitalne platforme su budućnost novinarstva. Gost: Branko Čečen, Novinar i urednik

U ovoj epizodi govorimo o tome zašto je ponekad važno da sami sebi slomimo srce.Pitanja na koja odgovaram:Kada je trenutak da slomimo sebi srce?Kakva sve to pitanja u nama pokrene?Šta nam dobro donese ta odluka?Možete me pronaći na:Website: https://martinadjokic.com/Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/

Po več kot desetih letih, odkar smo jo prvič gostili, se v oddajo Globalna vas vrača slovenska humanitarka Jana Dular Wang'ombe. Spoznali smo jo kot ustanoviteljico izobraževalno-vzgojnega centra za otroke v Malaviju, ki po njenih besedah danes že povsem samostojno obratuje, zdaj pa podobno institucijo, za katero trenutno zbira sredstva tudi z organizacijo predavanj po Sloveniji, gradi v Keniji. Po sedmih letih bivanja v vlažnem podnebju in v tem obdobju kar 14-kratnem prebolevanju malarije, pri čemer je enkrat skoraj izgubila življenje, je namreč zapustila Malavi ter se skupaj z možem in otrokoma preselila v eno tamkajšnjih vasi na 2.000 m nadmorske višine, kjer ji komarji ne morejo več do živega. V intervjuju med drugim nazorno pripoveduje o različnih okoliščinah življenja v Afriki ter o tem, kako so jo zaznamovale v zasebnem življenju.

Pridružite se našim zatvorenim Satsanzima koji se ne snimaju i ne objavljuju javno. Info o njihovom održavanju šaljemo Viberom - samo kliknite na https://cli.re/viber-manifestiranje Podržite nas donacijom:  ✅ Kreditnim karticama: https://cli.re/donacija-karticama  ✅ Ostalo (IBAN, Paypal): https://www.manifestiranje.com/donacija

Miholjsko leto donelo je vrelu novu epizodu podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao"! Nenad Kulačin i Marko Vidojković odvojili su dužnu pažnju za najnoviju krivinu u koju smo skrenuli u borbi protiv rudarenja, Čale je dobila nov nadimak Fifi, zbog svojeg prizivanja građanskog rata, a ocenjeno je da novi autobusi GSP Beograd najviše podsećaju na produžene policijske marice. Gost, predsednik stranke SRCE, general Zdravko Ponoš. U nedostatku otvorenog dijaloga unutar opozicije, to je moralo da se desi u DLZ i nije bilo nimalo nežno. Nećemo vam ništa otkrivati, gledajte i pokušajte da uživate. U Magarećem kutku, moći ćete da vidite novo gostovanje DLZ u Hit šitu.

Prihodnost bitcoina, električni avtomobili, stavka zdravnikov, ponarejen med, množični turizem ter pestro dogajanje v pristanišču … to je nekaj vsebin, o katerih bomo govorili v tokratni oddaji. Kako so povezane med seboj? S sogovorniki smo se jih dotaknili v podkastu Srce bije za posel. Od januarja do junija sta se Urška Valjavec in Urška Jereb pogovarjali s predsedniki uprav, direktorji ter lastniki največjih in najuspešnejših podjetij v državi. Najbolj zanimive dele intervjujev danes predstavljamo v Studiu ob 17-ih.

Strajin Nedović, aktuelni trener KK Zlatibor sa kojim pravi neverovatne rezultate u poslednjih pet godina, novi je gost Jao Mile podcasta!Sa ekipom Zlatibora na fantastican nacin osvaja trofej ABA 2 lige, ali zbog "birokratije" nije dobio priliku da ucestvuje u ABA ligi.Kako funkcionise finansiranje kluba je nesto sto moze da posluzi kao primer mnogim klubovima u Srbiji. 00:00:00 Početak 00:00:30 Humanost 00:02:05 Strajin Nedović 00:12:05 Sezona 00:13:00 KLS 00:22:10 Spartak Subotica00:23:31 Finansiranje00:30:05 ABA baloni00:34:00 Sledeća sezona00:39:10 Pripreme za Skoplje 00:58:25 Centri i menadžeri 01:06:30 Kutlešić01:11:00 Ross 01:17:25 Slovenci01:29:40 Odrastanje 01:40:15 Uzori01:42:40 Igračka karijera01:48:45 Čitić01:54:00  Dogodine ABA02:00:00  Najteži protivnik02:03:00 Najteži momenat 02:06:00 F402:10:20 Košarka šta je donela02:14:15 Savet za mlade02:18:00 Kina 02:20:25 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igs...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagram  / jaomile_podcast  Facebook   / jaomilepodcast  TikTok 

Strajin Nedović, aktuelni trener KK Zlatibor sa kojim pravi neverovatne rezultate u poslednjih pet godina, novi je gost Jao Mile podcasta!Sa ekipom Zlatibora na fantastican nacin osvaja trofej ABA 2 lige, ali zbog "birokratije" nije dobio priliku da ucestvuje u ABA ligi.Kako funkcionise finansiranje kluba je nesto sto moze da posluzi kao primer mnogim klubovima u Srbiji. 00:00:00 Početak 00:00:30 Humanost 00:02:05 Strajin Nedović 00:12:05 Sezona 00:13:00 KLS 00:22:10 Spartak Subotica00:23:31 Finansiranje00:30:05 ABA baloni00:34:00 Sledeća sezona00:39:10 Pripreme za Skoplje 00:58:25 Centri i menadžeri 01:06:30 Kutlešić01:11:00 Ross 01:17:25 Slovenci01:29:40 Odrastanje 01:40:15 Uzori01:42:40 Igračka karijera01:48:45 Čitić01:54:00  Dogodine ABA02:00:00  Najteži protivnik02:03:00 Najteži momenat 02:06:00 F402:10:20 Košarka šta je donela02:14:15 Savet za mlade02:18:00 Kina 02:20:25 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Strajin NedovićDatum: 29. Maj  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #strajinnedovic #zlatibor #crvenazvezda  #kkpartizan  #darkomilicic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #kkzlatibor

56 - Bilo je mnogo vaših zahteva da nastavimo priču o ljubavi. Ovoga puta malo ćemo pričati o vezi ljubavi i mozga. Da li srce ima svoj mozak? Šta žene privlači kod muškaraca a šta muškarce kod žena? Danas, ponovo, o ljubavi i o neurobiologiji ljubavi pričaju Roberto i Olivera, jer ste vi to tražili. Sve što želite da pitate, kao i uvek, možete u komentarima.