Podcasts about romuniji

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

Romi v Romuniji so druga največja etnična skupnost. Uradno jih je le dobrih 3%, ocenjujejo pa, da je romskega porekla kar okoli 10% ali okoli 2 milijona Romunov. Romi so začeli naseljevati Vlaško in Moldavijo v 14. stoletju, kjer so bili vse od svojega prihoda zasužnjeni. Suženjstvo v Romuniji so ukinili šele leta 1884, a so bili Romi preganjani ali vsaj potisnjeni na rob družbe vse do preloma tisočletja. Integracija Romov v romunsko družbo je proces, ki v Romunij poteka že vse od božične revolucije leta 1989. Zelo počasi, a poteka. Del tega proces je tudi romunska pravoslavna cerkev, ki uradno v svoje vrste do nedavnega ni sprejemala Romov. Dokler niso v duhovniški poklic februarja 2009, točno 153 let po uveljavitvi zakona, ki je končal suženjstvo Romov v Romuniji, posvetili prvega Roma, našega današnjega gosta v Evropi Osebno, Daniela Gango.

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih.

Današnji večer bodo zaznamovale tekme 2. kroga nogometne lige prvakov in evropskega pokala v košarki. Atletico Madrid s slovenskim nogometnim vratarjem Janom Oblakom bo gostoval v Lizboni pri Benfici, Leipzig Benjamina Šeška bo gostil Juventus. Košarkarji Olimpije pa se bodo domačemu občinstvu predstavili še v novi evropski sezoni, ki so jo pred tednom dni začeli z zmago v Romuniji. V Stožicah se bodo nocoj pomerili z ekipo iz Benetk.

Košarkarji Olimpije so novo sezono evropskega pokala začeli sinoči v Romuniji, kjer so se pomerili s Clujem. Slovenski prvaki, ki so v preteklih dveh sezonah ostali brez uvrstitve v izločilne boje, si želijo v letošnji nastopiti med najboljšimi šestnajstimi ekipami tekmovanja. Danes se bodo nadaljevale še kvalifikacije za uvrstitev v nogometno ligo prvakinj. Nogometašice Mure bodo na povratni tekmi 2. kola gostile avstrijsko ekipo iz Sankt Pöltna.

Za košarkarje Olimpije se bo zvečer začela nova sezona evropskega pokala, v kateri je cilj uvrstitev v končnico. Slovenski prvaki v 1. kolu gostujejo v Romuniji pri ekipi Cluja. Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu v Zürichu pa prinaša mešano vožnjo na čas, na kateri Slovenija ne bo imela svojih predstavnikov. Na prizorišče svetovnega prvenstva v Švici je že prispel prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je prvi favorit za zmago na nedeljski cestni dirki.

Za košarkarje Olimpije se bo zvečer začela nova sezona evropskega pokala, v kateri je cilj uvrstitev v končnico. Slovenski prvaki v 1. kolu gostujejo v Romuniji pri ekipi Cluja. Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu v Zürichu pa prinaša mešano vožnjo na čas, na kateri Slovenija ne bo imela svojih predstavnikov. Na prizorišče svetovnega prvenstva v Švici je že prispel prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je prvi favorit za zmago na nedeljski cestni dirki.

Na Poljskem, Češkem in v Avstriji, od koder po prihodu neurja Boris z obilnim dežjem poročajo o več smrtnih žrtvah in izpadu električnega omrežja, še naprej veljajo zaostrene razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu države pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Razmere bi se lahko sicer še poslabšale, saj vremenoslovci napovedujejo nov val padavin. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet danes o vse hujših razmerah v Gazi. - Francija po odstopu Bretona z novim predlogom za komisarja. - Tudi v največjem slovenskem Domu upokojencev - na Ptuju - pomanjkanje osebja.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

V srednji Evropi se soočajo s številnimi poplavami, ki jih je prineslo obilno deževje. Najhuje je v Romuniji, kjer so v regiji Galati na jugovzhodu umrli štrje ljudje, tam je tudi poplavljenih 700 hiš. Ne Češkem so morali zaradi poplav evakuirati več 100 ljudi iz bolnišnice in doma za starejše. V 44-ih krajih so razglasili najvišjo stopnjo poplavne ogroženosti. Tamkajšnji minister za okolje Petr Hladik je poudaril, da so sprejeli ukrepe za omejitev hujših posledic, a to morda ne bo dovolj.

Zdravo. Tokrat se nam na začetku pripeti manjša nesreča, ki se nam zgodi tako redko, da pozabimo, da se lahko zgodi. Namreč, naš tonski mojster je pozabil pritisniti gumb za snemanje, kar smo na srečo opazili pri treh minutah, tako da ni šlo veliko materiala ni šlo v večna lovišča. Začnemo z uspehom in nujno potrebno srečo, ki uspešne ljudi v vseh branžah spremlja, se spomnimo na gol Milana Osterca, ki je zadel prav neverjetnostni gol, iščemo črno Žabo kabrio (Citroen DS), ki si jo bomo kupili z vašo podporo in ugotovimo, da smo brž ko ne ne pretirano bistri potomci strahopetcev. O 3. poglavju 3 minute in pol, pa še to je polovica tega časa rubrika V prejšnji epizodi. To je ta podkast.

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Cristian Macedonschi je podjetnik, gostinec in lokalni politik, ki pooseblja evro navdušenje v Romuniji. Je tudi del saksonske, nemško govoreče manjšine v Transilvaniji, katerega predniki so prišli tja pred 800 leti. Kot 16 letni dijak je po revoluciji zapustil svoj matično državo in se po 16 letih življenja v Nemčiji, tik preden se je Romunija pridružila EU vrnil domov. O saksoncih, Drakuli, Kralju Karlu, turizmu in še marsičem drugem se je z njim na Dan Evrope pogovarjal Miha Švalj.

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Mladi zdravniki opozarjajo, da so pravice določenih delavcev močno okrnjene.Videtič o premieru, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih.Inflacija aprila upadla na tri odstotke, a še vedno ostaja nad povprečjem evroobmočja.V Evropi in tudi Sloveniji praznično ob 20. obletnici največje širitve Evropske unije.Slovenski hokejisti do pričakovanih treh točk proti Romuniji; jutri jih čakajo Italijani.Vreme: Jutri bo oblačno, popoldne krajevne plohe na jugozahodu, zvečer tudi drugod.

Slovenske hokejiste na svetovnem prvenstvu v Italiji čaka druga tekma. Ob pričakovanjih ekipe pred obračunom proti Romuniji ponujamo še del epizode najnovejšega nogometnega podkasta Žoga je okrogla. V tem bodo gostje slovenski reprezentanti, ki igrajo za grškega velikana Panathinaikosa.

Slovenske rokometašice so na svetovnem prvenstvu na Norveškem izpolnile svoj prvi cilj in se zanesljivo uvrstile v drugi skupinski del turnirja, v katerem se bo začel lov za mesti v četrtfinalu. Dopoldanske športne minute bodo izdatno rokometno obarvane še z nadaljevanjem sezone velenjskih rokometašev v evropski ligi in začetkom evropskega prvenstva v plavanju v kratkih bazenih v Romuniji.

V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.

Piše: Jure Jakob Bereta: Jure Franko in Eva Longyka Marušič Pripovedni opus nobelovke Herte Müller je v naših logih že lep čas prisoten, v slovenščini šteje štiri romaneskne naslove in enega kratkoproznega, kar daje širok pogled v njeno primarno ustvarjalnost. Pri esejistiki, ki je njeno pomembno dopolnilo pa tudi hvaležno interpretacijsko pomagalo, prevodov ni toliko, doslej je v knjižni obliki izšel pravzaprav le en izbor, zato je zbirka esejev Kralj se prikloni in ubija za vse ljubitelje in poklicne spremljevalce te posebne in v več ozirih izjemne nemško¬-romunske avtorice dobrodošla obogatitev. Še bolj pa: poglobitev. Literatura Herte Müller je namreč v tematskem oziru omejena in osredotočena na nekaj bistvenih žarišč, ki jih je na kratko mogoče povzeti s krilatico "življenje posameznice v represivni totalitarni družbi". Gre seveda za stalinistično družbo Ceauşescujeve Romunije in za avtoričino življenjsko izkušnjo. Herta Müller je banatska Nemka, rodila se je v vasi Nitzkydorf na zahodu Romunije, kjer nekoč številna nemška etnična skupnost prebiva že približno 300 let. Romunščine se je naučila šele petnajstletna, ko je odšla na šolanje v bližnji Temišvar. Tam je tudi študirala nemščino in romanistiko ter se po končanem študiju zaposlila. Njena poklicna in življenjska pot se je kmalu zapletla, saj jo je v tovarni, kjer je delala kot prevajalka tehničnih navodil, hotela v svoje vrste rekrutirati romunska tajna služba Securitate, vendar je Herta Müller sodelovanje zavrnila. S tem se je vpisala na črno listo, postala je sovražnica delovnega ljudtsva, kot se je rado reklo sistemsko neprilagojenim posameznikom v realsocialističnih diktaturah. Odtlej pa vse do leta 1987, ko je emigrirala v Nemčijo, se je soočala z brutalnim in sistematičnim policijskim nasiljem. Primež zastraševanja in podlih intrig romunske tajne službe Securitate jo je stiskal še celo v emigraciji, popustil je šele s propadom Ceauşescujeve Romunije leta 1989 in z demokratizacijo vzhodne Evrope, ki jo simbolično predstavlja padec Berlinskega zidu. V vsakem od devetih esejev v knjigi Kralj se prikloni in ubija, ki je v izvirniku prvič izšla leta 2003, se Herta Müller navezuje na kopico dogodkov, pripetljajev ali pa spominskih detajlov iz svojega življenja. To navezovanje nima nobene zveze z nostalgičnim obujanjem spominov, ampak nudi izhodišče za premislek o temah, ki so za pisateljico trajno eksistencialno pereče, po drugi strani pa tudi v estetsko-ustvarjalnem pogledu avtorsko določujoče. V uvodnem eseju V vsakem jeziku tičijo druge oči jo tako nekateri spomini na otroštvo v garaškem vsakdanu kmečkega življenja napeljejo k premislekom o razmerju med molčanjem in govorom, med jezikom in predmeti, ki jih jezik poimenuje, ter o pomenskih premenah, v katere se besede nekega jezika zakotalijo, potem ko so osvetljene s pomenskimi konteksti svoje prevodne ustreznice v drugem jeziku. Pri tem izpostavlja, da je zanjo bistveno tisto območje, ki ga besede, svoji izrekovalski, denotativni vnemi navkljub, ne morejo zajeti, ampak ga le poetično nakazujejo, s tam ko poustvarjajo vtise, ki jih na svoji predbesedni ravni vzbuja predmetna, stvarna resničnost. Avtorica temu reče "območje blodenj" in dodaja: "Kriterij kakovosti besedila je bil zame vedno: se bodo v glavi pojavile blodnje ali ne. Vsak dober stavek v glavi vodi vedno tja, kjer tisto, kar izzove, s sabo komunicira drugače kot pa z besedami." Herto Müller (literarni) jezik zanima kot prizorišče novih možnosti, vprašljivosti, nestalnosti in iskateljske svobode. To še dodatno ponazarja s svojo dvojezično izkušnjo, ki je povzročila, da se v njeno nemško materinščino stalno vtihotaplja tudi pogled romunščine. Ta pogleda primarne nemščine ne razveljavlja oziroma ga ne spodbija, temveč jo širi in poglablja, zato tudi pravi, da "svoj lastni jezik podržati pred očmi tujega jezika vodi do nenehno pritrjevalnega odnosa, do neutrudljive ljubezni." Takšno najdevanje vedno novih pogledov z istimi, starimi očmi je pravzaprav naraven proces v zgodovinskem razvoju in živi rabi vsakega jezika. Ob tem Herta Müller kaže na primere iz živega, ljudskega govora, ki se je v okolju retorično visokoletečega ideološkega enoumja in kolateralne materialne bede romunskega stalinizma upiral represiji s subverzivnimi in inventivnimi besednimi domislicami, dovtipi in duhovitimi poimenovanji banalnih fenomenov iz vsakdanjega življenja. Tudi drugi, naslovni esej knjige, Kralj se prikloni in ubija, razodeva, kako iztanjšan, fin občutek za drobne jezikovne detajle vodi pisanje Herte Müller. Iz drobnega spomina na lastnoročno izrezljane šahovske figure, ki jih je njen stari oče iz vojnega ujetništva v prvi svetovni vojni prinesel domov in od katerih je nanjo največji vtis naredila figura kralja, razvije kompleksno in strašljivo, pa tudi dvoumno metaforo nasilne usode, ki se igra s posameznikom. Jezikovni artizem je ne zanaša v samozadosten larpurlartizem, ampak, nasprotno, z njim neprizanesljivo razgalja krutost in nasilje oblastnega sistema v totalitarni Romuniji, pa tudi poniglavo omejenost, provincializem in šovinizem vaške nemške skupnosti, ki ni znala in hotela obračunati z nacistično epizodo svoje preteklosti med drugo svetovno vojno. Oče Herte Müller – pisateljica se ga v esejih pogosto spominja – je bil med vojno član zloglasne SS, po vrnitvi domov pa se je grozovito zapil, a še vedno prepeval esesovske pesmi. S tem se je v pisateljičino zavest zarezala podoba klavrno propadlega vaškega kralja; podoba nasilja, ki se pogreza samo vase. Mestni kralj v nasprotju z vaškim svoje zlo in uničenje še dolgo neovirano seje in vliva po Romuniji. Pisateljica podrobno opisuje izkušnje prijateljev in znancev, ki jim je prisluškovala tajna policija, navaja primere insceniranih samomorov in opisuje zaslišanja, šikaniranja in ustrahovanja, ki jih je bila deležna sama. Mučnih spominov na osebno izkušnjo z nasiljem oblasti se Herta Müller dotika tudi v drugih esejih zbirke. Nečloveškost in nedoumljivost teh izkušenj se zrcali v poetičnih potujitvah in asociativnih preskokih jezika, s katerim vse to priklicuje. Njeni eseji zlo totalitarnega sistema in tudi udobno vzvišenost, samozadovoljnost in samozagledanost njenih rojakov, ki jih spoznava v emigraciji v demokratični Nemčiji, vešče razgaljajo ter jasno in nedvoumno obsojajo. A tega ne počnejo v pravičniškem duhu, ki mu je za nazaj in vnaprej vse jasno, temveč z osuplostjo, zgroženostjo, ki se ne neha čuditi, kako je bilo kaj takega sploh mogoče. Ki si ne laže, da se kaj takega ne more nikoli več ponoviti.

Enotnost, povezanost, sodelovanje so ključne besede današnjega praznika, dneva državnosti. Tudi izzivi, ki nas čakajo v prihodnje, podnebna kriza, staranje družbe, umetna inteligenca bodo od nas zahtevali sodelovanje in empatijo, je bilo slišati ob prazniku. Druge teme: - Razmere v Rusiji se umirjajo, po ocenah Sveta za nacionalno varnost neposredne grožnje za Slovenijo ni. - Predlog etiket o škodljivosti alkohola po vzoru tobačnih izdelokov razburja evropske vinarje. - Slovenski vaterpolisti z zmago proti Romuniji dobili vozovnico na evropsko prvenstvo.

Piše: Ana Lorger Bere: Lidija Hartman Roman s pomenljivim naslovom Spomini antisemita je v petih delih zgoščena pripoved nemško govorečega pisatelja Gregorja von Rezzorija, rojenega v nekdanji provinci evropskega jugovzhoda, Bukovini. S pridihom avtobiografskih elementov se romaneskno dogajanje, ki ga opazujemo skozi oči prvoosebnega junaka Arnulfa, zgošča prav na tem heterogenem in kulturno pluralnem območju. Bukovina je pred prvo svetovno vojno spadala pod Avstro-Ogrsko, z razpadom monarhije pa se je regija razdelila in je zdaj delno v Ukrajini in delno v Romuniji. Območje, kamor je bil kot avstro-ogrski uradnik premeščen protagonistov oče in kjer je prvoosebni pripovedovalec Arnulf preživljal svoje otroštvo, je sodilo v romunski del. Te geografsko historične opredelitve romanesknega kronotopa so izjemno pomembne za razumevanje notranjih prepričanj, predsodkov in delovanj protagonista, čigar identiteta je kljub avstrijskemu poreklu izjemno hibridna. Območje, kjer so se vse do prve svetovne vojne mešale judovska, romunska, ukrajinska, avstrijska, poljska in madžarska kultura, je vsekakor vplivalo tudi na identitetno pluralno in neulovljivo Arnulfovo osebnost. Sosledje petih poglavij, ki so razen zadnjega vsa pripovedovana iz prvoosebne perspektive, je v romanu namreč nemogoče opredeliti kot razvoj protagonistove osebnosti. Pripoved, ki se sicer odvija linearno kronološko, od otroštva prek mladosti vse do starosti, deluje kot sosledje kratkih zgodb ali nepovezanih dogodkov ter nas tako sooča s pripovedovalčevo notranjo razpršenostjo. Ta se kaže tudi v protagonistovih kontradikcijah, kjer so prepričanja, razmisleki in ideje le redkokdaj skladni z njegovimi dejanji. A v zgodbi smo priča tudi nasprotnemu procesu: praksa Arnulfovega vsakdana junaka ne sooča z njegovimi predsodki in prepričanji niti jih ne briše. Glavni junak daje vtis nezmožnosti refleksije lastnih dejanj in nezmožnosti kritike lastnih notranjih prepričanj. Arnulf se prav zaradi svojega nezanesljivega sebstva v romanu znajde kot kulturni posrednik, kot prevajalec raznoraznih identitet, ki prečijo njegovo življenje. Njegova drža do sveta zasije kot apolitična, saj vzpon nacizma in njegove posledice zgolj opazuje in vanje nikoli ne poseže. Nasprotni pol te radikalne Arnulfove politične nedejavnosti pomeni njegov intimni svet. Na subjektivni ravni namreč predsodke presega s čustvi, kot sta prijateljstvo in ljubezen. Apolitični protagonist paradoksalno v svoje življenje prepušča vse, kar je njemu razumljeno kot drugo, pa naj bo to judovski otroški prijatelj, Romkinja ali judovska vdova. Z zavestjo o tem, da je »preteklost vedno kot nekakšna pravljična, bajeslovna dežela«, Arnulf sicer ostaja skeptičen do nacističnega vračanja k nacionalnim mitom in koreninam, vendar pa lahko skozi protagonistovo inertnost razbiramo tudi avtorjevo kritiko tovrstnega nedelovanja v svetu. Poleg politično socialnega ozadja je namreč množica nedejavnih posameznikov omogočila, da je do holokavsta sploh prišlo. Gregor von Rezzori seveda v romanu ne moralizira, s slogovno izčiščenim jezikom svet predvsem opisuje in dogajanje popisuje. Prav opisnost mu omogoča tudi slikanje notranje in zunanje mnogoterosti. Ta je namreč povezana s protagonistovim nenehnim iskanjem resnice, za katero v zadnjem poglavju, napisanem v tretji osebi, ugotovi, da je njen smisel prav v njenem nenehnem iznajdevanju. S tem povezuje tudi lastno konstrukcijo jaza, kjer bi prav notranja kulturna hibridnost lahko delovala proti enomiselnosti nacističnega sistema. Roman tako na slogovni kot vsebinski ravni ostaja alegorija odpovedi moči, s katero bi bil človek zmožen delovati protisistemsko in poseči v krivice okoli sebe. V to bi Arnulf lahko posegel prav s svojo kulturno diverziteto. A ker je protagonist ne prepozna kot moč, v spominjanju na svojo preteklost in morda v spominu drugih ljudi ob koncu romana še vedno ostaja antisemit.

Referendumski ZA trem zakonskim novelam je po oceni analitikov potrdil mandat vladne koalicije, odločna podpora zlasti zakonu o Radioteleviziji Slovenija pa pomen javnega medijskega servisa. Druge teme: - Današnja pogajanja o zdravniških plačah med vladno stranjo in Fidesom ključna pred morebitno zaostritvijo sindikalnih dejavnosti - Dvodnevno zasedanje zveze Nato v Romuniji v znamenju nadaljnje podpore Ukrajini in odnosa zavezništva do Kitajske; za omizjem prvič tudi zunanja ministra Švedske in Finske - Poslovil se je Delov fotograf Joco Žnidaršič, prvi slovenski prejemnik nagrade najprestižnejšega tekmovanja za novinarsko fotografijo na svetu World Press Foto.

Poslanci SDS so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vladnem predlogu novele zakona o dohodnini, ki med drugim zaostruje obdavčitev plač in normiranih espejev ter zvišuje obdavčitev najemnin. Odločitev največje opozicijske stranke je tako onemogočila, da bi državni zbor o noveli odločal danes. Druge teme oddaje: - Kakšna so vladna izhodišča za soočanje z energetsko draginjo v gospodarstvu? - Rusija zavrača obsodbo trojice zaradi sestrelitve letala nad Ukrajino pred osmimi leti - Ob 110-letnici Gorske reševalne zveze Slovenije poudarjanje prostovoljstva in pomoči - Slovenski nogometaši zmagali v Romuniji

Raketa, ki je sinoči padla na poljsko ozemlje in pri tem ubila dva človeka, je bila torej najverjetneje del ukrajinskega sistema protizračne obrambe, ocenjujeta zveza Nato in poljski predsednik Andžej Duda. Ukrajina je sicer odgovornost za incident pripisala Moskvi. O dogodku je danes razpravljal tudi slovenski svet za nacionalni varnost in sklenil, da za zdaj ni potrebe po zvišanju stopnje pripravljenosti. Druge teme oddaje: - Odbor za finance nekoliko omilil vladni predlog sprememb dohodnine - Bruselj prikimava Hrvaški, Bolgariji in Romuniji pri vstopu v schengen - Slovenske rokometašice ostale brez polfinala na domačem evropskem prvenstvu

V popoldanskem Navalu na šport se posvetimo svetovnemu prvenstvu v odbojki, odštevamo že v urah in kvalifikacijam za konferenčno ligo, ki jo v Romuniji lovijo mariborski nogometaši.

Izredno zasedanje po novi blesteči predstavi v Romuniji.

Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo domačemu svetovnemu prvenstvu v hokeju na ledu in končnici jadranske košarkarske lige. Slovenski hokejisti so odigrali drugo tekmo turnirja v Tivoliju proti Romuniji, košarkarji Olimpije pa na gostovanju pri Igokeji drugo tekmo četrtfinala.

Pogajanja glede prekinitve ognja v Ukrajini so zahtevna, priznavata obe strani. Medtem se v državi nadaljuje trpljenje številnih, ki jim ni uspelo pobegniti, v uničenem Maripolju po navedbah ukrajinskih oblasti ostaja ujetih 100 tisoč ljudi. Zveza Nato bo v odziv na vojno vzpostavila štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu. Kot je pojasnil generalni sekretar zavezništva, bodo te skupine na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Preostali poudarki: - Odločitev, da Slovenija pošlje ekipo diplomatov prostovoljcev v Kijev, dviga kar nekaj prahu. Kandidati še niso znani, našli naj bi jih na ministrstvu za obrambo, kar je namignil tudi minister Tonin; v opoziciji medtem opozarjajo, da gre za neodgovorno in nespametno - Zdravstvena blagajna ima 184-milijonski primanjkljaj. Zavod zato pričakuje povečanje dovoljene porabe, tudi zato, ker v omenjeni znesek sploh niso všteti stroški za zagon dolgotrajne oskrbe. - Združenje dramskih umetnikov Slovenije je razglasilo dobitnike stanovskih nagrad. Za življenjsko delo so nagradili Marjana Kravosa in Jožico Avbelj

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.

Dobra novica! Do 21. junija se lahko prijavite za Social Impact Award. Ob tej priložnosti smo govorili z Jakobom Deteringom, ki je direktor Social Impact Award (SIA) International. - Kako je študent iz Dunaja pomagal reševati problem, da v Romuniji porabijo kar 50 % prihodka za živila? - Kako Avstrijec in eden izmed vodilnih oseb v stroki vidi razoj socialnega podjetništva v Sloveniji? - Katere so mednarodno najuspešnejše zgodbe reševanje družbenih in okoljskih izzivov v programu SIA? - Katere so lastnosti najbolj prodornih socialnih podjetnikov in kaj se lahko od njih naučimo? Vse to in še več boste izvedeli v tej epizodi. Na prijetno poslušanje! Povezave: Prijavi se na Social Impact Award 2021: https://slovenia.socialimpactaward.net/prijava/ Jakob na LinkedInu: https://www.linkedin.com/in/jakob-detering/ Social Impact Award: https://socialimpactaward.net/

Poslušamo posnetek enega zadnjih živih koncertov, ki so potekali še pred epidemijo, in sicer koncerta cikla Mladi virtuozi, ki je potekal v začetku marca lani v Viteški dvorani Križank. Na koncertu je takrat nastopila Laura Felicijan, ki je na Akademiji za glasbo študentka drugega letnika magistrskega študija v razredu Mateja Zupana. Svoje prve glasbene korake je naredila pri svojih sedmih na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju, kjer je potem obiskovala tudi srednjo stopnjo izobraževanja v razredu Katarine Šantl Zupan, nato pa se je vpisala na akademijo. Poleg tega se udeležuje tudi različnih mojstrskih tečajev, pogosto pa nastopa tudi na tekmovanjih. S kvartetom Four characters je recimo zmagala na našem TEMSIG-u, kot solistka pa je bila uspešna tudi na mednarodnem tekmovanju v Romuniji, kjer je v finalu nastopila s tamkajšnjo filharmonijo Sibius. Za nastop v okviru cikla Mladi virtuozi je izbrala Sonato za flavto in klavir v Es-duru, op. 18 Richarda Straussa, ki je bila sicer izvirno napisana za violino, za flavto pa jo je priredil sloviti flavtist Emmanuel Pahud.

Odzive po veleslalomu alpskih smučarjev na svetovnem prvenstvu prepletemo z zanimivostmi z odprtega teniškega prvenstva Avstralije in odzivi po tekmah skakalk in skakalcev v Rasnovu v Romuniji.

Vlada je odloke za zajezitev epidemije sprejela na novo, a vse ostaja po starem. Dozdajšnji ukrepi namreč ostajajo enaki, a jih je objavila v uradnem listu ter tako sledila delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča. Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela še odločitev o slovensko-ameriškem memorandumu o civilnem jedrskem sodelovanju. Nekaj drugih poudarkov oddaje: 30-ta obletnica dogodkov, ki so omogočili plebiscit o samostojnosti. Razumevanje delodajalcev za stiske zaposlenih je naložba. Projekt Obleka naredi človeka za pravično in okolju prijazno modo. Parlamentarne volitve v Romuniji in Venezueli.

Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo. Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.

Pogovorna fraza, češ da naj bi se vedelo »kdo v hiši nosi hlače«, bi morala že zdavnaj romati na »smetišče zgodovine«. Kajti zdaj že davnega leta je francoski modni oblikovalec Poul Poiret v Parizu predstavil tri modele tako imenovanih jupe-culotte oziroma hlačnih kril, kot smo oblačilo poimenovali na Slovenskem, ki pa se zaradi širokih hlačnic niti ni bistveno razlikovalo od »navadnega« ženskega krila. Širom po Evropi je potem prišlo že pred prvo svetovno vojno do različnih odmevov. Eni so bili pozitivni, saj so nekateri novo oblačilo povezovali z emancipacijo žensk, po drugi strani pa je bilo predvsem med moškimi tudi veliko negativnih odzivov. V Italiji je tako na primer vojaški častnik, ko je hčerko videl v hlačah, zaradi sramote naredil samomor, v Romuniji pa je zaročenec ubil svojo partnerko, ko jo je v hlačah videl na ulici …

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

V oddaji Za naše kmetovalce spremljamo žgočo problematiko zaradi preštevilčne populacije zveri. Na podlagi pritiska civilnih iniciativ in politike je vlada prejšnji teden v državni zbor poslala interventni zakon o odvzemu medveda in volka iz narave. Predstavili bomo sklepe javne razprave o resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021 in o občutljivem osnutku zakona o spreminjanju kmetijsko- zemljiške zakonodaje. Kaj prinašajo Evropska inovacijska partnerstva, bomo spoznali na konkretnem projektu partnerstva za proizvodnjo in prodajo senenega mleka in mesa. V Evropskih partnerstvih za inovacije kmetom pri iskanju ekonomsko in okolijsko učinkovitejše kmetijske pridelave pomagajo raziskovalci, svetovalci in drugi partnerji. Izvedeli bomo, ali je letošnje neugodno vreme vplivalo tudi na pričakovano proizvodnjo sadja in grozdja ter prek mladega sadjarja v Romuniji spoznali, kako velike težave imajo tam s sezonskimi delavci.

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

Kmetijska zemljišča so najpomembnejši naravni vir za kmetovanje. V oddaji Za naše kmetovalce bomo govorili o bitki zainteresiranih skupin za državna kmetijska zemljišča, ki se je razvnela v javni razpravi o osnutku sprememb kmetijsko-zemljiške zakonodaje. Predstavili bomo tudi kmetijo Žaren iz Posavja, ki kombinira vinogradništvo in vinarstvo s turizmom, ter projekt na Banjški planoti, katerega namen je na kmetijah razviti nove turistične programe za ljudi s posebnimi potrebami. Z ekskurzije v Romuniji, ki jo je organizirala Evropska komisija, pa prinašamo zgodbo o uspešnem razvoju male stiskalnice olja, ki izhaja iz tradicije in povezuje tamkajšnje prebivalce.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na 30. razstavo Dobrote slovenskih kmetij – govorili smo o izzivih naših kmetij z vidika večje prepoznavnosti njihove ponudbe. Nizke odkupne cene grozdja, zaraščanje površin in manj subvencij za obnovo vinogradov pa nakazujejo krizo v trsničarstvu; o tem smo se pogovarjali ob obisku Selekcijsko trsničarskega središča v Ivanjkovcih. Preverili smo tudi, kakšen je bil vinski letnik 2018 vinorodne dežele Podravje, ob koncu oddaje pa smo vas popeljali še v največjo vinsko klet v Romuniji. Tamkajšnjemu vinskemu sektorju je zelo pomagala Evropska unija. Leta 2015 je Unija za tržne ukrepe v Romuniji, večinoma za vinski sektor namenila za več kot 42 milijonov evrov.

Ranca je dolg ploščat čoln, ki so ga prvotno uporabljali splavarji in je bil del obvezne opreme tistih, ki so po reki Dravi z zalogo lesa pluli vse od koroških pristanov do Osijeka, nato pa po Donavi do Beograda ali še dlje skozi Đerdap proti Romuniji. Uporabljali so ga za hitre premike, za reševanje, ribolov, celo za prevoz sena in gramoza – splavarji pa tudi kot priročno mizo za obed.

Odraščal je v avtoritarni Romuniji, kasneje pa se je preselil na Madžarsko. Je kritičen opazovalec družbe v vzhodni in srednji Evropi ter zato tudi pogosto tarča napadov vse bolj avtoritarnih voditeljev. Pravi, da trenutno največjo nevarnost predstavlja apatična javnost, ki se ne upira. Madžarski filozof, pisatelj in akademik Gaspar Miklos Tamas. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Kaj pomeni, če se politiki obnašajo neodgovorno? Kaj pomeni, če se neodgovorno ali celo neotesano obnaša prvi mož najmočnejše države sveta? Narobe bi bilo, če tega ne bi jemali resno. Več kot očitno je, da morajo ameriške zaveznice v času predsednikovanja Donlada Trumpa na novo določiti svoj mednarodni položaj in svojo vlogo v mednarodnih odnosih. To velja tudi za krizna žarišča. Skušali smo razkriti, kakšna so najnovejša pričakovanja glede Kosova in Bližnjega vzhoda, zanimali pa so nas tudi vzroki množičnega nezadovoljstva v Romuniji. Avtor: Marjan Vešligaj.

Z dopisnikom RTV Slovenija o pokrivanju nemirnega Balkana. Kako zdrava je tamkajšnja medijska krajina, kaj se dogaja v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Romuniji,...