Podcasts about ivana tav

Piše Žiga Valetič, bere Igor Velše. Tako kot film se tudi slovenski strip bolj pogosto kot v drugih deželah napaja v literaturi. Kar ni nujno slabo – zakaj bi si namreč risarke in risarji morali vsakič sami izmišljati zgodbe, če pa so za razvijanje idej in pripovedništvo poklicani tudi pisateljice in pisatelji? Prenosov zgodb, romanov in poezije v stripovsko formo je bilo v zadnjih dvajsetih letih veliko. Ustripljeni so bili na primer Butalci in več Cankarjevih zgodb, po en roman Ivana Tavčarja in Frana Saleškega Finžgarja, potopisni utrinki Evalda Flisarja, drama Simone Semenič, za polna albuma zgodb Mihe Mazzinija in Vinka Möderndorferja, iz svetovne književnosti pa so nekateri striparji predelali Orwella, Dostojevskega, Shakespeara in Novo zavezo Svetega pisma. Najbolj aktualen projekt te vrste je Strip preobrazbe. Posamezne zgodbe so vsak mesec izhajale v reviji, nato pa se je pot zaokrožila z izdajo obsežne knjige, v kateri je zbranih enajst stripov. Format lično oblikovane šivane brošure z zavihki je priročen – bliže manjšim kot pa velikim albumskim formatom. Vsak prispevek ima svoj likovni slog, kadriranje, črke, žanr in sporočilo. Blaž Kutin in Martin Ramoveš nas v zgodbi Nedeljsko kosilo zapeljeta z nadrealizmom. Starša silita sina edinca, da bi končno začel malo več jesti, a korak za korakom se kosilo sprevrača v orgijo žretja vsega živega in neživega. Sprva se zdi, da je ta ludizem namenjen le sebi, ampak zgodba se zaključi s prepričljivo metaforo o odraščanju in družinskih odnosih. Tudi pisateljica Zarja Vršič in likovnik Andrej Štular, ki ga poznamo po intuitivno-eksperimentalnem kolažiranju, sta v zaključku zgodbe Kozjeglavka nadrealistična. Zgodba se vrti okoli šolskega telovadnega orodja, kjer skrčke in raznožke ob skokih čez kozo dobijo nenavadno spodbudo nepriljubljene učiteljice. Ampak Štular k delu pristopa interpretativno in si jemlje svobodo, ki vsakič pripelje do česa novega. Tomo Podstenšek in Jakob Klemenčič sta v Hiši na hribu naredila korak od ljudskih vraž k nadnaravnemu. Mož in žena v zrelih letih se iz bloka preselita v podeželsko hišo, nepremičninska agentka pa jima zaupa, da je cena hiše nizka tudi zato, ker je v njej živela ženska, ki so jo imeli za čarovnico in je umrla nasilne smrti. Klemenčič vzpostavi klasičen način stripovskega pripovedovanja z elementi, ki nas takoj posrkajo v zgodbo in nas ne izpustijo več. Nejc Gazvoda in Matej Kocjan vzpostavljata distopičen svet v zgodbi z naslovom Birokracija. Že smo v žanru znanstvene-fantastike, ki se meša s socialnim eksistencializmom in kiber-pankovsko estetiko. Nekoliko daljšo pripoved je treba brati večkrat, da bi izluščili vse njene plasti. Dogodke v sedanjosti pojasnjuje vračanje v preteklost, na koncu pa gre tudi za ljubezensko in medgeneracijsko tragedijo. Tanja Komadina in Igor Šinkovec sta v zgodbi Vesne Lemaić Stik poskrbela za udarec realizma. Kljub številnim jezikom, ki jih govorijo turisti na idilični peščeni plaži, vse skupaj deluje kot brezbesedni pripetljaj. Ključno, kar se zgodi na živahni obali, je namreč pristanek nenavadnega čolna, iz katerega se nemo izkrcajo potnice in potniki, stečejo na celino, za seboj pa pustijo le stopinje. Brez dodatnih komentarjev, na začudenje vseh prisotnih. Primož Krašna je pripoved Mihe Mazzinija Revolucionar upodobil tako, da jo je ilustriral. Strani so še vedno razdeljene na okvirčke, ni pa govornih oblačkov in običajne dinamike, ki jo prinesejo dialogi. Vodi nas naracija ostarelega gospoda, ki je po ponesrečenem sinu podedoval ogromno bogastvo, zdaj pa se mu zdi, da je našel način, kako s tem denarjem spremeniti družbo. Morda najbolj abstraktno zgodbo sta zasnovala Andrej Tomažin in Matej Stupica. Govorita o Drugem letu popolne fragmentacije, o totalitarni Novi Ljubljani, ki se vzpostavlja in ponovno razpada po veliki vojni. Srhljivi futurizem na ravni podob ostaja podoben današnjemu mestu, trepetava risba, razpršene postavitve in prvoosebno pripovedovanje pa vzbujajo nemir in nelagodje. Eden bolj posrečenih žanrskih poskusov je uspel pisateljici Mojci Kumerdej in risarju Gašperju Rusu z zgodbo Božič s Hirošijem. Serviserja hišnih robotov obiščeta žensko, ki živi z zastarelim modelom, in ji ponudita naprednejše in bolj sposobne modele. Ponovno znanstvena fantastika, a tokrat z brezhibno dramaturško strukturo. Ana, ki jo je Iztok Sitar priredil po kratki zgodbi Ane Schnabl, se zelo lepo vklaplja v avtorjev opus, v katerem se adolescentne, socialne in družinsko-psihološke zgodbe mešajo z erotizmom. Pravzaprav je nedavno izšla knjiga Dekliške oči, za katero je Sitar narisal deset takšnih zgodb petih slovenskih avtoric, med njimi pa je tudi ta o sestri dvojčici. Marko Kociper se je kot prvi lotil katere od kratkih kratkih zgodb Andreja Blatnika, ki je tako kratka, da so v stripu lahko uporabljene prav vse njene besede. Pri psihoterapevtu žena razlaga, kako je mož na nekem potovanju vozil za motoristoma, in ženski, ki je sedela na zadnjem sedežu, se je nenadoma razvezala vrvica zgornjega dela kopalk. O tem še vedno rad pripoveduje prijateljem, njo pa ta prizor še vedno obiskuje v sanjah. Polteni zaplet v značilnem Kociprovem slogu. Povsem zadnja je konstruktivistična upodobitev socialnega zapleta Zorana Kneževića Trenutek ali betoniranje v zimskem času, ki sta jo predelala ponovno angažirana Štular in Stupica. Uspešno zbližanje stripa in literature, kot smo mu priča v celotnem projektu Strip preobrazbe, je mogoče tudi zato, ker se je nekdanji sloves stripa kot nečesa pogrošnega dvignil na nivo butične umetnosti, kot v spremni besedi ugotavlja Žiga Rus. Literatura pa je v zadnjega četrt stoletja zdrsnila s piedestala umetnosti do tega, da je samo še ena od mnogih zvrsti. Kljub razlikam se bosta risba in beseda tudi v prihodnje našli v točkah nevsakdanjosti, ludizma in psihofizičnih skrajnosti.

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.

Velik del oddaje namenjamo Slovenskemu knjižnemu sejmu, ki te dni poteka v Ljubljani – predvsem njegovim nagrajencem. Predstavljamo osredji simpozij ob vseslovenskem letu Ivana Tavčarja, ki so ga pred dnevi priredili v Ljubljani. Govorimo tudi o restavratorski nagradi Mirka Šubica, ki jo je prejel Valentin Benedik, in o prejemnikih priznanj Društva restavratorjev Slovenije. Objavljamo reportažo z gostovanja Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija na Poljskem in opozarjamo na 30-letnico Galerije Društva likovnih umetnikov Maribor. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonska izvedba Mirta Berlan, redaktorica Staša Grahek.

Kako je veliki pisatelj in politik iz Poljanske doline posegel v svoj čas, kako ga je s svojo literaturo spremenil in kako je njegov prispevek v slovensko kulturno-zgodovinsko zakladnico videti danes?19. februarja je minilo natanko sto let od smrti Ivana Tavčarja. V njegov spomin je vlada letošnje leto razglasila za Tavčarjevo in tako se po Sloveniji – predvsem, kajpada, v njegovi rojstni Poljanski dolini – že od marca vrstijo razstave, literarni večeri, filmske projekcije in predavanja, ki skušajo na novo osvetliti življenje, delo in trajno kulturno-zgodovinsko zapuščino tega pisatelja, politika in odvetnika. No, nekaj podobnega smo skušali storiti tudi v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo se spraševali, kako je Tavčar posegel v svoj lasten čas, v desetletja na prelomu iz 19. v 20. stoletje torej, in, jasno, kako zaznamuje našega današnjega. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, literarni zgodovinar in redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Miran Hladnik. foto: spomenik Ivanu Tavčarju pred pisateljevim dvorcem na Visokem v Poljanski dolini (Goran Dekleva)

Letos se s številnimi dogodki poklanjamo delu in liku izjemnega moža – Ivana Tavčarja. V slovensko zavest se je najbolj zasidral kot pisatelj povesti, romanov, črtic in novel, kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma. Le kdo ne pozna Cvetja v jeseni, zgodovinskega romana Visoška kronika, romana Izza kongresa in drugih. Bil je tudi politik, z Ivanom Hribarjem sta bila glavna protagonista liberalnega tabora in s tem napredka slovenskega prostora, pa poslanec in deset let tudi ljubljanski župan. Bil je član, podpornik in ustanovitelj številnih društev, med drugim je bil predsednik prve slovenske kolesarske organizacije. V letošnjem Tavčarjevem letu obujamo spomin nanj in na njegov pečat slovenskemu prostoru. Ob izjemnem možu pa je stala izjemna ženska, njegova žena Franja.

V letošnjem letu zaznamujemo ne le 100 let od smrti Ivana Tavčarja, ampak tudi pol stoletja od premiere filma Cvetje v jeseni. Ta je nastal po istoimenskem romanu, ki je verjetno prav zaradi filma eno najbolj znanih Tavčarjevih del. Tako kot mnoga druga svoja dela ga je postavil v deželo pod Blegošem, kot pravijo Poljanski dolini.Ivan Tavčar se je rodil na kmetiji v Poljanah nad Škofjo Loko. V dvorcu Visoko, ki ga je kupil, ko je bil že pomemben gospod, je našel svoj zadnji mir. V nekdanji poletni rezidenci Tavčarjevih, ki je danes spomenik državnega pomena, je odvetniku, županu, politiku in predvsem pisatelju posvečena muzejska soba, druga pa družini Kalan, od katere je Tavčar kupil dvorec, obenem pa ga je navdihnila tudi za zgodovinski roman Visoška kronika. Muzejska zbirka, ki jo upravlja Loški muzej Škofja Loka, je na ogled vsak dan, vsako drugo soboto v mesecu pa je tam ob 10.00 tudi vodenje po dvorcu.

V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.

V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.

Letošnje leto je tudi leto Ivana Tavčarja – praznovanje se uradno začenja prav danes. Program ob 100. obletnici pisateljeve smrti so danes podrobneje predstavili na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini. A Tavčar nam ni zapustil le brezčasnih književnih del, kot sta na primer zgodovinski roman Visoška kronika in povest Cvetje v jeseni, temveč je deloval tudi na političnem in pravnem področju. Predstavljamo tudi nekaj novosti založbe Goga: Beneška pravljica Huga Pratta, CoDex 1962 : Tvoje oči so me videle islandskega multi-medijskega ustvarjalca Sjona in Zadnje priče Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič.

Začenjamo z vladno razglasitvijo, da bo leto 2023 leto pisatelja in politika Ivana Tavčarja in arhitekta Edvarda Ravnikarja, nova vlada pa je lansko 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika- Kajuha tozadevno v letošnje leto vključila naknadno. Vodja Agencije za knjigo Katja Stergar bo osvetlila navzočnost slovenske knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu na Majni, direktorica Natalija Polenec bo povzela, kaj ob letošnji 100-letnici ustanovitve pripravlja Slovenski etnografski muzej, od treh letošnjih evropskih prestolnic kulture posebej predstavljamo madžarski Veszprém, pred koncem pa bo odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus napovedala obeležitve naše letošnje 60-letnice začetka oddajanja.

Zahodne sile v Afganistanu končujejo evkuacije pred skrajnim torkovim rokom. S kabulskega letališča bo tako predvidoma danes poletelo zadnje britansko letalo s civilisti. Medtem razmere ostajajo kaotične, talibani trdijo, da so prevzeli nadzor nad letališčem, kar pa ameriške sile zanikajo. Da zaradi zaostrenih varnostnih razmer evakuacija sodelavca Slovenske vojske z letališča ni več mogoča, pa so sporočili z ministrstva za obrambo in dodali, da iščejo druge možnosti. Preostali poudarki oddaje: - Ponudnike športno-rekreativnih dejavnosti uvedba pogoja PCT za vadeče ni presenetila. - Hrvaška s prvim septembrom načrtuje nova sproščanja protikoronskih ukrepov. - V Poljanah 170-letnico rojstva pisatelja Ivana Tavčarja zaznamovali s pestrim dogajanjem.

Ime tedna je postal Andrej Šubic, režiser uprizoritve Visoške kronike z več kot 30 ljubiteljskimi igralci, ki so jo pod pokroviteljstvom kulturnega društva Ivana Tavčarja s Poljan pripravili ob stoletnici izida tega zgodovinskega romana. Prejšnji teden pa so v avtentičnem okolju dvorca Visoko, kjer je delo nastalo, gostili še zasedbo ljubljanske Drame in njihovo uprizoritev Tavčarjevega romana.

Zgodbo svojega imenitnega imena sta povedala dva Ivana Tavčarja. Prvi s Krasa, drugi iz Gorenjske.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Visoško kroniko spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Maša Pfeifer, komparativistka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 VISOŠKA KRONIKA Po romanu Ivana Tavčarja, avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve SND Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Visoško kroniko spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Maša Pfeifer, komparativistka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 VISOŠKA KRONIKA Po romanu Ivana Tavčarja, avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve SND Drama Ljubljana Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Oblikovalec luči: Pascal Mérat Lektorica: Tatjana Stanič Asistenta režiserja: Mirjana Medojević, August Braatz Igrajo: Tamara Avguštin, Nina Ivanišin, Klemen Janežič, Aljaž Jovanović, Janez Škof Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?