Podcasts about Maribor

V Postojni se danes začenja 64. Linhartovo srečanje, Festival gledaliških skupin Slovenije. V Galeriji Cankarjevega doma je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela na ogled razstava Kozmos Kosovel. Za konec pa sledi še povabilo Pokrajinskega muzeja Maribor, ki pripravlja Pozdrav jeseni v mariborskem gradu.

Začenja se Evropski teden mobilnosti. Uvodni dan smo namenili problematiki vožnje z električnimi skiroji. Voznikov le-teh je vse več, povečuje se tudi število nesreč in poškodb. Mladi še vedno ne upoštevajo starostnih omejitev, hitrost e-skirojev pa velikokrat presega zakonsko določenih 25 kilometrov na uro. V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Policijske uprave Maribor in Agencije za varnost prometa. (foto: Epa)

V Galeriji Cankarjevega doma danes ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela odpirajo razstavo Kozmos Kosovel, ki celovito predstavi Kosovela ter njegovo ustvarjanje postavi v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegovega časa. V oddaji pa tudi o 1. orkestru koncerta Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni, novi uprizoritvi Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh v Cankarjevem domu, 18. festivalu novomedijske kulture Speculum artium v Delavskem domu Trbovlje in 10. vsedržavnem avdio-vizualnem likovnem natečaju V objemu zvoka in slike v organizaciji programa Ars in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor letos praznuje stoletnico obstoja kot štiriletna državna šola. Visoki jubilej zaznamujejo z različnimi dogodki skozi vse leto, to soboto pa pripravljajo slavnostno akademijo. V Radijski tribuni smo s sogovorniki iz profesorskih in dijaških vrst spregovorili o bogati zgodovini šole, programih in o vlogi ekonomskega izobraževanja v Mariboru – za industrijo, trgovino in podjetništvo oziroma gospodarstvo nasploh.

Tretji polčas smo posvetili mariborskemu košarkarskemu tretjeligašu ŽKK-ju – Železničarskemu košarkarskemu klubu, ki bo v prihodnjih dneh praznoval 80-letnico obstoja. Naša gosta sta bila predsednik kluba Damir Batisti in trener članskega moštva Matjaž Čuješ.

V oddajo Naš gost smo povabili akademsko slikarko, pesnico in esejistko Miro Uršič. Prav ob tem času je v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor na ogled njena razstava »Slika in beseda v sozvočju«.

Zaradi rekordnih cen pogonskih goriv so poleg splošne javnosti v stiski predvsem kmetje tudi prevozniški sektor, zato je vlada pripravila interventni zakon za subvencije pogonskih goriv. Poslanci ga bodo obravnavali v petek; mi smo v Radijski tribuni gostili predstavnike Sindikata kmetov Slovenije in Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Maribor.

V tokratnem Studio ob 17.00 o Pandorini skrinjici dolgotrajne oskrbe. Kaj prinaša intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi? O predlaganih rešitvah in njihovih posledicah, pa tudi o odprtih vprašanjih z izvajalci dolgotrajne oskrbe. Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski tribuni. Gostje: Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve; mag. Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor; Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor; Blaž Kovač, sekretar Skupnosti socialnih zavodov.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Celju priprave na 58. Mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja. - Kampanja »Jesen za zdravje žensk« v Idriji. - Nadaljevanje prenove krožišča na Belvederju nad Izolo. - Mariborčanom predstavili projekt Park ob Pekrskem potoku.

Ponujamo vpogled v dogajanje v Benetkah na 83. filmskem festivalu, ki je najstarejši na svetu in je še vedno tudi eden najpomembnejših in najbolj prestižnih. Kateri filmi so nas do zdaj najbolj navdušili? O tem in o razstavi Rožni vrt slikarke Nina Šulin v Umetnostni galeriji Maribor, ki prizore rož v fotografski objektiv lovi med sprehodi, opravki, vsepovsod, potem pa jih upodobi na velikih slikah cvetov. Tokrat je prav za namen razstave pripravila serijo manjših, a še vedno rože tako približa gledalcu, da jih ta vidi kot žuželka ali metulj.

Osrednjo pozornost namenjamo Glasbeni viziji legendarnega dirigenta Johna Eliota Gardinerja, ki se je 26. 8. s svojim vokalno-instrumentalnim sestavom The Constelation predstavil v sklopu Ljubljana Festivala, in sklepnemu koncertu 44. Festivala Radovljica, ki ga je 25. 8. v Radovljiški graščini sklenila glasba Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa v zgodovinsko informirani izvedbi mednarodno obarvanega, prav zato priložnost zbranega klavirskega kvarteta. V nadaljevanju poročamo še o koncertu Simfoničnega orkestra Avditorija ADDA iz Alicanteja, Josepa Vicenta, Pinchasa Zukermana in Enrica Dinda (Ljubljana Festival, 27. 8.), julijskemu koncertu Akademskega pevskega zbora Maribor v ciklu Plečnik in a-cappella ter izbranih koncertnih dogodkih Tartini festivala na slovenski obali.

V tokratni oddaji boste slišali, kako se je razpletla veslaška regata v Bresternici, ki jo je pripravil Veslaški klub Dravske elektrarne Maribor. Beseda pa je tekla tudi o obetavni generaciji mladih veslačev tega kluba.

Poročali smo o krepitvi prehranske verige med pridelovalci in turizmom na Gorenjskem, novem večnamenskem domu v Cerkljah ob Krki, spornem goloseku drevoreda v Mariboru, prihajajočem koliščarskem dnevu in semiški ohceti.

V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov. Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.

Pogovorna oddaja o športu.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Brežicah ob bolnišnici in zdravstvenem domu bo podvojeno število parkirnih mest. - Na Kočevskem bodo z evropskimi sredstvi gradili nove kolesarske steze. - Mariborčane razburja preuranjen posek dreves na Trubarjevi ulici. - Nogometni stadion v Idriji so prekrili z novo travno rušo. - Na 8. taboru mladih pevcev Primorske v Tolminu letos rekordno število otrok.

Ime tedna je Igor Irgolič, upokojeni krojač in zbiratelj starin, ki je iz Drave rešil leto in pol starega otroka. Medtem ko so nekateri dogodek snemali, je sam skočil v vodo, otroka prijel in ga potegnil proti bregu. 81-letni Mariborčan, ki ga domačini poznajo tudi pod vzdevkom Furgula, je za svoje pogumno dejanje prejel Mestni pečat Maribora. Kandidata sta bila tudi:Kristjan Čeh, atlet, ki je na evropskem prvenstvu v Birminghamu ubranil naslov evropskega prvaka v metu diska in postavil rekord prvenstev. Ob tem je kar štirikrat presegel 70 metrov, kar je najboljša serija v zgodovini evropskih prvenstev. Z drugim evropskim zlatom in že peto medaljo z velikih tekmovanj se je še utrdil med najboljšimi atleti na svetu, do popolne zbirke medalj z največjih tekmovanj pa mu manjka le še olimpijska. Živa Ploj Peršuh, mednarodno priznana slovenska dirigentka in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra, v katerem povezuje mlade glasbenike, stare od 12 do 26 let, ter jim omogoča pridobivanje izkušenj na najvišji umetniški ravni. Orkester je nastopil tudi v slovitem berlinskem Konzerthausu na prestižnem festivalu Young Euro Classic, enem najpomembnejših mednarodnih festivalov mladinskih simfoničnih orkestrov.

V ljubljanskih Stožicah sta se sinoči prvič v letošnji sezoni domačega nogometnega prvenstva pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor. Ob razpletu in zanimivostih z našega največjega derbija se posvetimo še evropskemu prvenstvu v plavanju v Parizu, kjer je po vseh zdravstvenih težavah v svoji paradni disciplini vendarle nastopila osrednja slovenska adutinja Neža Klančar.

V Lutkovnem gledališču Maribor se konec tega tedna začenja 37. Poletni lutkovni pristan. Potapljači so v Ljubljanici našli še drugo kamnito kroglo, ki je nedavno izginila z ograje Tromostovja.

Tri leta po uničujočih poplavah smo pogledali v Črno na Koroškem. Poročali smo tudi o naložbi v kompleks Biotehnopolis v Ajdovščini, prizadevanjih za vpis idrijskega rudnika med kulturne poti Sveta Evrope, turističnih zanimivostih Krškega in gradu Rajhenburg ter obnovi loretske kapele v Mariboru.

Poklicna izbira dijakinje iz programa Botrstvo se je zgodila naključno, ko je med družinskim obiskom bazena ekipa reševalcev pomagala starejšemu obiskovalcu, potrdila pa na kariernem sejmu, ko je delo reševalcev spoznala še podrobneje. Kljub navdušenju in dejstvu, da je dijakinja zdravstvene šole, še nikoli ni imela priložnosti obiskati reševalne postaje. Zato jo je na obisk povabila ekipa službe nujne pomoči Zdravstvenega doma Maribor, presenetili pa smo jo tudi z obiskom dispečerskega centra, ki skrbi za zdravstveno oskrbo več kot polovice prebivalcev Slovenije.

Gasilska zveza Maribor združuje prostovoljna in prostovoljno-industrijska gasilska društva na širšem območju mariborske regije ter v sosednjih občinah Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Duplek, O aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z njenim poveljnikom Dušanom Miklom.

Multimedijski center (MMC) Kibla, ki je našel svoj dom v Narodnem domu Maribor, je pred dnevi, 4. julija, praznoval 30. obletnico začetka delovanja. Center, ki ga je ustanovilo Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, deluje na področjih kreativnih industrij, interdisciplinarne, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti ter neformalnega izobraževanja. Med njihovimi projekti so knjigarna za družboslovje in humanizem Za:misel, kulturna revija TOX, prostor za umetnost KiBela, mreža multimedijskih centrov Slovenije (M3C), festival Kiblix, razstavišče Kibla Portal in številni drugi, ki jih bo v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavil Peter Tomaž Dobrila, soustanovitelj in vodja multimedijskega centra Kibla.

Medtem ko ministrstva pospešeno pripravljajo rebalans proračuna, se člani parlamentarnega odbora za finance prepirajo o tem, kako je javne finance upravljala prejšnja vlada. Vladna in opozicijska stran kritizirata druga drugo, Fiskalni svet pa ukrepe obeh označuje kot odmikanje od zavez oziroma srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Druge teme: - Iran na ameriške napade spet odgovarja z obstreljevanjem zalivskih držav. - Najtoplejši junij doslej terjal tudi več kot 5 tisoč mrtvih v Nemčiji. - Maribor s prestižnim priznanjem za trajnostni razvoj turizma.

Maribor je lani dobil akcijski načrt za blaženje in preprečevanje negativnih posledic vročinskih valov, ki postajajo vse pogostejši in vse daljši. V Poletni radijski tribuni smo preverili, katere ukrepe predvideva načrt in kateri se že izvajajo.

V oddaji smo objavili daljše utrinke z letošnjih mašniških posvečenj, ki so bila v Nadškofijah Maribor in Ljubljana ter Škofiji Novo mesto. Med drugim smo poročali tudi o praznovanju 20-letnice ustanovitve Škofije Murska Sobota, 70. obletnici župnije Ljubljana-Rakovnik in slovesnem vrhuncu Frančiškovega leta na Brezjah.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Hoče-Slivnica bodo začeli graditi novo športno dvorano. - V Tolminu so korak bližje k novemu naselju s sto stanovanji. - Mariborčani so poslali rekordno število predlogov za participativni proračun. - Koprska strategija za mlade med drugim vključuje duševno zdravje in reševanje stanovanjske problematike

V poletni radijski tribuni s mo govorili o dogajanju v Art kampu v mariborskem mestnem parku, pa tudi o počitnicah s prijatelji, ki jih pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor. Opozorili smo tudi na delavnice, namenjene spoznavanju kulturne dediščine.

Pri založbi KUD Logos je izšla monografija slikarskih del akademskega slikarja, kaligrafa in oblikovalca Lucijana Bratuša. Na odru Kongresnega trga bo nocojšnja Poletna noč posvečena eni od legend slovenske zabavne glasbe Otu Pestnerju. Na drugem koncertu cikla PLEČNIK IN A-CAPPELLA pa bo nastopil Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom Uroša Jurgca.

Umetnostna galerija Maribor je skupaj z Mesno galerijo iz Budimpešte pripravila mednarodno razstavo sodobne umetnosti o zgodovini čarovništva, ki je zdaj na ogled v Mariboru. Na razstavi lahko vidimo različna umetniška dela, ki med drugim tematizirajo položaj žensk skozi zgodovino pa vse do danes. Pred mikrofon smo povabili tudi vroče ime slovenskega slikarstva, umetnico Beti Bricelj, ki trenutno razstavlja v Kölnu in v Kopru.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca na domačem turnirju elitne lige narodov igra v družbi Kanade, Bolgarije, Brazilije in Italije. V Ljudski vrt pa se je vrnil Darko Milanič, ki je postal novi stari trener Nogometnega kluba Maribor.

Za približno 256 tisoč šolarjev in dijakov se je danes končal pouk. Tudi na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor so se danes poslovili od tega šolskega leta. V nekaterih razredih so gledali film Poletje v školjki, v drugih so podpisovali skupne razredne fotografije, v mednarodni šoli pa so ob podelitvi spričeval in priznanj za različne dosežke zapeli svojo himno. Druge teme: - Stranka Resnica želi prepovedati razobešanje zastav tujih držav in gibanj na pročeljih javnih ustanov. - Omejitev hitrosti vlakov zaradi vročine povzroča zamude v železniškem prometu. - Kljub zanikanju Irana Mednarodna agencija za jedrsko energijo napovedala inšpekcijo tamkajšnjih jedrskih objektov.

Kako med vročinskim valom pravilno poskrbeti za vrtnine? In kaj storiti, ko nas prizadenejo neurja? O tem smo se pogovarjali z Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

V oddaji smo se spomnili dogajanja v letu sv. Frančiška. Br. Janez Papa je predstavil dogodek na Brezjah z naslovom »Frančiškov odmev«. Poročali smo tudi o nedavni posvetitvi župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru ter drugih preteklih dogodkih Cerkve v Sloveniji.

V Hrastniku se začenja šesti festival delavskega filma Kamerat, ki bo do nedelje nekdanje rudniške prostore znova spremenil v prizorišče filmskega razmisleka o delu, delavskih pravicah, solidarnosti in družbeni pravičnosti. Na letošnjem programu je okoli 40 filmov. V Pokrajinskem muzeju Maribor se v teh dneh spominjajo nastopa slavnega skladatelja in pianista Franza Liszta pred 180-leti v Viteški dvorani mariborskega gradu. Ob jubileju so v muzeju pripravili več dogodkov, med drugim pogovor o življenju in glasbeni karieri umetnika, vrhunec pa bo sobotni koncert, na katerem bo mariborska pianistka Adriana Magdovski poustvarila program, s katerim je Liszt nastopil v Mariboru. V Moderni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo Enigma, na kateri predstavljajo dela Gregorja Peruška, ki je med obema vojnama deloval v Združenih državah Amerike, njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art, a slovenska javnost ga skorajda ne pozna. Razstavo je pripravil kustos Robert Simonišek.

Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski: Maribor (Reka puna klora), originalna verzija Komadi: Zarjavele trobente Komadi: Proleter

Seznam 15-ih kandidatov za ministre 16-e slovenske vlade je uradno vložen v državni zbor. Sedem ministrskih stolčkov bo pripadlo SDS, pet trojčku okoli NSi, trije pa Demokratom. Takoj v začetku tedna se bodo začela zaslišanja kandidatov. V četrtek bo sledilo glasovanje o celotni zasedbi. Po izvolitvi bodo ministri nove vlade zaprisegli pred državnim zborom. Običajno se ministri še isti dan srečajo tudi na prvi seji vlade, ki je namenjena tudi najpomembnejšim kadrovskim vprašanjem. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump kljub napovedim ni sprejel odločitve glede sporazuma z Iranom. - Na Poljskem razburjenje zaradi poimenovanja ene od elitnih enot ukrajinske vojske. - Tradicionalna Operna noč je v Maribor privabila več tisoč obiskovalcev.

What happens when an American content creator discovers a hidden winter workation village in Bovec after clicking on a random Instagram ad? Why would a Spanish digital nomad leave Madrid and Budapest behind for life in Ljubljana? And why did a Slovenian entrepreneur living in Barcelona decide to return home just as Slovenia launched its new digital nomad visa?In the first-ever video episode of Feel Slovenia The Podcast, host Dr. Noah Charney sits down with three digital nomads whose personal stories reveal a different side of Slovenia — one that goes far beyond postcard images of Lake Bled. Guests include American travel creator Ben Herskowitz, who spent the winter living in Bovec as part of a rural digital nomad community; Fernando Cantero, a Spanish remote worker who found in Slovenia the perfect balance between mountains, nature, safety, and quality of life; and Dino Kovačević, founder of WorkFromSlovenia.si, who offers insight into Slovenia's growing digital nomad ecosystem and the impact of the country's new digital nomad visa launched in November 2025. Together, they discuss everything from coworking spaces and bureaucracy to hidden alpine villages, local traditions, and the surprisingly strong sense of community foreigners can find in Slovenia.More than just a conversation about remote work, the episode explores why Slovenia is increasingly attracting people searching for something many destinations have lost: authenticity, connection to nature, slower living, and genuine human interaction. From Ljubljana and Maribor to Bovec, Triglav National Park, and lesser-known corners of the country, the episode paints a vivid portrait of Slovenia through the eyes of foreigners who unexpectedly found a place that feels like home. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Sem abelhas, grande parte do que chega ao nosso prato simplesmente não existiria: mais de 75% dos cultivos destinados à alimentação humana dependem da polinização. O problema é que esses insetos essenciais estão desaparecendo, um fenômeno já identificado há mais de um século e que ganhou até nome: Síndrome do Colapso das Abelhas. Edison Veiga, correspondente da RFI na Eslovênia Hoje, a situação se agrava com a poluição, o uso intensivo de pesticidas e a expansão urbana, fatores que tornam o ambiente cada vez mais hostil para esses polinizadores indispensáveis. Cientistas de todo o mundo buscam soluções para conter o declínio dos insetos polinizadores. Na Eslovênia, considerada a capital mundial das abelhas, um casal de brasileiros integra esses esforços. A bióloga Letícia Salvioni Ansaloni, de 31 anos, trocou as pesquisas com larvas de moscas no Brasil pelo estudo das abelhas na Universidade de Maribor, no leste do país europeu, onde atua desde 2022. “Trabalho com saúde e nutrição das abelhas”, explica. Seu foco é testar extratos fúngicos como suplementos alimentares e avaliar de que forma essas substâncias podem contribuir para melhorar a saúde dos insetos. Também biólogo, Caio Eduardo da Costa Domingues, de 35 anos, já pesquisava colmeias no Brasil desde 2014, com foco nos efeitos de agrotóxicos. Há cinco anos na Eslovênia, ele dá continuidade aos estudos na mesma universidade. Identidade apícola “Morando aqui, você percebe claramente como a apicultura faz parte da cultura e da identidade do país”, afirma Domingues. Não por acaso, foi a partir de uma iniciativa eslovena que a ONU instituiu o 20 de maio como o Dia Mundial das Abelhas. Com cerca de 2 milhões de habitantes, a Eslovênia reúne aproximadamente 10 mil apicultores e pelo menos 200 mil colmeias. “Eu não fazia ideia da importância que as abelhas têm para os eslovenos”, diz Ansaloni. “Você vê desde crianças até idosos trabalhando com abelhas, muitos apenas por hobby”, destaca a bióloga brasileira. A data escolhida celebra o nascimento de Anton Janša, esloveno que viveu no século 18 e é considerado um dos pioneiros da apicultura moderna. Originário de uma família que vivia da produção de mel em uma vila próxima a Žirovnica, ele se destacou ao desenvolver métodos inovadores de manejo de colmeias após estudar em Viena. Mais do que uma celebração simbólica, o Dia Mundial das Abelhas é um convite à reflexão sobre o papel desses insetos na manutenção da vida no planeta. “As abelhas são insetos incríveis. Estão muito além da produção de mel, própolis ou outros derivados”, destaca Domingues. “É importante destacar que elas são os principais polinizadores que temos no mundo. Sem elas, muitos dos alimentos que consumimos não existiram”, conclui.

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj

Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.

Un supporter interpelle directement un membre de la Dream Team