Podcasts about Maribor

Multimedijski center (MMC) Kibla, ki je našel svoj dom v Narodnem domu Maribor, je pred dnevi, 4. julija, praznoval 30. obletnico začetka delovanja. Center, ki ga je ustanovilo Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, deluje na področjih kreativnih industrij, interdisciplinarne, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti ter neformalnega izobraževanja. Med njihovimi projekti so knjigarna za družboslovje in humanizem Za:misel, kulturna revija TOX, prostor za umetnost KiBela, mreža multimedijskih centrov Slovenije (M3C), festival Kiblix, razstavišče Kibla Portal in številni drugi, ki jih bo v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavil Peter Tomaž Dobrila, soustanovitelj in vodja multimedijskega centra Kibla.

Medtem ko ministrstva pospešeno pripravljajo rebalans proračuna, se člani parlamentarnega odbora za finance prepirajo o tem, kako je javne finance upravljala prejšnja vlada. Vladna in opozicijska stran kritizirata druga drugo, Fiskalni svet pa ukrepe obeh označuje kot odmikanje od zavez oziroma srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Druge teme: - Iran na ameriške napade spet odgovarja z obstreljevanjem zalivskih držav. - Najtoplejši junij doslej terjal tudi več kot 5 tisoč mrtvih v Nemčiji. - Maribor s prestižnim priznanjem za trajnostni razvoj turizma.

Maribor je lani dobil akcijski načrt za blaženje in preprečevanje negativnih posledic vročinskih valov, ki postajajo vse pogostejši in vse daljši. V Poletni radijski tribuni smo preverili, katere ukrepe predvideva načrt in kateri se že izvajajo.

V oddaji smo objavili daljše utrinke z letošnjih mašniških posvečenj, ki so bila v Nadškofijah Maribor in Ljubljana ter Škofiji Novo mesto. Med drugim smo poročali tudi o praznovanju 20-letnice ustanovitve Škofije Murska Sobota, 70. obletnici župnije Ljubljana-Rakovnik in slovesnem vrhuncu Frančiškovega leta na Brezjah.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Hoče-Slivnica bodo začeli graditi novo športno dvorano. - V Tolminu so korak bližje k novemu naselju s sto stanovanji. - Mariborčani so poslali rekordno število predlogov za participativni proračun. - Koprska strategija za mlade med drugim vključuje duševno zdravje in reševanje stanovanjske problematike

V poletni radijski tribuni s mo govorili o dogajanju v Art kampu v mariborskem mestnem parku, pa tudi o počitnicah s prijatelji, ki jih pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor. Opozorili smo tudi na delavnice, namenjene spoznavanju kulturne dediščine.

Pri založbi KUD Logos je izšla monografija slikarskih del akademskega slikarja, kaligrafa in oblikovalca Lucijana Bratuša. Na odru Kongresnega trga bo nocojšnja Poletna noč posvečena eni od legend slovenske zabavne glasbe Otu Pestnerju. Na drugem koncertu cikla PLEČNIK IN A-CAPPELLA pa bo nastopil Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom Uroša Jurgca.

Umetnostna galerija Maribor je skupaj z Mesno galerijo iz Budimpešte pripravila mednarodno razstavo sodobne umetnosti o zgodovini čarovništva, ki je zdaj na ogled v Mariboru. Na razstavi lahko vidimo različna umetniška dela, ki med drugim tematizirajo položaj žensk skozi zgodovino pa vse do danes. Pred mikrofon smo povabili tudi vroče ime slovenskega slikarstva, umetnico Beti Bricelj, ki trenutno razstavlja v Kölnu in v Kopru.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca na domačem turnirju elitne lige narodov igra v družbi Kanade, Bolgarije, Brazilije in Italije. V Ljudski vrt pa se je vrnil Darko Milanič, ki je postal novi stari trener Nogometnega kluba Maribor.

Za približno 256 tisoč šolarjev in dijakov se je danes končal pouk. Tudi na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor so se danes poslovili od tega šolskega leta. V nekaterih razredih so gledali film Poletje v školjki, v drugih so podpisovali skupne razredne fotografije, v mednarodni šoli pa so ob podelitvi spričeval in priznanj za različne dosežke zapeli svojo himno. Druge teme: - Stranka Resnica želi prepovedati razobešanje zastav tujih držav in gibanj na pročeljih javnih ustanov. - Omejitev hitrosti vlakov zaradi vročine povzroča zamude v železniškem prometu. - Kljub zanikanju Irana Mednarodna agencija za jedrsko energijo napovedala inšpekcijo tamkajšnjih jedrskih objektov.

Kako med vročinskim valom pravilno poskrbeti za vrtnine? In kaj storiti, ko nas prizadenejo neurja? O tem smo se pogovarjali z Mišo Pušenjak, svetovalko specialistko za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

V oddaji smo se spomnili dogajanja v letu sv. Frančiška. Br. Janez Papa je predstavil dogodek na Brezjah z naslovom »Frančiškov odmev«. Poročali smo tudi o nedavni posvetitvi župnijske cerkve na Pobrežju v Mariboru ter drugih preteklih dogodkih Cerkve v Sloveniji.

V Hrastniku se začenja šesti festival delavskega filma Kamerat, ki bo do nedelje nekdanje rudniške prostore znova spremenil v prizorišče filmskega razmisleka o delu, delavskih pravicah, solidarnosti in družbeni pravičnosti. Na letošnjem programu je okoli 40 filmov. V Pokrajinskem muzeju Maribor se v teh dneh spominjajo nastopa slavnega skladatelja in pianista Franza Liszta pred 180-leti v Viteški dvorani mariborskega gradu. Ob jubileju so v muzeju pripravili več dogodkov, med drugim pogovor o življenju in glasbeni karieri umetnika, vrhunec pa bo sobotni koncert, na katerem bo mariborska pianistka Adriana Magdovski poustvarila program, s katerim je Liszt nastopil v Mariboru. V Moderni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo Enigma, na kateri predstavljajo dela Gregorja Peruška, ki je med obema vojnama deloval v Združenih državah Amerike, njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art, a slovenska javnost ga skorajda ne pozna. Razstavo je pripravil kustos Robert Simonišek.

Prav na današnji dan 16. junija mineva natanko 180 let od največjega kulturno glasbenega dogodka, ki ga je Maribor doživel v 19. stoletju. Leta 1846 je namreč v Viteški dvorani mariborskega gradu nastopil Franz Liszt, takrat na vrhuncu svoje slave. To obletnico bodo v Pokrajinskem muzeju Maribor obeležili z več dogodki. Predstavila nam jih je muzejska svetnica dr. Valentina Bevc Varl.

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti popravila navzdol in tako sledila napovedim drugih mednarodnih institucij. Rast bruto domačega proizvoda je z 2,2 odstotka znižala na 1,9, inflacija bo višja. Manj obetavne kratkoročne napovedi so posledica zaostrenih mednarodnih razmer, napovedi za prihodnja leta pa so bolj optimistične, pravi guverner centralne banke Primož Dolenc. Druge teme: - ZDA in Iran v petek o Hormuški ožini, Teheran bo vsak napad na Libanon obravnaval kot kršitev memoranduma. - Javni holding Maribor z rekordnimi prihodki, mestni svetniki tudi o zamenjavi nadzornikov. - Ob treh posavskih hidroelektrarnah vse več bobrov žrtev prometa zaradi premalo prehodov.

Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu. Razstava Iskanje in definiranje lepote z gledališko fotografijo in drugim arhivskim gradivom predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor med letoma 1989–1996. Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti. K pogovoru o opusu Tomaža Pandurja in pričujoči razstavi smo povabili režiserko Livio Pandur in dramaturginjo Tanjo Lužar. Vabimo vas k poslušanju!

Ime tedna je Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in vodja projekta Šola v kulturi. Projekt predstavlja enega ključnih premikov v slovenskem izobraževalnem in kulturnem prostoru. Po vzoru tradicionalne šole v naravi mladim ponuja intenzivno tridnevno izkušnjo, v kateri namesto športa v ospredje stopata kultura in umetnost. Cilj štiriletnega projekta je mladim omogočiti neposreden stik s kulturo ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj ali geografsko oddaljenost od večjih kulturnih središč. Kandidata sta bila tudi: Ljupka Vrteva, razvojna inženirka in Inženirka leta 2023, ki jo je največje svetovno združenje za povezovanje, podporo in razvoj žensk v inženirstvu uvrstilo med dvanajst najbolj vplivnih v izboru »Inženirke, ki jih morate poznati 2026«. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju prezračevalnih sistemov za izboljšanje kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah. Martin Kušej, režiser predstave Medeja, ki je na 53. mednarodnem festivalu alternativnega in novega teatra INFANT v Novem Sadu prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, festivalsko vodstvo pa jo je označilo za eno najpomembnejših sodobnih reinterpretacij antičnega mita. Nagrada predstavlja novo priznanje za predstavo, ki je že ob premieri na Dubrovniških poletnih igrah navdušila tako občinstvo kot kritike. Medeja je nastala v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu ter sodi med najodmevnejše regionalne gledališke produkcije zadnjih sezon.

V Radijski tribuni smo gostili novo ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Moniko Kirbiš Rojs, ki je napovedala selitev ministrstva v Maribor. Z njo smo se pogovarjali o ukrepih za izboljšanje črpanja evropskih sredstev, o načrtih vzpostavitve pokrajin in krepitvi regionalnega razvoja.

S spremljevalnim programom, katerega del so tudi gostovanja gledaliških skupin iz tujine, se danes v Mariboru pričenja 61. Festival Borštnikovo srečanje. Slovesno odprtje bo v petek, dan zatem bo začel teči tudi tekmovalni program, ki predstavlja osrednji steber festivala. Del dogajanja bo namenjen režiserju Tomažu Pandurju. Deset let po njegovi smrti bodo s pogovorom, razstavo, predstavo in dokumentarnim filmom osvetlili njegovo prelomno umetniško dediščino, ki je Maribor in slovensko gledališče postavila na svetovni zemljevid.

Na zaslišanjih ministrskih kandidatov sta zeleno luč pristojnih odborov že dobila dva - kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer in za lokalno samoupravo Monika Kirbiš Rojs. Kajzer je med drugim napovedal proaktivno in pragmatično zunanjo politiko, Kribiš Rojs pa selitev sedeža ministrstva iz Ljubljane v Maribor ter ukrepe za izboljšanje črpanja evropskih sredstev. Pred odbori se zdaj predstavljata kandidat za notranjega ministra in javno upravo Franci Matoz ter kandidatka za okoljsko ministrico Polona Rifelj. Zvrstila se bodo še zaslišanja preostalih kandidatov. Drugi poudarki oddaje: - Izrael kljub posredovanju Združenih držav nadaljuje napade na Libanon. - Rusija napovedala novo paradigmo v vojni v Ukrajini, v enem najhujših ruskih napadov ubitih 18 ljudi. - Referendum o ljubljanskih parkirninah kljub umiku odloka bo, prepreči ga lahko civilna iniciativa.

Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski: Maribor (Reka puna klora), originalna verzija Komadi: Zarjavele trobente Komadi: Proleter

Seznam 15-ih kandidatov za ministre 16-e slovenske vlade je uradno vložen v državni zbor. Sedem ministrskih stolčkov bo pripadlo SDS, pet trojčku okoli NSi, trije pa Demokratom. Takoj v začetku tedna se bodo začela zaslišanja kandidatov. V četrtek bo sledilo glasovanje o celotni zasedbi. Po izvolitvi bodo ministri nove vlade zaprisegli pred državnim zborom. Običajno se ministri še isti dan srečajo tudi na prvi seji vlade, ki je namenjena tudi najpomembnejšim kadrovskim vprašanjem. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump kljub napovedim ni sprejel odločitve glede sporazuma z Iranom. - Na Poljskem razburjenje zaradi poimenovanja ene od elitnih enot ukrajinske vojske. - Tradicionalna Operna noč je v Maribor privabila več tisoč obiskovalcev.

What happens when an American content creator discovers a hidden winter workation village in Bovec after clicking on a random Instagram ad? Why would a Spanish digital nomad leave Madrid and Budapest behind for life in Ljubljana? And why did a Slovenian entrepreneur living in Barcelona decide to return home just as Slovenia launched its new digital nomad visa?In the first-ever video episode of Feel Slovenia The Podcast, host Dr. Noah Charney sits down with three digital nomads whose personal stories reveal a different side of Slovenia — one that goes far beyond postcard images of Lake Bled. Guests include American travel creator Ben Herskowitz, who spent the winter living in Bovec as part of a rural digital nomad community; Fernando Cantero, a Spanish remote worker who found in Slovenia the perfect balance between mountains, nature, safety, and quality of life; and Dino Kovačević, founder of WorkFromSlovenia.si, who offers insight into Slovenia's growing digital nomad ecosystem and the impact of the country's new digital nomad visa launched in November 2025. Together, they discuss everything from coworking spaces and bureaucracy to hidden alpine villages, local traditions, and the surprisingly strong sense of community foreigners can find in Slovenia.More than just a conversation about remote work, the episode explores why Slovenia is increasingly attracting people searching for something many destinations have lost: authenticity, connection to nature, slower living, and genuine human interaction. From Ljubljana and Maribor to Bovec, Triglav National Park, and lesser-known corners of the country, the episode paints a vivid portrait of Slovenia through the eyes of foreigners who unexpectedly found a place that feels like home. Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Ime tedna je postala Sara Šabec, programska vodja projekta Kino brez ovir, ki je na Dunaju med 369 prijavljenimi projekti iz različnih evropskih držav prejel 3. nagrado SozialMarie in bil prepoznan kot eden najboljših primerov socialnih inovacij letošnjega leta. Projekt, ki ga izvajajo Kulturni dom Cerknica, Kino Union Celje in Kino Linhartova dvorana Radovljica, je v sklopu programa pripravil več kot 60 dostopnih filmskih projekcij z zvočnimi opisi, opisnimi podnapisi in tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. V program pa je bilo vključenih skoraj 3000 predstavnikov skupnosti slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih.Kandidati so bili tudi: Miha Bezeljak, slovenski igralec in lutkovni ustvarjalec, član Lutkovnega gledališča Maribor, ki je za vlogo v predstavi Ostržek prejel nagrado za najboljšega igralca na 12. Festivalu otroške umetnosti v Sarajevu tako po mnenju žirije kot občinstva. Poleg te nagrade je za isto predstavo prejel še več pomembnih priznanj, ki potrjujejo njegov pomemben prispevek k sodobnemu lutkovnemu gledališču in izjemno prepoznavnost predstave Ostržek v mednarodnem prostoru.  Miša Fister in Tomaž Goslar s kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike, ki sta vodila klinično študijo, v kateri so strokovnjaki v UKC Ljubljana kot prvi na svetu potrdili, da imajo bolniki s srčnim infarktom več možnosti za uspešno zdravljenje, če zdravilo za topljenje strdkov heparin prejmejo že na poti v bolnišnico. Kot sta povedala, bo strokovno zelo odmevna študija najverjetneje vplivala na mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta. V povprečju na dan obravnavajo približno dva primera, letno pa okoli 700 takšnih bolnikov.   

Vaterpolisti Branika Maribora so v soboto v tretji tekmi finala državnega prvenstva v Kranju premagali domači Triglav s 17:15 in s 3:0 v zmagah osvojili naslov prvaka. Mariborčani so ubranili lanski naziv najboljših v državi, ciljajo pa tudi na pokalno lovoriko.

Sem abelhas, grande parte do que chega ao nosso prato simplesmente não existiria: mais de 75% dos cultivos destinados à alimentação humana dependem da polinização. O problema é que esses insetos essenciais estão desaparecendo, um fenômeno já identificado há mais de um século e que ganhou até nome: Síndrome do Colapso das Abelhas. Edison Veiga, correspondente da RFI na Eslovênia Hoje, a situação se agrava com a poluição, o uso intensivo de pesticidas e a expansão urbana, fatores que tornam o ambiente cada vez mais hostil para esses polinizadores indispensáveis. Cientistas de todo o mundo buscam soluções para conter o declínio dos insetos polinizadores. Na Eslovênia, considerada a capital mundial das abelhas, um casal de brasileiros integra esses esforços. A bióloga Letícia Salvioni Ansaloni, de 31 anos, trocou as pesquisas com larvas de moscas no Brasil pelo estudo das abelhas na Universidade de Maribor, no leste do país europeu, onde atua desde 2022. “Trabalho com saúde e nutrição das abelhas”, explica. Seu foco é testar extratos fúngicos como suplementos alimentares e avaliar de que forma essas substâncias podem contribuir para melhorar a saúde dos insetos. Também biólogo, Caio Eduardo da Costa Domingues, de 35 anos, já pesquisava colmeias no Brasil desde 2014, com foco nos efeitos de agrotóxicos. Há cinco anos na Eslovênia, ele dá continuidade aos estudos na mesma universidade. Identidade apícola “Morando aqui, você percebe claramente como a apicultura faz parte da cultura e da identidade do país”, afirma Domingues. Não por acaso, foi a partir de uma iniciativa eslovena que a ONU instituiu o 20 de maio como o Dia Mundial das Abelhas. Com cerca de 2 milhões de habitantes, a Eslovênia reúne aproximadamente 10 mil apicultores e pelo menos 200 mil colmeias. “Eu não fazia ideia da importância que as abelhas têm para os eslovenos”, diz Ansaloni. “Você vê desde crianças até idosos trabalhando com abelhas, muitos apenas por hobby”, destaca a bióloga brasileira. A data escolhida celebra o nascimento de Anton Janša, esloveno que viveu no século 18 e é considerado um dos pioneiros da apicultura moderna. Originário de uma família que vivia da produção de mel em uma vila próxima a Žirovnica, ele se destacou ao desenvolver métodos inovadores de manejo de colmeias após estudar em Viena. Mais do que uma celebração simbólica, o Dia Mundial das Abelhas é um convite à reflexão sobre o papel desses insetos na manutenção da vida no planeta. “As abelhas são insetos incríveis. Estão muito além da produção de mel, própolis ou outros derivados”, destaca Domingues. “É importante destacar que elas são os principais polinizadores que temos no mundo. Sem elas, muitos dos alimentos que consumimos não existiram”, conclui.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Anita Kovačič – predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor. Mdr. smo z gostjo, ki javnosti skuša približati delo policije na sodoben, drugačen način, govorili tudi o zakulisju policijskega komuniciranja, odnosih z novinarji in o stresnih razmerah. (foto: Marko Pigac)

Sem abelhas, grande parte do que chega ao nosso prato simplesmente não existiria: mais de 75% dos cultivos destinados à alimentação humana dependem da polinização. O problema é que esses insetos essenciais estão desaparecendo, um fenômeno já identificado há mais de um século e que ganhou até nome: Síndrome do Colapso das Abelhas. Edison Veiga, correspondente da RFI na Eslovênia Hoje, a situação se agrava com a poluição, o uso intensivo de pesticidas e a expansão urbana, fatores que tornam o ambiente cada vez mais hostil para esses polinizadores indispensáveis. Cientistas de todo o mundo buscam soluções para conter o declínio dos insetos polinizadores. Na Eslovênia, considerada a capital mundial das abelhas, um casal de brasileiros integra esses esforços. A bióloga Letícia Salvioni Ansaloni, de 31 anos, trocou as pesquisas com larvas de moscas no Brasil pelo estudo das abelhas na Universidade de Maribor, no leste do país europeu, onde atua desde 2022. “Trabalho com saúde e nutrição das abelhas”, explica. Seu foco é testar extratos fúngicos como suplementos alimentares e avaliar de que forma essas substâncias podem contribuir para melhorar a saúde dos insetos. Também biólogo, Caio Eduardo da Costa Domingues, de 35 anos, já pesquisava colmeias no Brasil desde 2014, com foco nos efeitos de agrotóxicos. Há cinco anos na Eslovênia, ele dá continuidade aos estudos na mesma universidade. Identidade apícola “Morando aqui, você percebe claramente como a apicultura faz parte da cultura e da identidade do país”, afirma Domingues. Não por acaso, foi a partir de uma iniciativa eslovena que a ONU instituiu o 20 de maio como o Dia Mundial das Abelhas. Com cerca de 2 milhões de habitantes, a Eslovênia reúne aproximadamente 10 mil apicultores e pelo menos 200 mil colmeias. “Eu não fazia ideia da importância que as abelhas têm para os eslovenos”, diz Ansaloni. “Você vê desde crianças até idosos trabalhando com abelhas, muitos apenas por hobby”, destaca a bióloga brasileira. A data escolhida celebra o nascimento de Anton Janša, esloveno que viveu no século 18 e é considerado um dos pioneiros da apicultura moderna. Originário de uma família que vivia da produção de mel em uma vila próxima a Žirovnica, ele se destacou ao desenvolver métodos inovadores de manejo de colmeias após estudar em Viena. Mais do que uma celebração simbólica, o Dia Mundial das Abelhas é um convite à reflexão sobre o papel desses insetos na manutenção da vida no planeta. “As abelhas são insetos incríveis. Estão muito além da produção de mel, própolis ou outros derivados”, destaca Domingues. “É importante destacar que elas são os principais polinizadores que temos no mundo. Sem elas, muitos dos alimentos que consumimos não existiram”, conclui.

Oddajo začenjamo s keramično ustvarjalnostjo, saj si bo od danes pa vse do oktobra v Ljubljani v okviru 6. mednarodnega trienala keramike Unicum mogoče ogledati slovensko in mednarodno umetniško produkcijo keramike. Oddajo nadaljujemo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bo premiera opere Ples v Maskah mojstra Giuseppa Verdija. Začenja se največji nacionalni Festival ljubiteljske kulture pri nas, ki bo do 15. junija pod skupno zgodbo povezal več kot 700 dogodkov po vsej Sloveniji in v zamejstvu. V okviru Mednarodnega dneva muzejev bosta v nedeljo, 17. maja, vrata odprla Narodni muzej Slovenije na Muzejski ulici in Narodni muzej na muzejski ploščadi Metelkova. V Galeriji Božidar Jakac v nekdanji samostanski cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki bo odprtje razstave Fragile umetnice Ane Sluga. Vabljeni k poslušanju!

Pod sloganom Radovednost v akciji so se pred dnevi začeli Tedni vseživljenjskega učenja; trajali bodo do 14. junija. Nacionalni koordinator projekta je Andragoški center Republike Slovenije, izobraževanje pa je namenjeno vsem generacijam, kot vabilo k skrbi za osebnostno rast, k učenju in povezovanju. Več o dogajanju, katerega izvajalca sta na našem koncu Andragoški zavod Maribor in Ljudska univerza Slovenska Bistrica, in o pomenu vseživljenjskega učenja pa v tokratni Radijski tribuni.

V državnem rokometnem prvenstvu sta bili sinoči odigrani drugi polfinalni tekmi. V Slovenj Gradcu se je domača ekipa pomerila s Celjani, v Trebnjem je Trimo gostil Slovana. V domačem nogometnem prvenstvu pa sta se v večnem derbiju udarila Maribor in Olimpija. Več tudi o zadnjih pripravah slovenskih hokejistov pred začetkom svetovnega prvenstva v Švici.

In Folge 223 besprechen wir unseren flüssigen Ausflug nach Slowenien, berichten von Bens Supermarkt Cringe und Niki hat schon Angst vor seinem ersten Laufevent.

V soboto bo v mariborskem Ljudskem vrtu večni derbi, tako Maribor kot Olimpija pa sta daleč od stare slave. Zelo napeto je v vijoličastem taboru, ki ga je med tednom zapustil že četrti trener v tej sezoni. Skrbijo tudi odnos igralcev, blede predstave in skromen izkupiček točk v spomladanskem delu prvenstva. Skratka, veliko je razlogov za pogovor z nogometnimi strokovnjaki o prihodnosti kluba iz Mladinske ulice, ki se mu obeta tudi lastniška sprememba.

Svet za starejše pri mariborski občini opozarja na pomen medgeneracijskega sodelovanja. Na nedavni okrogli mizi so govorili o stanju v Mariboru in možnostih za razvoj na tem področju; izsledke smo predstavili v oddaji.

Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!

V soboto, 9. maja, se bo začela finalna serija za naslov državnega prvaka v vaterpolu. Naslov brani mariborski AVK Branik, ki se bo za drugo zaporedno lovoriko boril s kranjskim Triglavom. Med ekipama praktično ni skrivnosti, kljub temu pa Mariborčani pred novim vrhuncem sezone pilijo formo. Kako, pa smo razkrili v Tretjem polčasu.

Tokratni gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Mariborčan Izok Kočevar: glasbenik, športnik in humanitarec. V okviru projekta Kolesarimo za otroške sanje se je s kolesom podal od Maribora do Istanbula in si prislužil naziv Večerov humanitarec Štajerske.

Zdravo. Tokrat začnemo z revizijo zgodovine (za obe vojni so krivi Avstrijci, to je jasno) in ker je ravno tak dan, spet obudimo protiimperialistično fronto, ki je bila pred OF tudi uradno ime gibanja, dokler se komunisti niso razbohotili v gibanju in pobrali žoge in šli izpred bloka. Ugotovimo, da smo hujši k Žižek, tokratni komad tedna je Ritem človeštva Nietov mi pa obdelamo še vojaške tehnologije v civilni rabi in znižanje davkov, zaradi katerega bo, kot vemo, vse bolje. Preden v Garambi obiščemo nilske konje, gremo še na Roško, nilski konji pa niso nevarni, razen tistega leva, ki je nekaj tednov kasneje nekoga pojedel, zato se mi posvetimo entrepreneurjem in vprašanju plač. Če so delavci z nižjimi plačami premalo plačani, smo tudi mi premalo plačani, oziroma če smo mi premalo, so premalo plačani tudi oni. Smrt imperializmu, svoboda delavcem! ✊

Odbojkarice OTB banke Branika so letošnjo sezono končale z maksimalnim izkupičkom. Po slavju v pokalnem tekmovanju so velikem finalu državnega prvenstva v zgolj treh tekmah proti kamniškem Calcitu osvojile najprestižnejšo lovoriko. Po 18. naslovu državnih prvakinj smo gostili trenerja Mariborčank Žigo Kosa, beseda pa je tekla o izpolnitvi ciljev in tudi o prihodnosti kluba brez Ize Mlakar in Sare Hutinjski, ki sta končali aktivno športno pot.

S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj

Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.

Un supporter interpelle directement un membre de la Dream Team

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor v kvartetom violinistke Tanje Sonc in 2. koncert simfoničnega cikla orkestra SNG Maribor z violinistko Lano Trotovšek ter koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora po pričakovanjih potrdili koalicijski predlog priporočil vladi v zvezi z varnostno situacijo na jugovzhodu države. Na današnji izredni seji pa bodo med drugim odločali o predlogu zakona, ki ureja izplačilo božičnice in zimskega dodatka za upokojence ter prenavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V oddaji pa tudi o tem: - Sirski predsednik Ahmed Al Šara obiskal Belo hišo, Washington obljubil polno podporo Damasku - Za privezovanje psov na verigo bo od danes predvidena tisoč-evrska globa - Maribor v pričakovanju vrhunca martinovanj in tradicionalnega krsta mošta

Before the Conference League anthem came on in Celje Slovenia, one warm August night this year, today's guest had a lot of work behind him already while I was was on my way via train, uber and rental car from Bosnia. He is Rok Gregoric, press and pr wizard of NK Celje, a Slovenian club that was long a middling in the league of an already small country but has made it to the group phase of the conference league last year and again this year. A remarkable feat for a really pretty quiet city between the two main Slovenian cities Ljubljana and Maribor. Find out why. But also: what goes on in a smaller club when a UEFA competition comes to town? How do they coordinate with the visitors? What security arrangements have to be made? Where does all the UEFA signage come from? Which media gets which access? Rok takes us behind the scenes of his work, and shares about the club and the city - and a remarkable coach. HELPFUL LINKS FOR THIS EPISODE:NK Celje, websiteCelje, with city history, WikipediaNEW: send me a text message! (I'd love to hear your thoughts - texts get to me anonymously, without charge or signup) Please leave a quick voicemail with any feedback, corrections, suggestions - or just greetings - HERE. Or comment via Twitter, Instagram, Bluesky or Facebook. If you enjoy this podcast and think that what I do fills a gap in soccer coverage that others would be interested in as well, please Recommend The Assistant Professor of Football. Spreading the word, through word of mouth, truly does help. Leave some rating stars at the podcast platform of your choice. There are so many sports podcasts out there, and only ratings make this project visible; only then can people who look for a different kind of take on European soccer actually find me. Artwork for The Assistant Professor of Football is by Saige LindInstrumental music for this podcast, including the introduction track, is by the artist Ketsa and used under a Creative Commons license through Free Music Archive: https://freemusicarchive.org/music/Ketsa/