Podcasts about Maribor

Drugi poudarki: - Piran prihodnje leto z rekordnim proračunom. Župan pravi, da je izrazito razvojno naravnan, skupina svetnikov mu očita neuravnoteženost in preobsežno zadolževanje. - "Učenje je umetnost", sporočajo iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, ki praznuje 30-letnico delovanja. - Mariborčani so v okviru participativnega proračuna izglasovali knjigobežnico, ki stoji pred Sodnim stolpom na Lentu. - Nad Idrijo obnavljajo znamenito Kalvarijo s kapelicami križevega pota.

Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.Kot so povedale priče in mama žrtve, je bil rasist v temnejših oblačilih in je nato pobegnil na kolesu. Lepo vas prosimo! Kateri rasist in belski supremacist, ki da kaj nase, pa se obleče v temna oblačila! Polovica rasističnega naboja se mu med vožnjo po Tržaški izgubi že na njegovi jakni in hlačah, za božjo voljo! Štajerska, ki je že tako ali tako statistično pod slovenskim povprečjem, očitno ne zna pridelati niti dostojnih rasistov. Če bi hotel biti rasist resnično rasističen, ogorčen in ljut, bi bil seveda oblečen v svetla, da ne zapišemo bela oblačila. Rasist na kolesu v temnih oblačilih, ki kar med vožnjo poškropi s solzivcem svojega someščana, ki je zelo verjetno bolj Slovenec kot on sam, in nato pobegne s kolesom prek mosta, pa je videti bolj kot ne tragikomično. Za otroka in družino seveda tragično, za prispevek k slovenskemu rasizmu pa komično. Čeprav je glavni namen naše oddaje družbena analiza in ne izobraževanje – za to imamo v naši medijski hiši specializirana uredništva – naj na hitro podučimo tega in ostale slovenske rasiste, kako je videti rasistični napad, ki je vreden te besede. "V bele halje oblečeni s šilastimi belimi kapucami, ki zakrivajo obraz, počasi korakajo rasisti prek starega mosta čez Dravo. Mora se jih zbrati vsaj sto ali dvesto. Ker biti rasist na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih ne šteje. Nekje sredi te množice mora še posebno zagreti rasist nositi goreči križ. Ker je z ognjem na odprtem težava, bi strpna družba dovolila tudi križ, ovešen z božičnimi lučkami, napajanimi iz akumulatorja, ki ga nosi drugi rasist." Se pravi: oblačila so bela, nobenih koles in predvsem nobenega škropljenja s solzivcem. Tudi nobenega vzklikanja: »Maribor šampijon«, saj je rasizem preveč kompleksna in stroga rabota, da bi jo prepustili organiziranim navijaškim skupinam. Ima pa slovenski rasizem ključno težavo z rasističnim objektom. Temnopoltih pri nas ni ravno v izobilju. Oziroma jih, z rasističnega stališča, primanjkuje. Pa še ti, ki so, nekako ne delujejo zares. Ubogi mariborski deček ima belopolte starše, kar je za rasizem, ki mu je rodoslovje bistvo delovanja, da ne zapišemo raison dʼetre, še dodatna frustracija. Tudi ostali slovenski temnopolti niso tisti klasični, kot jih poznamo na izvorih rasizma, rojenega na afriški celini. Se pravi, ali so, kot v primeru mariborskega dečka, vzornejši Slovenci od rasistov samih, ali so Romi, ki avtohtono živijo na teh prostorih, ali pa so priseljenci, brez katerih bi rasistom ob večerih manjkala kitajska hrana, prinesena na dom. In tako po rasistično naprej in po rasistično nazaj. Potem pa je tu še gola aritmetika. Se pravi, katerih je v Sloveniji več: ali naših sodržavljanov temne polti ali belopoltih rasistov? Če je več temnopoltih, kot je rasistov, pridemo do neprijetne in za teorijo rasizma skoraj nevzdržne situacije, da so rasisti v odnosu do temnopoltih manjšina. Rasisti morajo biti, ali se vsaj počutiti kot večina, saj drugače rasizem nima pravega smisla. Če pa je rasistov več kot naših temnopoltih sodržavljanov, potem pridemo do teze z začetka današnje oddaje, da so leni, slabo organizirani in za rasiste precej boječi. Če je največ, kar skupaj spravi slovenski rasizem, Štajerc na peciklu v temnih oblačilih, ki z varne razdalje poškropi otroka, potem so slovenski rasisti precej bedne kreature. Ker pa smo sredi praznikov in se tudi z našo uredniško politiko pridružujemo spokoju, miru in upanju, le še manjša opomba za konec. Kot večina Slovencev, se bodo tudi slovenski rasisti te dni poklonili rojstvu deteta, ki se je rodilo na Bližnjem vzhodu, verjetno precej temnopolto, v tujo kulturo, s tujim jezikom, tujimi šegami, da nas odreši.   Če bi bili slovenski rasisti vsaj malo konsistentni, bi odšli k polnočnici s solzivcem.

Poročali smo o nadaljevanju elektrifikacije mariborskega javnega potniškega prometa, selitvi Komunale Slovenska Bistrica v nove prostore, 35-letnici podjetja Petre šotori in hale ter razstavi jaslic in številnih prireditvah v Božičnem Vojniku.

Evropski voditelji so se ponoči na vrhu Evropske unije v Bruslju dogovorili, da bodo Ukrajini za prihodnji dve leti namenili novo posojilo v višini 90 milijard evrov. Za posojilo pa ne bodo jamčili z zamrznjenim ruskih premoženjem, o čemer so se pogajali v minulih tednih, ampak s skupnim evropskim proračunom. Podpora Unije za financiranje Kijeva sicer ni enotna, saj Madžarska, Češka in Slovaška pri posojilu ne bodo sodelovale. Premoženje ruske centralne banke ostaja zamrznjeno. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o interpelaciji zoper ministra za delo Luko Mesca, ta očitke zavrača. - Težave Zdravstvenega doma Maribor zaradi odhodov zdravnikov specialistov. - Pristojni opozarjajo na nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev za ljudi in živali.

157-indr2.0-BR-radiostudentljubljana Radio Študent from Ljubljana has prepared a selection of recently released Slovenian music for the new IndieRE episode. Featured Artists : Falesia https://falesiaskramz.bandcamp.com/music https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2025 Januery https://www.youtube.com/watch?v=OGqrldRCDp4 https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2025 MRK https://www.youtube.com/live/th-E4p6rLVo https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2025 Lars from Norway e https://larsfromnorway.bandcamp.com/music https://zars.bandcamp.com/album/klubski-maraton-2025 EZY-G & YNG Firefly https://yngfirefly.bandcamp.com/album/ezy-g-yngfirefly-usmili-se-nas Oygn https://yngfirefly.bandcamp.com/album/oygn-iii-po-igalec-ivih-mej YNGFirefly https://yngfirefly.bandcamp.com/album/razpoke Kamra https://voicesofkamra.bandcamp.com/music Kreek https://betonrecords.bandcamp.com/album/kreek Insan https://grupaljudi.bandcamp.com/album/planet-tuga Olfamož https://entetapes.bandcamp.com/album/popizdaja-album pl@ža https://plazaband.bandcamp.com/album/hibrid Selected and announced by Nina Zajc, sound mixing by Staš Kramar from Radio Študent, Ljubljana. ----------------------------------------------------- INDEPENDENT RADIO EXCHANGE - INDIERE Discover the local music scene in Europe www.indiere.eu ------------------------------------------------------ RADIO CAMPUS FRANCE Radio Campus France est le réseau des radios associatives, libres, étudiantes et locales fédérant 30 radios partout en France. NOUS SUIVRE | FOLLOW US www.radiocampus.fr IG www.instagram.com/radio_campus

Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.

Čeprav je v Mariboru za drsanje dobro poskrbljeno v Ledni dvorani, pa številni že več let pogrešajo tudi praznično drsališče na prostem. To se bo po več letih ta teden le vrnilo v mestno središče. O tem in drugih aktualnostih glede prazničnega dogajanja v Radijski tribuni.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Vinko Gorenak pri reševanju primera Šutarjevega umora opozarja na politične pritiske.Skupina devetih podjetij zaradi obvezne božičnice na Ustavno sodišče.Novinar Nahtigal: Janković ni padel, samo zamenjujejo šerifa!Poslanci danes tudi o glasbeni vadbi v večstanovanjskih zgradbah in uničevanju državnih simbolov.Luč miru iz Betlehema v teh dneh tudi pri najvišjih predstavnikih oblasti.ŠPORT: Danes slalom alpskih smučark v Courchevelu.VREME: Ponoči bo v jugozahodni Sloveniji začelo rahlo deževati, čez dan bo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, popoldne bodo povečini ponehale. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 12 °C.Od polnoči nekoliko nižje cene pogonskih goriv.Evropski voditelji za večnacionalne sile, ki bi s podporo ZDA skrbele za varnost Ukrajine po morebitnem mirovnem dogovoru.Nadškofijska karitas Maribor znova z akcijo Več luči, več upanja.

Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)

V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.

Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.

Ime tedna je postal Bojan Pollak, alpinist in gorski vodnik, ki mu je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje – naziv častni član – za življenjsko delo. V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, velik pečat pa je pustil tudi na področju vodništva in izobraževanja vodnikov. Opravil je več kot 2.500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih, ter bil član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo, med drugim tudi odprave Everest leta 1979.Vir: podkast Planinske zveze Slovenije V steni, voditelj Miha Habjan. Kandidata sta bila tudi: Dunja Piškur Kosmač, upokojena zdravnica, primarijka in specialistka epidemiologije, ki je kot prva predsednica slovenske komisije za AIDS postavila temelje organiziranega odziva na pojav HIV-a v Sloveniji. Pod njenim vodstvom je nastala prva nacionalna strategija za preprečevanje širjenja okužb, dejavno pa je spodbujala osveščanje, anonimno testiranje in razvoj preventivnih programov. Ob 40-letnici sistematičnega soočanja z epidemijo HIV/AIDS je prejela priznanje Ministrstva za zdravje za svoje dolgoletno strokovno delo.   Nino Flisar, bibliotekar, urednik, avtor in selektor projekta Poezija na mestnih ulicah, ki ga Mladinski kulturni center Maribor izvaja že osemnajsto leto. Gre za pobudo, ki na Ta veseli dan kulture namesto oglasov s poezijo nagovarja mimoidoče meščanke in meščane ter v urbano okolje prinaša trenutke domišljije in presenečenja. Letos so v projektu priložnost prvič ponudili najmlajši generaciji pesnic in pesnikov, ki si šele utirajo svojo pesniško pot in so na plakate in z mestom delili svojo intimno in osebno poezijo.

Od oktobra je iz kripto trga izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije, bitcoin je z rekordnih 126.000 dolarjev upadel na okoli 80.000 tisoč, ta hip se vrti okoli 94.000 dolarjev. Je to začetek okrevanja ali le kratkotrajen odboj po velikem padcu oziroma t.im. relief rally? Epizoda je bila posneta v živo in je že objavljena na Youtube https://www.youtube.com/live/mEA9Y0EQanM V epizodi razčlenimo: – zakaj je sentiment na trgu še vedno krhek, – ali smo tik pred novo kripto zimo, – ali lahko Strategy (nekdanji MicroStrategy), katerega delnica je upadla za 75 odstotkov z vrha, s svojo ogromno zalogo bitcoina povzroči šok na trgu, – kako je kriptozlom izbrisal milijardo dolarjev premoženja družine Trump, a jim hkrati prinesel stotine milijonov, – zakaj je Vanguard po letih odpora nenadoma odprl vrata kriptu, – katere strategije ubrati in kako reinvestirati kripto dobičke, – ter kako januarja 2026 prihaja največji regulativni premik do zdaj – t. i. innovation exemption, ki lahko kripto povsem potisne v mainstream… ali pa odpre vrata novemu valu prevar. Ali bo leto 2026 leto stabilizacije ali leto najbolj divjega kripto cikla doslej? Pred mikrofonom: Domen Kregar, Ilirika ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!

Slovenski pokojninski sistem deluje po načelu pretočne blagajne, kar pomeni, da današnji zaposleni financirajo današnje upokojence. A demografska slika se hitro spreminja: rodnost pada, življenjska doba narašča, razmerje med aktivnimi in upokojenimi pa se nevarno premika v napačno smer. Epizoda razčleni, zakaj je pokojninski sistem v sedanji obliki dolgoročno nevzdržen, zakaj pričakovanja o “pokojnini, ki bo že nekako” ne držijo več, ter kakšne posledice bodo imele zamujene reforme. Kako se je iz nekdanjega presežka pokojninske blagajne ustvaril kronični minus, zakaj politiki in populizem zavirajo nujne spremembe ter zakaj bodo prihodnje generacije iz pokojninske blagajne prejele manj, kot pričakujejo. Je pokojninski sistem pravičen in za koga? Pokojnine so navzgor omejene na cca 3.500 evrov! Kako obdržati v pokojninskem sistemu velike plačnike? Tisti z višjo plačo, vplača v pokojninski sistem več kot bo dobil, tisti z nizko plačo, dobi več kot je vplačal. Na jesen življenja je treba imeti vsaj 30 tisočakov prihranke za potencialne zdravstvene težave. Pred mikrofonom: Žiga Vižintin, poznavalec pokojninskih sistemov, Pokojninska družba A Opomba: epizoda je bila posneta pred sprejetjem pokojninske reforme ____________________________ Money-How Live: Spopad biki in medvedi: Kam z denarjem v letu 2026 Kdaj: 4. december ob 17:00 v Kristalni palači Prijava https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti v Ljubljani in prvič v Mariboru Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: Ljubljana: 22. januar 2025 Maribor: 5. febuar 2025 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.

Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.

Ostali poudarki oddaje: - Cesta Malečnik-odcep Grušova bo še nekaj časa brez razsvetljave - Gorjansko v občini Komen je ena številnih kraških vasi, skozi katero vodi državna cesta - V Izoli z novim pravilnikom več podpore mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja - Na Kočevskem lahko na vodenih ogledih opazujete medveda v naravnem okolju - Koča na Bohorju bo po prenovi te dni znova sprejemala obiskovalce

V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.

Leta 1992 so Združeni narodi z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Njihovemu položaju v lokalnem okolju smo namenili tudi današnjo Radijsko tribuno. S predstavniki svetov invalidov treh občin, prejemnic listin 'Občina po meri invalidov' – to so Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica - smo govorili o tem, kaj je bilo v zadnjem obdobju postorjeno za izboljšanje položaja invalidov in kje so še izzivi.

Leta 1992 so Združeni narodi z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Njihovemu položaju v lokalnem okolju smo namenili tudi današnjo Radijsko tribuno. S predstavniki svetov invalidov treh občin, prejemnic listin 'Občina po meri invalidov' – to so Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica - smo govorili o tem, kaj je bilo v zadnjem obdobju postorjeno za izboljšanje položaja invalidov in kje so še izzivi.

Poročali smo o novem električnem vlakcu v Mariboru, podjetju Gorenc, ki deluje na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije, adventnem sejmu v Stični, dnevu odprtih vrat v dijaškem domu in Škofijski gimnaziji Vipava ter pobudi civilne iniciative v Mengšu, ki si prizadeva za postavitev Marijinega znamenja na staro mesto na Glavnem trgu.

Odbojkarji ACH Volleyja bodo zvečer na povratni tekmi zadnjega kvalifikacijskega kroga lige prvakov gostili klub Radnički. S prve tekme v Srbiji imajo visoko prednost. Mariborčanke pa so že včeraj začele skupinski del pokala evropske odbojkarske zveze. V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo še hokeju na ledu in domači tekmi Olimpije proti vodilni ekipi regionalne lige.

Ta teden je v znamenju tradicionalnega Tedna Karitas. Slovenska Karitas pomaga kar 91 tisoč ljudem, večinoma z materialnimi dobrinami, s hrano in plačilom položnic; vsako leto razdelijo več kot 3.700 ton hrane. S sogovorniki iz mariborske Nadškofijske karitas smo podrobneje osvetlili njihove programe na širšem mariborskem območju in spregovorili o stiskah ljudi, ki jih ta organizacija blaži. Z nami je bila tudi dolgoletna prostovoljka, ki med drugim pomaga v programu Donirana hrana in v Ljudski kuhinji v Mariboru.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

Slovenja je deklarirano pomorska država. A kaj več kot spominov in tradicije, v glavnem zbrane v Pomorskem muzeju v Piranu, nimamo. Našo, nekdaj mogočno ladijsko floto smo razprodali skupaj s propadom Splošne plovbe Piran. Z njo je na dno morja potonila tudi tradicija poimenovanja plovil po slovenskih krajih in Ljubljane, Slovenije, Triglavi so le še spomin tistih, ki so sedeli pred sprejemniki in poslušali oddajo »Kje so naše ladje.« Ni pa le Splošna plovba poimenovala ladij s slovenskimi kraji. Tudi Jadrolinija oziroma njena predhodnica »Jadranska Plovidba« je imela v floti nekaj ladij s slovensko konotacijo. Najbolj zanimiva in seveda povsem neznana je življenjska pot in žalostna usoda ladje, imenovane Maribor.

Čez pol ure se bodo zaprla volišča na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volilna udeležba do 16-te ure je bila nekaj več kot 29-odstotna, je sporočil direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič. Najvišja udeležba do 16-e ure je bila v volilni enoti Kranj, najnižja pa v volilni enoti Maribor. Zorčič sklepa, da bo udeležba bistveno višja kot na majskem referendemu. Inšpektorat za notranje zadeve obravnava najmanj 17 sumov kršitev volilnega molka, največ se jih nanaša na objave na družbenih omrežjih. Druge teme: - Bruselj predstavil svoj predlog mirovnega dogovora za Ukrajino. - Vrh skupine G20 ob bojkotu Združenih držav zaznamovala Kitajska. - Skakalec Domen Prevc na Norveškem stopil na drugo stopničko.

Drugi poudarki oddaje: Po lanskih zapletih pri sprejemanju proračuna tokrat kobariški svetniki potrdili predlog v prvem branju Občina Maribor z novo strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti Danes bodo v Pivki obeležili 60-letnico delovanja mestne knjižnice Postojna Murska Sobota ponovno v znamenju festivala inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih December v Brežicah tudi v znamenju pritožb stanovalcev

Filmski festival LIFFe se je prevesil v drugo polovico in bo potekal še vse do nedelje, 23. novembra. Konec tedna bodo na zaključni slovesnosti festivala podelili tudi nagrade, med njimi osrednjo nagrado, vodomca, ki ga bo žirija podelila filmu v sekciji Perspektive. V tem programu se predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Festival Šelestenja, ki poteka v organizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, je sinoči predstavil produkcijo komorne opere Svatba, skladateljice Ane Sokolović, v izvedbi članic Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo tudi koncert v dvorani Union v Mariboru, kjer bo na sporedu prvi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Nastopili bodo koncertni solisti, simfonični orkester Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor iz Brna pod taktirko češkega dirigenta Leoša Svárovskega. Dramski ansambel SNG Maribor bo drevi premierno uprizoril eno najbolj znanih del srbskega dramatika Branislava Nušića, Gospa ministrica. Brezčasno satirično komedijo o malomeščanski družbi, napuhu in obsedenosti z družbenim položajem je režiral Beograjčan Veljko Mićunović.

V razkošni hiši, polni dragocenih predmetov in bogatih jedi, je živela razvajena Ivanka. Dan za dnem pa j v hiši služila sirota – revna, a dobrega srca. Čeprav je imela služkinja le malo, je vsako delo opravila z veseljem in prijaznostjo, medtem ko ji bogata deklica ni prizanašala s trdimi besedami in ukazi. Prisluhni, kako je dobrota prinesla srečo in zloba hudo kazen. Vir: Angel Karaljičev, Bolgarske ljudske pravljice, prevedla Katja Spur, Obzorja Maribor, Maribor 1968, bere Nataša Holy

Papež: ob izzivih našega časa naj bo Kristus v središču našega življenja.Župnija Maribor - sv. Janez Bosko praznuje 10-letnico blagoslovitve cerkve in posvetitve oltarja.Župnija Kobilje praznuje stoletnico župnijske cerkve Sv. Martina.Pogovori o referendumski temi v Trebnjem in Ajdovščini.Maša za svetost življenja na Kureščku.

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora po pričakovanjih potrdili koalicijski predlog priporočil vladi v zvezi z varnostno situacijo na jugovzhodu države. Na današnji izredni seji pa bodo med drugim odločali o predlogu zakona, ki ureja izplačilo božičnice in zimskega dodatka za upokojence ter prenavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V oddaji pa tudi o tem: - Sirski predsednik Ahmed Al Šara obiskal Belo hišo, Washington obljubil polno podporo Damasku - Za privezovanje psov na verigo bo od danes predvidena tisoč-evrska globa - Maribor v pričakovanju vrhunca martinovanj in tradicionalnega krsta mošta

Zic na torek. Na martinovo. Na naše novo leto. Ker je bila včeraj gužva. Ker praskava cajt in drobiž, da delava točno to. Kar imamo rdai. Oddaja, ki bi bila v ponedeljek zagotovo drugačna. Ampak je zato v torek toliko bolj, no, naša. Po naše. Maribor je iz Radomelj prinesel le točko. Tudi o tem, seveda. Ampak tudi o intenci, kot smo izvedeli. Zakaj Zic lahko nekaj naredi, kaj vse bi še lahko in kaj upava, da kdaj bo. Zaenkrat smo, kjer smo. In še vztrajamo. In upamo. Ker to smo. Fuzbal. Maribor.

V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

Poročali smo o obsežni prenovi cest v Mariboru, gradnji stanovanj in občinski prodaji zemljišč v Ravnah na Koroškem, enotni vstopnici Expana in Vinariuma, častnemu občanu Loške doline, to je postal tamkajšnji dolgoletni župnik Janez Kebe, pa tudi o 40-letnici delovanja mariborskega Štuka.

Najprej se ustavljamo v češkem mestu Brno, kjer so slovesno zaznamovali 30 letnico slovenistike na Masarykovi univerzi. Seznanjamo vas, kako je bilo na prireditvi in kako se je slovenski lektorat skozi čas razvijal ter kakšno mesto ima na Češkem slovenski jezik danes. Popeljemo vas tudi v Severno Makedonijo, kjer je tudi mogoče slišati slovenščino in sicer v slovenski dopolnilni šoli v Skopju, kjer že desetletje poučuje učiteljica Sonja Dolžan. Ustavljamo pa se tudi v Nemčiji, natančneje v Severnem Porenju - Vestfaliji. Tam že pol stoletja združuje rojake slovensko društvo Maribor v Hildnu, že 50 let pa deluje tam tudi slovenska dopolnilna šola. Ob teh pomembnih obletnicah so v Hildnu pripravili tudi prireditev.

Vabljeni k poslušanju nogometne epizode, v kateri gostimo Tineta Zupana. Osem let je športni direktor Brinja, ki trka na vrata Prve lige, v pokalu pa je presenetljivo izločilo Maribor. Kako ocenjuje organsko rast kluba? Kako realno je igranje med elito? Že vrsto let pa komentira angleški nogomet, ki je po prestopu Benjamina Šeška v Man Utd zdaj še bolj pod lupo pozornosti slovenske javnosti.

Celjani so proti igralcem Aluminija znova ujeli zmagovalni korak in še povečali svojo prednost na vrhu lestvice. V četrtek v konferenčni ligi gostijo nogometaše Legie, zmaga prinaša preboj v izločilne boje, a Celje želi več, in sicer neposredni preboj v osmino finala. Najbližji zasledovalec v domačem prvenstvu je zdaj Maribor, ki je v Stožicah premagal Bravo. Trener Feđa Dudić je bil znova presenečen nad skromnim obiskom, po nizu ligaških zmag pa se je spraševal, kakšno je bilo kadrovanje v klubu glede na neuravnoteženo igralsko zasedbo. Tekma Bravo : Maribor, torej dvoboj drugega in tretjega, je bila marsikje označena kot derbi kroga, štirje valovski nogometni reporterji Boštjan Janežič, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič pa debatirajo, kdaj je derbi derbi. So to samo tekme lokalnih rivalov? Ali tekme najboljših ekip v prvenstvu? Več tudi o evropskih ligah. Jaka Bijol je začel igrati za Leeds, na vrhu italijanske lige pa so štiri ekipe v dveh točkah.

Papež Leon molil na grobu svojega predhodnikaSvetoletnega romanja Nadškofije Maribor v Rimu in Vatikanu se udeležuje 150 romarjevV Župniji sv. Lenart posvetitev novega oltarja in ambonaPedro Opeka v Argentini obhajal ponovitev zlate mašePrijave na akcijo Miklavževi angelčki so odprte

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

Pogledali smo na množično obiskana slovenska pokopališča in spregovorili o reševanju mariborskega Hotela Habakuk, gradnji novega Lekovega obrata v Lendavi, rasti števila ekoloških kmetij in načrtih za omejitev obiska v Triglavskem narodnem parku.

So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Before the Conference League anthem came on in Celje Slovenia, one warm August night this year, today's guest had a lot of work behind him already while I was was on my way via train, uber and rental car from Bosnia. He is Rok Gregoric, press and pr wizard of NK Celje, a Slovenian club that was long a middling in the league of an already small country but has made it to the group phase of the conference league last year and again this year. A remarkable feat for a really pretty quiet city between the two main Slovenian cities Ljubljana and Maribor. Find out why. But also: what goes on in a smaller club when a UEFA competition comes to town? How do they coordinate with the visitors? What security arrangements have to be made? Where does all the UEFA signage come from? Which media gets which access? Rok takes us behind the scenes of his work, and shares about the club and the city - and a remarkable coach. HELPFUL LINKS FOR THIS EPISODE:NK Celje, websiteCelje, with city history, WikipediaNEW: send me a text message! (I'd love to hear your thoughts - texts get to me anonymously, without charge or signup) Please leave a quick voicemail with any feedback, corrections, suggestions - or just greetings - HERE. Or comment via Twitter, Instagram, Bluesky or Facebook. If you enjoy this podcast and think that what I do fills a gap in soccer coverage that others would be interested in as well, please Recommend The Assistant Professor of Football. Spreading the word, through word of mouth, truly does help. Leave some rating stars at the podcast platform of your choice. There are so many sports podcasts out there, and only ratings make this project visible; only then can people who look for a different kind of take on European soccer actually find me. Artwork for The Assistant Professor of Football is by Saige LindInstrumental music for this podcast, including the introduction track, is by the artist Ketsa and used under a Creative Commons license through Free Music Archive: https://freemusicarchive.org/music/Ketsa/

Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."

V tokratnem Jezikanju gostimo Niko Mirt in Nušo Slabe, tetovatorki, ki se ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem besed in fraz v svojem narečju. Ena je Štajerka in je kriva za zdaj že legendarni Štajerski árgo, druga pa je Korošica, ki je na pobudo prve lani zbrala še za koledarček koroških "rekov"."Oni rečejo, da gredo 'vnta zun'. Jaz bi rekla, da grem 'vun', pri nas je ena beseda načeloma dovolj, da poveš, da greš ven." - Mariborčanka Nika Mirt o koroščini

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.