Podcasts about Maribor

Vlada predstavila ukrepe za reševanje romske problematike, opozicija z interpelacijo zoper ministra Mesca.Na protestnem shodu v Novem mestu zbrana 10 tisoč glava množica. Kaj pričakuje?Papež Leon: nikoli ne izgubimo upanja, da je nov svet brez delitev mogoč.Jutri srečanje Trumpa in Šija. Bosta ZDA in Kitajska zgladili trgovinske odnose?Izrael po napadih v Gazi, ki so terjali že več kot sto smrtnih žrtev: dogovor o premirju še velja, a teroristi Hamasa ga kršijo.ŠPORT: Nadaljuje se slovenski nogometni pokal. Danes na delu tudi Olimpija, Celje in Maribor.Vreme: Popoldne in jutri oblačno s padavinami, sprva na zahodu.

Poročali smo o gradnji biofarmacevtskega obrata v Lendavi, namestitvenih možnostih za brezdomce v Mariboru, težavah pri vodooskrbi v Jesenicah, sanaciji poškodovane ceste v Solčavi in desetem državnem tekmovanju v pripravi jabolčnega zavitka.

V mariborski politični opoziciji so prepričani, da občina in občani preplačujejo Nigradove storitve, zaradi česar so zahtevali tudi izredno sejo mestnega sveta. Da bi izvedeli resnico, smo v Radijski tribuni soočili predstavnico opozicije Ljubico Jančič in direktorja Nigrada Dušana Slapnika.

So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.

Blaž Vrhovec je svojo člansko nogometno kariero začel leta 2006 v Interblocku, leta 2012 je prestopil v Celje in po dobrih 100-ih prvenstvenih tekmah pred sezono 2016 prestopil v Maribor. Od vijolčnega dresa se je po zdravstvenih težavah poslovil 25. maja letos in zasedel delovno mesto menedžerja ekipe Maribora. Več o njegovi vlogi v tem poslu in o sprehodu skozi vse življenjske postaje - v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Oddajo začenjamo z razstavo Ohlajanje Miha Štruklja na Ravnah na Koroškem, v kateri se umetnik posveča interpretaciji železarske tradicije Raven na Koroškem. V Mariboru se drevi začenja 18. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, eno najzahtevnejših tekmovanj na področju zborovskega petja s pevci iz različnih koncev sveta. V Cankarjevem domu nadaljujejo s koncerti Srebrnega abonmaja – tokrat s komorno tolkalsko glasbo, ki pa bo zasnovana tudi scensko. V goste prihaja priznan nemški tolkalec Alexej Gerassimez. Dežela žalostnih psov(k) je naslov gibalno-predmetne predstave, ki sta jo v okviru programske platforme Biteater in v koprodukciji s KUD Qulenium Ljubljana zasnovala Filip Štepec in Jaka Smerkolj Simoneti. Slovensko društvo likovnih kritikov je podelilo nagrado kritiško pero, ki nagrajuje kritiško delovanje v zadnjih treh letih. Med 18. in 27. oktobrom v Kranju obeležujejo Jenkove dneve, v okviru katerih se spomnijo na pesnika Simona Jenka. Premiero na Komornem odru bo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor doživela predstava Kot noč in dan. V Ljubljano pa s predstavo Medejini otroci prihaja Milo Rau, mednarodno priznan švicarski gledališki režiser. Vabljeni k poslušanju!

Ambulanta Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico Maribor je dopolnila 20 let delovanja. Od leta 2005 je njeno osebje oskrbelo okoli tisoč pomoči potrebnih iz 39 držav, čeprav je bila več kot polovica vseh državljanov Slovenije. Podobne pro bono ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju.

Napovedujemo Festival OKO v Bohinju, ki v osrčju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka združuje dokumentarno fotografijo s temami varstva narave in trajnosti ter kranjsko premiero uprizoritve In mnogi drugi..., ki je nastala po motivih proze Ivana Cankarja. Obiskali pa smo tudi skupinsko razstavo treh akademskih slikark: Stanislave Sluga Púdobske, Jasne Kozar in Anke Krašne z naslovom Indija v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.

V okviru rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, je letošnje sporočilo Združenja Europa Donna Slovenija: Ne pozabi nase! Temu smo posvetili tudi Radijsko tribuno, v kateri smo se pogovarjali s predstavnicami Europe Donne Podravje in zdravnico z onkološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor o pomenu pravočasnega odkritja bolezni in ženske skrbí za lastno zdravje, pa tudi o tem, kako naj se samopregledujejo.

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.

Helena Meško je ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter dolgoletna pedagoginja, ki verjame, da glasba oblikuje značaj in srce mladih. Ob 80-letnici šole spregovori o umetnosti, vzgoji in lepoti, ki ostaja pristna – takšna, kot so njeni dijaki.

Novo operno sezono Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo z nocojšnjo premiero odprl muzikal Evita. V Mali Drami SNG Drame Ljubljana si bo danes mogoče ogledati dramski diptih, krstni uprizoritvi dveh besedil slovenskih dramatičark, ki obravnavata temo materinstva. Gre za deli Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek. Predstavi je režirala Brina Klampfer Merčnik. Premiero pa lahko nocoj pričakujemo tudi na televiziji Slovenija, kjer se bo predvajala prva epizoda nove družinske serije Takšno je življenje. Podeželje pa je tema tudi predstave Umetnost življenja: Umor na podeželju, ki bo danes premierno uprizorjena na festivalu Mesto žensk. Danes se je odprla mednarodna konferenca z naslovom Dneva Hannah Arendt, ki ob 50. obletnici smrti te politične filozofinje želi aktualizirati njeno misel in izkazati spoštovanje njenemu opusu. Na festivalu Indigo, ki v prostorih ljubljanske Cukrarne traja že od srede, bo v pogovoru z Manco G. Renko svoj roman Popolnosti predstavljal italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico. Vabljeni k poslušanju!

Drugi poudarki oddaje: Občina Cerknica v celoti prenovila vodovodni sistem v Bégunjah Na Jesenicah o čezmejnem povezovanju občin z obeh strani Karavank na področju turizma in izobraževanja Sodišče v Ljubljani razsodilo, da je bila izbira direktorja Zavoda za šport Kranj nezakonita OŠ Križevci naj kulturna šola

V dvorani Frana Žižka Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo nocoj odvila slovenska premiera uprizoritve MEDEJA. Predstava v režiji Martina Kušeja je nastala v koprodukciji Drame SNG Maribor s Festivalom Dubrovniške poletne igre in s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu. Obiskali smo tudi Portorož, kjer te dni poteka 47. mednarodna konferenca Evropskega združenja klavirskih pedagogov.

Čeprav informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še vedno ne deluje in centri za socialno delo zato še ne morejo izdajati odločb, je premier Robert Golob pred dnevi zatrdil, da še vedno velja, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji veljala od 1. decembra naprej. Kako potekajo priprave na izvajanje dolgotrajne oskrbe na terenu, smo preverili v mariborskem Domu Danice Vogrinec in Domu upokojencev Ptuj, v studiu pa je na dileme in vprašanja – tudi vaša – odgovarjala vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Maribor.

Before the Conference League anthem came on in Celje Slovenia, one warm August night this year, today's guest had a lot of work behind him already while I was was on my way via train, uber and rental car from Bosnia. He is Rok Gregoric, press and pr wizard of NK Celje, a Slovenian club that was long a middling in the league of an already small country but has made it to the group phase of the conference league last year and again this year. A remarkable feat for a really pretty quiet city between the two main Slovenian cities Ljubljana and Maribor. Find out why. But also: what goes on in a smaller club when a UEFA competition comes to town? How do they coordinate with the visitors? What security arrangements have to be made? Where does all the UEFA signage come from? Which media gets which access? Rok takes us behind the scenes of his work, and shares about the club and the city - and a remarkable coach. HELPFUL LINKS FOR THIS EPISODE:NK Celje, websiteCelje, with city history, WikipediaNEW: send me a text message! (I'd love to hear your thoughts - texts get to me anonymously, without charge or signup) Please leave a quick voicemail with any feedback, corrections, suggestions - or just greetings - HERE. Or comment via Twitter, Instagram, Bluesky or Facebook. If you enjoy this podcast and think that what I do fills a gap in soccer coverage that others would be interested in as well, please Recommend The Assistant Professor of Football. Spreading the word, through word of mouth, truly does help. Leave some rating stars at the podcast platform of your choice. There are so many sports podcasts out there, and only ratings make this project visible; only then can people who look for a different kind of take on European soccer actually find me. Artwork for The Assistant Professor of Football is by Saige LindInstrumental music for this podcast, including the introduction track, is by the artist Ketsa and used under a Creative Commons license through Free Music Archive: https://freemusicarchive.org/music/Ketsa/

Tretji polčas je bil seveda spet nogometno obarvan, še posebej zaradi zadnjih mariborskih dogodkov na igrišču in ob njem. Pokomentirali smo tudi novo trenersko menjavo v Ljudskem vrtu in pogledali, kako se je Maribor kosal z vodilnim Celjem v 10. krogu državnega prvenstva.

Spregovorili smo o praznovanju 70-letnice gasilske zveze Vrhnika, prenovi delavskega doma v Murski Soboti, novih zvonovih v župniji Teharje, prometni razbremenitvi doline Vrata in novem električnem vlakcu v občini Maribor.

Tedenski pregled začenjamo s tremi festivali – dva sta se že začela, eden pa pravkar sklenil, v Mariboru se je pričel Mednarodni festival računalniške umetnosti MFRU, ki ga že 31 let pripravlja Mladinski kulturni center Maribor. Na Vodnikovi domačiji v ljubljanski Šiški že deluje »9-i Festival angažiranega pisanja Itn«, v mestu pa se je sklenil Festival migrantskega filma. Galerija Cankarjevega doma v glavnem mestu ponuja razstavo izbora iz zbirke grafik, slik in kipov Skupine Telekom Slovenije, na sedežu italijanske skupnosti v Kopru pa so odprli retrospektivno razstavo z naslovom »Vztrajanje pod Robom« slikarja Jožeta Pohlena (1926-2005) ob 20-letnici njegove smrti. FOTO: MFRU31 VIR: https://kultura.aktualno.si/event/mfru31-ezotericna-ekotehnika-esoteric-ecotechnics/

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana novo gledališko sezono začenja z dramo Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja, v uprizoritvi pa poudarja občutke in odnose med ljudmi znotraj izjemno turbulentnega časa, zaznamovanega z nasiljem. Če je država algoritem nadzora, ali lahko gledališče vzpostavi njeno poetično protodržavo? Lahko gledališče vzpostavi drugačno obliko suverenosti – začasno, krhko, fluidno in morda prav zato absolutno? To sta le dve izmed vprašanj, ki si jih zastavljajo ustvarjalci predstave Država, v režiji Jana Krmelja in soavtorstvu sodelujočih umetnikov. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bodo slavnostno obeležili 80-letnico mariborskega Konservatorija za glasbo in balet.

V tokratni oddaji ponujamo najnovejšo epizodo nogometnega podkasta Žoga je okrogla. V prvem delu te so se sogovorniki posvetili tekmam 9. kroga domačega nogometnega prvenstva, v katerem zanesljivo vodi Celje. Maribor še išče pravo podobo, medtem ko je neprepričljiva Olimpija v vse večjih težavah. Z gostom Tinetom Zupanom, dolgoletnim komentatorjem angleškega prvenstva, je beseda tekla tudi o nogometu na Otoku in o tem, kako so v Angliji v zadnjih tridesetih letih razvili najmočnejšo ligo na svetu. Zupan je obenem govoril tudi o prestopu Benjamina Šeška k Manchester Unitedu in dodal, da bi bilo za napadalca slovenske reprezentance bolje, če bi prestopil k Newcastlu, ki igra bolj direkten nogomet, kot ga je bil Radečan vajen pri nekdanjem delodajalcu Leipzigu. S Tinetom Zupanom sta o slovenskem in angleškem nogometu debatirala Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič.

Nadškofija Maribor, prej lavantinska oziroma mariborska škofija, bo leta 2028 obhajala visoko obletnico – 800 let. Predstavili smo triletno praznovanje s številnimi dogodki s področja kulture. O tem sta spregovorila nadškof metropolit Alojzij Cvikl in koordinator praznovanja dr. Sebastijan Valentan.

Golob v odgovoru poslancem: BDP se v bodoče ne bo več krčil, šlo je za posledico ameriških trgovinskih vojn.Premier Golob poslancem: božičnica bo obvezna za vse.Se Sirija počasi vrača v normalno življenje in kaj bi pomenil morebitni izraelski varnostni dogovor z Damaskom?Več kot 200 tisoč ljudi na pogrebni slovesnosti za Charlieja Kirka; žena Erika: Odpuščam morilcu mojega moža!Trump Poljski in baltskim državam obljublja pomoč, če bo Rusija stopnjevala vojaške aktivnosti.V New Yorku slovesnost ob 80. obletnici svetovne organizacije Združenih narodov in konferenca o rešitvi dveh držav – Izraela in Palestine.Vreme: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.Nadškofija Maribor vstopila v triletno praznovanje 800-letnice ustanovitve škofije. Jutri na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric - molitveno bdenje za mir v več jezikih.ŠPORT: Slovenski odbojkarji z reprezentanco ZDA za četrtfinale svetovnega prvenstva.

V nedeljo, 21. septembra 2025, je bila v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika slovesna maša ob začetku triletnega praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor. Mašo je ob somaševanju duhovnikov daroval nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je blagoslovil obnovitvena dela in novo razsvetljavo v stolnici.Pri bogoslužju so sodelovali predstavniki župnij nadškofije, navzoči so bili člani odborov za praznovanje. V darovanjski procesiji so verniki prinesli simbole jubileja – vodo iz Drave, grozd najstarejše trte z Lenta in relikviarij blaženega Antona Martina Slomška.Slovesnost je obogatil Katedralni zbor, na orglah je igral Matej Podstenšek.

Kaj je nadškof Alojzij Cvikl povedal ob začetku praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor?Obisk vrhovnega predstojnika jezuitov p. Artura Sosa.Odprtje prenovljenih prostorov zeliščne lekarne in prodajalne podjetja Sitik.

O škofovskem posvečenju Janeza Kozinca, praznovanju 800-letnice Nadškofije Maribor,, dogodkih ob 40. obletnici posvetitve nove cerkve v Župniji Dravlje in tečaju Vodenje 9,7 za voditelje v Cerkvi.

Jubilej pravosodnih delavcev.Obisk Patricie Sandoval. Nastopila bo tudi na Stični mladih.Praznovanje 100. obletnice blagoslova Doma duhovnih vaj.Začetek praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor.Nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.25-letnica vojaškega vikariata.Kvatrnica na Mirenskem Gradu.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Mnogovrstni umetnik, ki se poigrava z oblikami, formami, beži pred njimi – in govori o vlaku, za katerega si želi, da bi odpeljal s tega razčlovečenega sveta, ki mu vladajo Kralji Ubuji in se sprašuje, zakaj ljudje še vedno upoštevamo nepravične zakone vladajočih, brezčutnih, groteksnih figur, ki jih sam ne more več šteti za človeška bitja, vendar se jim zna upirati, z umetnostjo, ironijo, s humorjem ... Eden izmed najizvirnejših glasov lutkovne in animirane umetnosti – Matija Solce, ki je med drugim tudi doktoriral na Praški gledališki akademiji DAMU, se ne izpostavlja le kot umetnik na odrih, trgih in ulicah širom sveta, ali kot učitelj, akademski profesor, ampak hoče v prve vrste tudi takrat, ko gre za pravičnost in človečnost nasploh, ko gre za obstoj Gaze ... Pravi, da je zlomljen zaradi dogajanja na tem pogorišču, pokopališču človešnosti, zaradi ljudi, otrok in umetnikov, ki so že odšli, odhajajo zdaj, ko stradajo in umirajo ... Zavzema se za umetnost z odgovornostjo do sveta, za kreacijo, ki vpliva na družbo v globalnem smislu in spodkopava politiko kapitalizma ... Vseeno, čeprav številne nagrade in brezštevilna priznanja zanj niso merilo za umetniško vrednost, umetnika in njegove stvaritve, nazadnje je na letošnjem, 13. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, prejel glavno nagrado za predstavo Harms je kriv! Predstava je premiero doživela prav v dneh začetka ene najhujših, izraelskih agresij na Gazo, ki še traja in traja ... Fotografija: Lutkovno gledališče Maribor  

Po dveh predfestivalskih dneh mednarodnega festivala dokumentarnega filma Dokudoc v Mariboru na katerih so med drugim pripravili dve šolski projekciji filma Novi sošolci režiserja Tonija Cahunka, bodo v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predvajali potapljaške filme in prikazali film avstralskega režiserja Kyma Statona o žvižgaču Julianu Assangeu, danes poteka prvi od osrednjih štirih festivalskih dni. Domicil 14. dogodka je Lutkovno gledališče Maribor, uradno odprtje pa bo drevi s projekcijo filma režiserke Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila.

Papež o eksodusu iz Gaze: poiskati je treba drugo rešitev.Bruselj predlaga suspenz trgovinskih ugodnosti za Izrael.Največ škode po neurju v Novem mestu na Osnovni šoli Drska in športni dvorani Leona Štuklja.Delodajalske organizacije ostro proti obvezni božičnici.Aleš Primc: Zbiranje podpisov za referendum poteka dobro, potrebno bo še pospešiti.Nadškofija Maribor bo leta 2028 obhajala 800 let. Triletno praznovanje se bo začelo v nedeljo.Preiskovalno: Kontrolorji zračnega prometa napovedali stavko.Šport: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca bo proti Nemčiji igrala še zadnjo tekmo skupinskega dela svetovnega prvenstva na Filipinih.Vreme: Popoldne bo večinoma sončno. Jutri bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah.

V Radijski tribuni smo v ospredje postavili mariborski promet. Predstavili smo celotno novo prometno strategijo našega mesta, ki jo pripravlja občina Maribor. Dotaknili pa smo se tudi divjanja po peš coni s skuterji in drugimi enoslednimi vozili.

Danes se je začel evropski teden mobilnosti, in tako se bo tudi v Mariboru, ki sodeluje v tem projektu že od začetka, zvrstila vrsta dogajanja, ki bo poudarilo pomen dostopnega trajnostnega prevoza za vse prebivalce. Mi pa bomo v naši terenski radijski tribuni ob začetku projekta preverili, s kakšnimi izzivi mobilnosti se sooča Maribor in kaj vse nas v mestu čaka

Maribor te dni diha s fotografijo. V mariborskih razstaviščih in drugod namreč poteka jubilejni, 10. Festival fotografije, ki ga pripravlja Foto klub Maribor. Vabimo vas tudi na dve razstavi: V koprski palači Gravisi bodo v petek odprli manjšo pregledno razstavo kiparja Jožeta Pohlena, do jutri pa si tam še lahko ogledate razstavo VIS-A-VIS, ki Pohlena postavlja ob bok njegovemu kiparskemu kolegu, Orestu Dequelu.

V Sloveniji ima pesnjenje ne le tradicijo, temveč tudi konstitutivno vlogo. A žal zadnje čase Slovenci pesnike odrivamo na rob družbe. Ne le, da kultura postaja v pogojih podivjanega potrošništva odvečna, skoraj stigmatizirana dejavnost, vse več naših sodržavljanov postaja neobčutljivih za njeno vlogo v družbi. Drži pa tudi ugotovitev, da je pesniška pokrajina v Sloveniji hermetična in od imenitnih pesnikov preteklosti, ki se niso upali javno izpostaviti, hkrati pa so bili mojstri svojega poklica, ni ostalo dosti. Eden zadnjih resničnih bardov generacije, ki je dala ton petdesetim, šestdesetim in sedemdesetim letom, je mariborski pesnik Andrej Brvar. Ne le kot sopotnik, temveč kot dejaven opazovalec najslavnejših časov modernistične slovenske poezije, je tudi prejemnik najvišjih pesniških in priznanj za delo na področju umetnosti pri nas. Ob svoji osemdesetletnici je povabil zainteresirano javnost in nekaj najbližjih, da se mu pridružijo na sprehodu skozi mesto Maribor. Mesto, ki ni le njegov kraj bivanja, temveč pogost subjekt njegovih premišljan in njegove poezije.

V turistični oddaji preverjamo, kakšna je bila turistična sezona v štajerski prestolnici. Povzpeli se bomo še na Pohorje, kjer tako kot v Mariboru beležijo dober obisk. Znova bomo tudi potovali. Začenjamo niz potopisnih klepetov – najprej bomo z Mariborčanko Ramono Irgolič odkrivali Tajvan.

Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."

Izpostavljamo odprtje Festivala Maribor, ki letos poteka pod geslom Zdaj ali nikoli. Njegov umetniški vodja, klarinetist Mate Bekavac, je program usmeril v raziskovanje časa, na sporedu pa bo štirinajst koncertov. V Medani se začenja petnajsti festival sodobne glasbe – Brda Contemporary Music Festival. Programsko ga snuje tolkalec in mojster improvizirane in sodobne jazzovske glasbe, Zlatko Kaučič. Literarni kritik, dramaturg in politik Aleksander Zorn je izdal novo delo. V svoji »intelektualni avtobiografiji« z naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo se sprehodi skozi vse glavne postojanke svojega življenja.

V tokratnem Jezikanju gostimo Niko Mirt in Nušo Slabe, tetovatorki, ki se ljubiteljsko ukvarjata z zbiranjem besed in fraz v svojem narečju. Ena je Štajerka in je kriva za zdaj že legendarni Štajerski árgo, druga pa je Korošica, ki je na pobudo prve lani zbrala še za koledarček koroških "rekov"."Oni rečejo, da gredo 'vnta zun'. Jaz bi rekla, da grem 'vun', pri nas je ena beseda načeloma dovolj, da poveš, da greš ven." - Mariborčanka Nika Mirt o koroščini

Ime tedna je postala Breda Kutin, dolgoletna predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, ki se je po 35 letih poslovila s tega položaja. V tem obdobju ji je uspelo med potrošnike razširiti zavedanje o pravicah in njihovo uveljavljanje. Med najbolj odmevnimi akcijami so rešitev več kot deset let trajajočih sporov v zvezi s stanovanjskimi posojili SKB banke v 90. letih, nižanje cene električne energije s skupinskim nakupom, testi in primerjave izdelkov in mnoge druge. Kandidata sta bila še: - Janez Šamperl, gvardjan piranskega minoritskega samostana, ki je v piranski cerkvi svetega Frančiška po 85 letih sprejel sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. Po desetletjih prizadevanj diplomatov in strokovnjakov za vrnitev približno sto med drugo svetovno vojno odnesenih umetnin je ta prva, ki se vrača na izvorno mesto nastanka. - Danilo Trstenjak, upokojeni igralec Lutkovnega gledališča Maribor, ki je odigral 599 od 600 ponovitev predstave Žogica Marogica. Ena od najbolj legendarnih in prepoznavnih predstav je bila premierno uprizorjena leta 1994, njena 600. ponovitev je pa je zaokrožila praznovanje 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor.

V jubilejnem letu v Vatikan poromalo že 24 milijonov vernikovNadškofija Maribor se spominja prenosa škofijskega sedežaŽupnija Petrovče začenja večdnevno praznovanje 50. jubileja njene ustanovitveV Guncljah nocoj odprtje razstave Jošta Snoja, v Zavodu sv. Stanislava pa spominske razstave o Tonetu Kralju.

Tretji polčas je znova v znamenju nogometa. Za prvoligaši je sedmi igralni dan, za nami tudi prvi nogometni derbi sezone med Olimpijo in Mariborom. Z nogometnimi sodelavci pa smo preverili tudi, ali je Mariborčanom že uspelo najti novega stratega ali pa ga bodo iskali v reprezentančnem premoru, ki se – tako kot novo šolsko leto – začenja 1. septembra.

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

V tokratnem Studiu ob 17.00 se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

V Mariboru poteka jubilejni, 60. Festival Borštnikovo srečanje, osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Dobitnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitali, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli prvo soboto v juniju, dan po uradnem odprtju. Šestdesetletnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. Predvsem pa, da poudarimo, kakšna je vrednost gledališkega festivala, ki ga že 60 let organizira Maribor. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alja Predan, dramaturginja, nekdanja umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje; Tone Partljič, pisatelj, nekdanji umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje; Aleš Novak, zdajšnji direktor Festivala Borštnikovo srečanje.