Podcasts about Maribor

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Slovenski Bistrici poteka graditev nove upravne stavbe komunalnega podjetja po načrtih. - V Ankaranu prizadevanja za vzpostavitev novega zdravstvenega doma. - Puštalski grad v Škofji Loki, v katerem deluje glasbena šola, se ne prodaja. - Branje ostaja ena bolj priljubljenih poletnih dejavnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred zasedanjem varnostnega kabineta sporočil, da želijo prevzeti vojaški nadzor nad celotno Gazo. Kot je dejal v intervjuju za ameriško medijsko hišo Fox News, ne želijo biti upravni organ v enklavi, temveč bi njeno upravljanje predali arabskim silam. Izraelska vojska medtem nasprotuje popolnemu zavzetju Gaze. Kot je sporočil načelnik generalštaba Eyal Zamir, bi s tem med drugim ogrozili življenja preostalih talcev, izčrpano vojsko pa spravili v zahteven položaj. Drugi poudarki: - Po potrditvi srečanja s Trumpom Putin meni, da je do sestanka z Zelenskim še daleč. - Dravske elektrarne Maribor naznanile sum kaznivega dejanja zoper dobavitelja stare vetrnice. - Benjamina Šeška le še uradna potrditev loči od prestopa k Manchester Unitedu.

V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.

Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.

V oddaji Tretji polčas smo tokrat spoznali mladega boksarja Ahmedina Baftiarova. 15 letnik je trenutno član Železničarskega boksarskega kluba Maribor, pohvali pa se lahko z velikimi uspehi na slovenski in evropski ravni, saj je dvakratni državni prvak, prvi evropski bronasti medalist v Sloveniji v svoji kategoriji, ter štirikratni mednarodni prvak.

Tretji krog državnega prvenstva v nogometu se je včeraj končal z derbijema moštev, ki veljajo za osrednje favorite v državnem prvenstvu. Maribor je v Ljudskem vrtu gostil Koper, Olimpija se je na večerni tekmi v Stožicah pomerila s Celjem. Nogometno žogo bomo v oddaji zamenjali tudi za odbojkarsko in se podrobneje posvetili končani ligi narodov, v kateri je uspešno nastopala pomlajena slovenska reprezentanca, ki se je na sklepnem turnirju na Kitajskem presenetljivo vmešala v boje za odličja.

Ime tedna je postal Uroš Zafošnik, vodja Simulacijskega izobraževalnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer so prejeli prestižno mednarodno akreditacijo SESAM. Priznanje, ki potrjuje najvišje standarde kakovosti izobraževanja s simulacijami v zdravstvu na primarni ravni, kjer se opravi večina stikov med ljudmi in zdravstvenim sistemom, dokazuje, da tudi manjše države zmorejo razviti vrhunske centre, ki so zgled širši evropski skupnosti.Kandidata sta bila še:   Metod Dolinšek, sekretar območnega združenja Rdečega križa Maribor, kjer že 70 let organizirajo zdravstvena letovanja otrok v Punatu na otoku Krku. V tem času je tam letovalo več kot 125 tisoč nasmejanih otrok, od katerih so mnogi prvič videli morje, vsi pa so sklepali nova prijateljstva, se naučili sodelovanja, gradili samopodobo in okrepili svoje zdravje. Matjaž Cej, novogoriški frizer, ki je kopici mednarodnih uspehov dodal še najprestižnejšega. Na svetovnem tekmovanju IBI (International Beauty Awards) v New Yorku, enem od najpomembnejših svetovnih tekmovanj na tem področju, ki med poznavalci velja za oskarja v svetu lepotne industrije, je med avtorji iz 75 držav v kategoriji kratkih frizur zasedel prvo mesto.

26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.

Poletna radijska tribuna prinaša pogovor z direktorico Pogrebnega podjetja Maribor Lidijo Pliberšek. Letos zaznamujejo 40 let pokopališča Dobrava in 70 let njihove cvetličarne; s sogovornico smo osvetlili naložbe in druge načrte Pogrebnega podjetja.

V tokratnem Studiu ob 17.00 se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Telefonski pogovor med svetim očetom in palestinskim predsednikom.Papež obiskal vatikanski observatorij v Castel Gandolfu, poklical Buzza Aldrina in obiskal dom za ostarele.Nadškofija Maribor išče geslo za obeležitev 800-letnice svojega obstoja.Vlom v cerkev v Zrečah.

Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.

Začela se je 35. sezona slovenskega nogometnega prvenstva. Maribor je z 1:2 kloni proti Celju, branilci naslova iz Ljubljane so dosegli minimalno zmago proti Muri. Aluminij je povratek v elitno druščino začinil s 3 točkami proti Radomljam, Primorje je s 3 proti 2 ugnalo Domžale, Koper pa Bravo z 2 proti 1. V Tretjem polčasu sta uvod v novo žogobrcasko sezono popestrila nogometna komentatorja Matic Burazer ( Sportklub) in Dejan Mitrović (Ekipa).

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je povabila na duhovno obnovo na Kurešček, kamor je župnija Ig povabila karizmatičnega duhovnika p. Jamesa Manjackala, ki je bil v Sloveniji že pred 13 leti. Pogledali bomo tudi, kam so premeščeni nekateri duhovniki v škofijah Koper, Novo mesto, Maribor in Celje.

Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK

72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.

Ime tedna je postal Domen Vozel, kirurg ORL klinike UKC Ljubljana, ki je skupaj s kirurgom Juretom Urbančičem in ekipo sodelavcev pred kratkim izvedel prvo, izjemno zahtevno endoskopsko kirurško odstranitev raka nosnega dela žrela z rekonstrukcijo, opravljeno brez reza na obrazu.Kandidata sta bila še: Urška Breznik, direktorica Pekarne Magdalenske mreže Maribor, ki je bila skupaj z drugimi organizacijami pobudnica in organizatorka zelo odmevnega gostovanja Francesce Albanese, posebne poročevalke Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih in Danijel Radosavljević, selektor slovenske košarkarske reprezentance do 19 let, ki je na svetovnem prvenstvu v Švici osvojila bronasto odličje, kar je zgodovinski uspeh in prva.

Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo

Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

Torkov kviz nas tokrat odpelje v Maribor. V enega najmanjših, če ne kar v najmnjši muzej pri nas. Zgolj dobrih sedem kvadratnih metrov ima, pa vendar se je vanj ob priložnosti stisnilo kar 38 obiskovalcev! Sogovornik: Jan Malec Svetel, kustos Muzeja narodne osvoboditve in "obertrafikant" Trafike - Muzeja za enega.

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.

Ime tedna sta postala Jona in Luka Kobler, hči in njen oče, ki sta na morju neprekinjeno jadrala 102 uri in 27 minut. V tem času sta brez pomoči in brez dotika kopnega premagala 347 navtičnih milj, postavila za zdaj še neuraden Guinnessov rekord ter ozaveščala o bolezni pljučne arterijske hipertenzije. Kandidata sta bila še: Ana Schnabl,  pisateljica, ki je za roman September prejela nagrado kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta. V romanu avtorica ponuja zgodbo o spominu in pozabi, hkrati pa se z bolečo natančnostjo uvida in lovljenja morastih trenutkov odziva na družinsko in partnersko nasilje.  Katarina Goričan Pokrivač, profesorica likovne umetnosti na III. gimnaziji Maribor, ki je ob koncu šolskega leta spomnila, da je v šolskem sistemu prostor za vse. Izpostavila je učence in dijake, ki se borijo s svojimi tesnobami in stiskami ter ostajajo v senci pohval, ploskanja in slavljenja odličnjakov in zmagovalcev tekmovanj.    Foto: Osebni arhiv

Poročali smo o nadaljevanju gradnje mariborske onkologije, obnovi doma na Uršlji gori, podelitvi priznanj v občini Mirna, mednarodnem folklornem festivalu v Dolenjskih Toplicah in poletnem dogajanju v Škofji Loki.

To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V prvi oddaji smo se prepustili lončarski izkušnji, obiskali smo namreč Lončarski center Maribor.

Uvodoma boste slišali pogovor z dobitnico letošnje literarne nagrade časnika Delo kresnik Ano Schnabl, sledil bo pogovor s fotografom slovite agencije MAGNUM Paolom Pellegrinom, ki razstavlja v ljubljanski galeriji Jakopič, in z umetniško direktorico te agencije Andréo Holzerr. Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ponuja ogled razstave »Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem«, ki so jo pripravili ob 100. obletnici rojstva leta 2017 preminulega slovenskega slikarja. Narodni muzej Slovenije v Ljubljani je pravkar odprl razstavo o 60 tisoč letih glasbe in neandertalčevi piščali, ki so jo našli pred 30 leti v jami Divje babe blizu Cerkna. Mestni muzej Ljubljana pa ponuja razstavo arheoloških najdb z naslovom »Emona ob Drami« z izkopavanj ob prenovi ljubljanske Drame pred par leti. V Umetnostni galeriji Maribor je nedavno potekala okrogla miza o prihodnosti kulture v mestu in posebej v centru kulture Rotovž, za katerega tamkajšni župan pravi, da je največja naložba v kulturo v zadnjem času. FOTO: Ana Schnabl ob prejemu Delove literarne nagrade kresnik (avtor Bobo/Borut Živulović) VIR: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/35-kresnik-v-roke-ani-schnabl-za-september-roman-ki-odpira-boleco-temo-nasilja-v-druzini/749915#&gid=1&pid=3

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

V tokratni praznični radijski tribuni smo gostili dva nekdanja poslanca dveh parlamentov dveh sosednjih držav. Mariborčan Rudi Moge je bil poslanec državnega zbora Republike Slovenije, koroški rojak Karl Smolle pa poslanec parlamenta Republike Avstrije.

Naša ponedeljkova, športu posvečena oddaja je bila v znamenju kraljice športa, atletike, kajti Maribor, natančneje atletski stadion na Poljanah, bo teden dni v znamenju Evropskega ekipnega prvenstva v atletiki 2. in 3. divizije, na katerem se bodo skušali prebiti v najvišji razred atletskih tekmovanj tudi naši tekmovalci, na čelu s Kristjanom Čehom in Tino Šutej. Na Poljanah bo posebej živahno konec tedna, prisluhnite...

Poročali smo o gradnji nove zdravstvene postaje v Mariboru, napredku pri projektu dvigala na Markovec, stanju slovenskih planinskih koč, prenovi gradu v Štanjelu, uspešnem festivalu idrijske čipke in programu Varno na kolesu.

V Radijski tribuni smo govorili o mariborskem letališču – o tem, kakšen vpliv ima trenutna infrastruktura na Maribor in njegovo okolico; kakšni so potenciali, kaj bi bilo treba narediti in ali gre za v celoti nasedli projekt ali zgolj za nebrušen diamant?

Mariborčane jezijo dotrajane ceste. Župan že dolgo napoveduje izvedbo masterplana za obnovo cest, a konkretnih podrobnosti še nismo slišali. Je pa nedavno prišla novica, da so načrt uskladili s predsedniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v Radijski tribuni pa smo gostili vodjo komunalnega urada Andraža Mlakerja, ki nam je povedal, kako daleč je projekt.

Na sedežu Evropske nogometne zveze v Nyonu so opravili prvo polovico žreba za prvi in drugi krog kvalifikacij klubskih tekmovanj za sezono 2025/26. V bobnih so tudi štirje slovenski predstavniki, in sicer Olimpija, Maribor, Koper in Celje. Za uvrstitev v najprestižnejše tekmovanje, ligo prvakov, se bo borila Olimpija, v uvodnem krogu evropske lige bo nastopilo Celje, Koper in Maribor pa v kvalifikacijah konferenčne lige. V popoldanskih športnih minutah se posvetimo še odzivom po slovenskih nastopih na svetovnem prvenstvu v judu.

V 31. polčasu sva Tilc in Bwaž gostila kapetana ekipe, ki je v letošnji sezoni dosegla največji uspeh izmed vseh naših klubov.Za mikrofonom in pred kamero se nama je pridružil kapetan Ilirije, Tadej Ferme, ki je opisal svojo košarkarsko pot in povedal tudi zakaj je Iliriji uspelo to, kar ji je - preboj v ligo ABA.Vabljeni k poslušanju!TIMESTAMPS:[00:00:00 - 00:15:44] Intro[00:15:45 - 00:31:23] Začetki košarke, Šentjur & mlada reprezentanca[00:31:24 - 00:44:37] SLO liga, NCAA, marketing[00:44:38 - 01:00:26] Laško, Maribor, psihologija (športna in klasična), Jan Močnik[01:00:27 - 01:35:14] Rogaška, štajerski derbiji, štajerci v Iliriji & Ilirija[01:35:15 - 01:44:20] Reprezentanca Ferme, igranje v obrambi & back to Ilirija[01:44:21 - 02:00:00] Helios & prihodnost Ilirije[02:00:01 - 02:08:22] Primorska[02:08:23 - 02:30:45] SLO liga & peterka lige[02:30:46 - 02:35:13] Outro

Kako v okoliščinah vročine in suše skrbeti za vrt in kaj v tem času na njem postoriti, da bo jesen rodovitna, nam je svetovala Miša Pušenjak, specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.

V Mariboru poteka jubilejni, 60. Festival Borštnikovo srečanje, osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Dobitnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitali, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli prvo soboto v juniju, dan po uradnem odprtju. Šestdesetletnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. Predvsem pa, da poudarimo, kakšna je vrednost gledališkega festivala, ki ga že 60 let organizira Maribor. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alja Predan, dramaturginja, nekdanja umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje; Tone Partljič, pisatelj, nekdanji umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje; Aleš Novak, zdajšnji direktor Festivala Borštnikovo srečanje.

Teden gibanja se ne bi mogel začeti ob primernejšem času. Kajti prejšnji teden so v Ljubljani zastavili novo avtobusno in železniško postajo. Nekateri so se razjezili, ker so v časovno kapsulo v temeljih zakopali madžarske časopise in s tem napovedali madžarsko okupacijo; kar pa za nas, ki spremljamo predvolilne ankete, tako ali tako ni nič novega. Drugi se jezijo, ker bo padla stara avtobusna in železniška postaja, mi, kot apologeti krute realnosti, pa se sprašujemo, čemu bo Ljubljani avtobusna in železniška postaja? Namreč; avtobusi in vlaki v Ljubljano sicer vozijo, prispejo pa bolj redko. Če pa že prispejo, je potovanje zelo zanimivo. Vstopiš v Mariboru na vlak, v Ljubljano pa prispeš z avtobusom, oziroma se na poti zgodi nešteto kombinacij med obema vrstama prevoza. Ampak lepo po vrsti in predvsem – kar je nujna lastnost tako za medije kot za prometno infrastrukturo – potrpežljivo.Če bi šli do samih temeljev ustavnih kategorij, je ena izmed glavnih gotovo tista, ki govori, da se suverena država razprostira po bolj ali manj povezanem, enotnem nacionalnem ozemlju. Kar pa Slovenija trenutno ni. Enotni sploh nismo, povezani pa še manj. Razen v reklamah za telekomunikacije. Kot primer povezanosti vzemimo potovanje med Mariborom in Ljubljano kot najbolj usodnosti in zgodovinskih bremen polno pot, kar jih lahko opraviš na Slovenskem. Le malo zaostaja potovanje med Ljubljano in Koprom, na stopničkah pa je tudi letošnjo sezono še potovanje med Ljubljano in Novim mestom. Ampak nazaj na Štajersko, ko gremo gledat, kaj delajo; gledat, kaj delajo ljubice tri. Prva betonira, asfaltira, razširja in obnavlja predore ter viadukt pri Tepanju. Med Slovenskimi Konjicami in Celjem. O cestnem prometu na Slovenskem ne bomo preveč razpredali, razen da bi morali biti vsi domači uporabniki avtocestnega omrežja v Sloveniji upravičeni do vsaj ene delnice Luke Koper. Kajti vozniki smo de facto talci tega podjetja, a o tem kdaj drugič. Dejstvo je, da je pred predoroma in viaduktom gneča, ki jo Dars rešuje, a rešiti je ne more. »Potovanje se podaljša za …,« je milozvočna skovanka naših radijskih programov, žal pa so edino, kar se podaljšuje, t. i. Ostržkovi atributi. Nos, ušesa in izrastek nad trtico. Potovanje na tem odseku se ne podaljšuje, ker potovanje stoji. Trajanje je odvisno od  sreče, ker okoliščin ni mogoče predvideti, saj se pri Domžalah na štajerski avtocesti redno in vsakodnevno, mogoče celo večkrat na dan, zaletijo. Tako je najhitrejše cestno potovanje za teh ušivih sto trideset kilometrov dve uri, najdaljše pa štiri ure. Na normalen dan. »Druga mi piti da,« da lahko gremo na železnico. Ali pač na avtobus, kajti slovenski železničarji delček južne železnice obnavljajo trideset let, medtem ko so pred več kot stoletjem porabili dvajset let, da so jo z rovačami in samokolnicami zgradili v celotnem obsegu trase med Dunajem in Trstom. Kakorkoli; najnovejši prispevek k polževim vlakom je avtobus, ki nekoliko razbije enoličnost potovanja. Da pa se ne bi potniki preveč navadili tudi na avtobusno etapo železniškega prevoza, jih železničarji mečejo z vlakov na različnih postajah. Zidani Most, Celje ali Pragersko so priljubljene okrepne postaje, kjer zmedeni potniki iščejo avtobuse in nato po desetih kilometrih nazaj vagone. Ali povedano še drugače … če hočeš iz Ljubljane v Maribor in obratno, imaš brez prestopanja in brez avtobusnega prevoza na voljo komaj kakšen vlak. Po navadi mednarodni. Seveda to stanje velja ob neupoštevanju dnevnih zamud, ki so edina stalnica slovenskih železnic. In če se človek usaja, mu železnice ukinejo železniško postajo, ministrica pa pove, da bo nova ljubljanska železniška postaja prekrasna. Ampak današnji pamflet nima nobenega namena kritizirati infrastrukturnih stranpoti slovenskega razvojnega modela. Povsem jasno in glasno pa se sprašujemo, ali smo suverena država, če ne zmoremo omogočiti dostojne, enaindvajsetemu stoletju primerne pretočnosti ljudi, blaga in storitev znotraj naše države. Pa ne samo znotraj države. Priti iz Maribora v Ljubljano je enak podvig, kot priti iz Šiške v BTC ali kaj podobnega. Ni, da se ne trudimo – vsako leto se infrastrukturna znanost oplemeniti z novimi strokovnjaki, z novimi inštituti, agencijami in podobnim; trideset let intenzivno razmišljamo, vlagamo denar, edini in ultimativni razsodnik vseh teh naporov, potovalni čas, pa se ni skrajšal. Na cestah ostaja enak zadnjih trideset let, na železnicah zadnje stoletje. Tako je Slovenija še vedno zaprta v meje zgodovinskih dežel in naivno je pričakovati, da se bomo infrastrukturno razdruženi uspeli združiti duhovno.

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

⏰ Driiiiing! Ofsajd, sveži, zagnani, lovorikasti! O, ja. Imamo nove pokalne prvake in državne prvake. Celje in Olimpija. Novi prvaki, no, "novi". Stare zgodbe? Mediji? Vzdevki? Kazni? Kako izboljšati, kaj še spremeniti, kaj je bilo dobro, kaj precej manj? Imamo prvaka - in zdaj? Kam seže Olimpija? Bitka za obstanek je praktično končana, razen če čudež.

Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

⏰ Driiiing! Ofsaaaaajd! Še en zgužvan ponedeljek, ampak še en z Ofsajd šusom! Idemo! Bitka za obstanek, bitka za naslov, bitka za pokal. Žiga je v izjemni formi, Jaša se malo lovi s tehniko, ampak bo šlo ;) Upava, da je fajn Ofsajd! V odstotkih? 13%! Dobra flaša dobrega vina!

Izredno zasedanje po zoprnem porazu, ki je prestavil šampionsko slavje. Olimpija si je zabila bizaren avtogol in nasploh odigrala precej slabo.

Första april är lika med ett helt vanligt avsnitt av KPodden! Men är allt verkligen som vanligt? Nja, KP-Lukas lever i olika tidzoner i sitt kök, KP-Jossan hade på sig jeans häromdan och KP-Ludvig gillar inte längre majs som serveras i en liten skål... Dessutom: Ännu en felhörnings-jingel! Pyton-Jakob är ny-ömsad! Prao-Tyra stannar inomhus! Detta får ni bara inte missa!

Planica bo danes v znamenju ekipne tekme, potem ko sta včeraj na prvi posamični v letošnjem finalu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih s poleti blestela Domen Prevc in Anže Lanišek. Oba bosta danes skupaj z Lovrom Kosom in Timijem Zajcem zastopala Slovenijo. Ostali poudarki oddaje: - Včerajšnji potres v Mjanmaru terjal več kot tisoč življenj. - Turška opozicija vztraja na množičnih protestih v podporo carigrajskemu županu Imamogluju. - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje razstave s portreti izbrisanih.