Podcasts about predstavljamo

Predstavljamo prejemnike nagrad Festivala poezije v Velenju, Lirikonfesta. Letošnja novost je jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti. Nagrado ob 20-letnici podeljevanja tako prvič namenjajo za vrhunski desetletni pesniški opus. Prejel jo bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva.Monografska publikacija z naslovom Nič več te ni je zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič, ki jo je zasnoval Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva, obsežno zapuščino umetnice, ki priča o njeni izjemni umetniški siili, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljamo še letošnje prejemnike Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.

Stotine heroja iz lokalnih zajednica odlikovano je u okviru počasti upriličenih povodom kraljevog rođendana. 949 Australaca našlo se na listi dobitnika Medalje Reda Australije za njihov izuzetan doprinos zemlji. Predstavljamo neke od brojnih heroja iz lokalnih zajednica koji su odlikovani.

Predstavljamo nagrajenke in nagrajence Cankarjeve, Stritarjeve in Plečnikove nagrade ter prejemnika nagrade kritiško sito, ob tem pa se sprehodimo skozi program Borštnikovega srečanja, ki se začenja 8. junija, ter pozornost usmerimo v prejemnika Borštnikovega prstana, obiskali pa smo tudi mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila in razstavo sodobne slovenske umetnosti Majski salon.

Kakšni so družbeni izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije in digitalizacija na številnih področjih našega življenja? Kakšno vlogo so imele in bodo imele videoigre pri razvoju virtualnih svetov? In v kaj se bo razvil svet nebrzdane logike kapitala ter destabilizirane politične komunikacije? To je nekaj vprašanj, ki jih dr. Gašper Pirc obravnava v knjigi Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2025) Gre za delo, ki se predvsem ukvarja z raziskovanjem struktur v družbi in hkrati predstavlja nove oblike družbenosti ter modele digitalne kooperacije, kot sta koncepta virtualna resničnost in metaverzum. Predstavljamo to delo in teme, povezane z njim. Gost je avtor dr. Gašper Pirc, predsednik Slovenskega filozofskega društva, raziskovalec v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predavatelj na Univerzi Alma Mater Europaea. Foto: Detajl iz naslovnice knjige Virtualni svetovi in vrednote digitalne prihodnosti (Alma Mater Press in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS, 2025)

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V Cannesu smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar. Predstavljamo nova dela umetnice Ane Sluga; z razstavo Fragile se posveča premislekom o sodobnih družbenih in medosebnih odnosih, o položaju posameznika v nepreglednem svetu informacijske dobe in o duhu kolektivizma v skrajno individualiziranem svetu. V Zagorju ob Savi poteka 28. državno tekmovanje otroških pevskih zborov; na odru se bo zvrstilo preko tisoč nastopajočih.

V oddaji gostimo lektorico slovenskega jezika v Banja Luki Barbaro Hanuš, ki je že vrsto let zelo dobro povezana tudi s slovensko skupnostjo na tem območju, saj je skoraj desetletje opravljala tudi delo učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka v okviru društva Triglav. Predstavljamo tudi rojakinjo Saro Ikeljič, ki je novi dom našla v Ameriki, kjer deluje v zdravstvu na področju estetske kirurgije. Seznanjamo vas tudi z živahnim dogajanjem v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer so pred kratkim pripravili tradicionalni Festival diatonične harmonike, ustavljamo pa se tudi pri folklorni dejavnosti slovenskega društva Lipa v Münchnu.

Predstavljamo tržaško Slovenko Jarmílo Kódrič, ki kot restavratorka deluje v Dohi. Ustavljamo se pri rojakih v češkem Brnu, kjer so ta teden odkrili spominsko obeležje in pripravili spominski večer v čast priznanemu slovenskemu psihologu Mihajlu Rostoharju, ki je vrsto let deloval na Češkem. Sprehajamo se po fotografski razstavi o Slovencih v Veliki Kladuši, ki so jo odprli v Ljubljani, seznanjamo pa vas tudi z nekaterimi poletnimi prireditvami in natečaji Slovenske izseljenske matice.

Četrta križarska vojna, ki je trajala pet let na prelomu iz 12. v 13. stoletje, je močno zaznamovala zgodovino naših krajev. Nanjo nas zdaj opominja nova monografija specialista za beneški srednji vek doktorja Massima Sbárbara, sodelavca koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča. Predstavljamo tudi knjigo doktorja Janka Kosa, literarnega zgodovinarja in teoretika, ki se je ukvarjal z vsemi področji literarne vede, z novim delom pa praznuje svoj 95. rojstni dan.

V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.

Tokrat izpostavljamo premiero Verdijeve opere Traviata, ki je zaživela v novi postavitvi na odru ljubljanske Opere. V ciklu koncertov za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma je zazvenela Mala slavnostna maša Gioachina Rossinija, na koncertu filharmoničnega cikla FKK Slovenske filharmonije pa Mozartova glasba. V Kopru se je z Obalnim komornim orkestrom predstavil pianist Aleksander Gadžijev, na koncertu v Pokrajinskem muzeju Koper pa je nastopil Duo Claripiano. Obiskali smo tudi koncerte akuzmatične glasbe, ki jih je pripravil zavod Cona in glasbeno gledališki dogodek Dara in Stana v Mariboru. Predstavljamo pa še posebno glasbeno plesno predstavo s parfumsko spremljavo, ki jo v teh dneh lahko doživite v več krajih po Sloveniji.

Kaj je mehko mesto? Svetovno priznani škotski arhitekt in urbanist David Sim piše o pomenu dostopnosti v mestnem okolju, vnašanju narave in posluhu za podnebne spremembe, prožnosti za spreminjanje namembnosti skozi čas, pa ustvarjanju pogojev za druženje. Njegovo uspešnico Mehko mesto smo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Predstavljamo tudi razstavo "Od Picassa do van Gogha – mojstrovine iz Umetnostnega muzeja v Toledu. Slikarske zgodbe od abstrakcije do impresionizma". Razstava v Muzeju Svete Katarine v Trevisu obširno predstavlja zbirke tega ameriškega muzeja z eksponati, ki nikoli doslej niso zapustili matičnih galerij.

Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.

Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.

Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.

Pristigavši iz Novog Sada, Vojislav Malešev - Killo Killo ovog vikenda nastupa u kelnskom klubu Stadtgarten! Amir Kamber razgovara s ovim izvanrednim muzičarem o njegovoj vojvođanskoj pozadini i aktualnim planovima u Njemačkoj. Novosti sa scene u Beogradu donosi Uroš Milovanović. Predstavljamo muzičke novitete, između ostalog, novu Bombaj Štampu ("Bilo je pravo dobro") iz Sarajeva, zatim super zanimljivi slovenski sastav Generator ("Kej si"), kao i sjajnu Saru Renar ("Pustinja") iz Hrvatske. Von Amir Kamber.

Začetek leta je tudi čas za pregled dela v preteklem obdobju in nove delovne načrte, zato smo se v oddaji skupaj s predstavniki treh civilnih združenj, ki v Sloveniji delujejo na področju Slovencev po svetu – Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenske izseljenske matice in Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ozrli na opravljeno delo in naloge v pravkar minulem letu, pogledali pa smo tudi načrte dela, ki si jih zastavljajo v letu 2026. Predstavljamo pa tudi zgodbo dveh mladih slovenskih rojakov z Goriškega Lucrezie Bogaro in Mateja Leopolija , ki sta novi dom in delo našla v nemški prestolnici Berlin.

Predstavljamo najzanimljivije misli i izjave pisaca i spisateljica koje smo ugostili u 2025. godini. Kako Slobodan Šnajder piše o Zagrebu? Šta Saša Savanović misli o budućnosti Srbije? U kojem filmu je Goran Marković kada piše knjige? Ko su „Nevini“ za Enu Katarinu Haler? Kako su škole jačale Sinana Gudževića? Književni selektor Davor Korić i voditelj Amir Kamber razgovaraju o najzapaženijim književnim djelima autora i autorica koji govore jezike koje jednostavno ne možemo da ne razumijemo. Von Amir Kamber.

Konec leta nam prinaša tudi več kot potreben čas za razmislek in samorefleksijo, kaj vse smo doživeli, dosegli, izkusili, kaj dobrega in slabega se bo zapisalo v naše misli. Potem pa smo nenadoma postavljeni pred dejstvo, da smo na kar nekaj dogodkov, ljudi in izkušenj preprosto pozabili ali pa imamo težave s priklicem podrobnosti. Kako to popraviti? Odgovor nam ponuja knjiga Nika Škrleca, ki je dobila veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma in tudi naziv najlepše oblikovanega izobraževalnega priročnika sejma, in sicer Pozabi vse, kar veš o spominu. Izšla je pri založbi Miš. Predstavljamo jo v Sobotnem branju, ki ga je pripravila Tina Lamovšek.

Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.

1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.

Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)

Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi. V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino. Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija. Zoisova nagrada za življenjsko delo akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija) prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika) Zoisove nagrade za vrhunske dosežke prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine) prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo) prof. dr. Matjaž Humar (mikroskopski izvori laserske in kvantne svetlobe) prof. dr. Kristina Gruden (sistemska in molekularna biologija) Zoisova priznanja za pomembne dosežke doc. dr. Luka Vidmar (interdisciplinarne raziskave literature in kulture (16.–19. stoletje)) dr. Jožica Gričar (biologija dreves) prof. dr. Urban Bren (biomolekularne simulacije) dr. Marko Jošt (fotovoltaika) dr. Andrej Zorko (kvantni materiali) dr. Miroslav Verbič (raziskovanje finančne negotovosti in ekonomskih politik) Puhova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Franc Vrečer (razvoj farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji) Puhove nagrade za vrhunske dosežke Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras, dr. Robert Zorec (razvoj in uporaba napredne celične imunoterapije pri zdravljenju raka prostate) Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije prof. dr. Uroš Seljak (prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike) Poglavja: 00:32:24 Xpertiza: Nina Vodnjov

Predstavljamo još jednu uspješnu ženu, sudionicu godišnjeg samita udruge "Australia - New Zealand Croatian Women in Leadership". Vesna Vinski, jedna od vodećih pravnica u Qantasu, govori nam o predstojećim promjenama u zračnom prijevozu, ali i, s puno emocija, o hrvatskom identitetu i jeziku u Australiji.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Marija Matokanović, stručnjakinja za digitalne proizvode, odlučila je odgovoriti na potrebu koju je primijetila u svome domu i obrazovanju. Nakon što su njezina djeca iskazala interes za tehnologiju i umjetnu inteligenciju, napravila je slikovnicu koja jednostavno i razumljivo govori o umjetnoj inteligenciji.Nastala slikovnica pod naslovom Mala škola umjetne inteligencije, namijenjena djeci od pet godina nadalje, ali i roditeljima i odgojiteljima s ciljem da se pojmovi vezani uz umjetnu inteligenciju približe na razumljiv način._______________0:00 Predstavljamo slikovnicu o AI-u!5:50 Kako Marija uči svoju djecu o AI-u?10:52 Hoćemo li braniti AI djeco kao mobitele?16:10 Kakav će bit odnos djece prema AI-ju?19:30 Ljudi će možda tražiti prijatelje u AI-u?23:50 Ovo su savjeti za roditelje...25:00 Amazon podijelio 14.000 otkaza35:10 TOP i FLOP35:20 YouTube će dijeliti otkaze!38:15 Jesmo li u AI Bubbleu?42:40 Mlaki top za užasan tjedan_______________

Predstavljamo pester sveženj knjižnih novosti, ki jih je nedavno izdala Slovenska matica. Med drugim izpostavljamo zbirko likovno teoretskih razprav Jožefa Muhoviča. Vabimo vas tudi v galerijo Caserma v sečoveljskih solinah, kjer je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič z naslovom »Evaporazione / Izhlapevanja«.

Posebno pozornost namenjamo prejemniku letošnje Jenkove nagrade, pesniku Branetu Senegačniku; prejel jo je za letos objavljeno zbirko z naslovom Prosojnosti. Poročamo o Posvetu o Josipu Pangercu, ki ga je ob 100-letnici njegove smrti priredila Slovenska matica. Predstavljamo knjižno izdajio Ravnikarjevih risb in refleksij ter novo knjigo Nataše Golob Pozdravljen ti, ki bereš! Govorimo o predstavi Čudežna dežela / Wunderland Teatra Trotamora v režiji Marjana Štikarja. Nekaj minut namenjamo Andreju Firmu, dolgoletnemu članu kolektiva GT 22 v Mariboru in kulturno-umetniškega društva Moment, ki je nedavno prejel prstan na Festivalu ZIZ - – Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Amir Kamber razgovara s Mladenom Maxom Juričićem o novom albumu njegovog Plesača sporog stepa. Premijerno slušamo singl "Priča veća od života". Tražimo odgovor na pitanje - šta je recept za sunčanu muziku? Juričićeva karijera (Azra, Film, Vještice, Šo!Mazgoon, Ljetno kino...) kulminira novim poglavljem. Šta je sljedeći korak? Iz Sarajeva se javlja muzički reporter Zoran Ćatić. Predstavljamo novitete iz Regije, tu su Lana Pletikapić ("Shabadabada"), Podočnjaci ("Žvaka") i Qurdi ("U Beogradu"). Von Amir Kamber.

Pred časom so bile s pomočjo laserskega skeniranja na območju Krasa odkrite monumentalne suhozidne strukture, ki predstavljajo v Evropi še nedokumentirano obliko obsežne prazgodovinske lovske infrastrukture. Najdba opuščenih, iz kamna zgrajenih ostalin – tudi več kilometrov dolgih pasti – priča, da so tukajšnje človeške skupnosti uprizarjale množične, organizirane in zelo premišljene love na divjad, kar osvetljuje tudi takratno družbeno in družabno življenje. Predstavljamo si lahko, da je bilo zgrajeno prav okrog intenzivnega sezonskega lovskega plenjenja divjih živali, saj je bilo za uspešno izpeljavo akcije potrebno vsakič mobilizirati večjo skupino lovcev iz širšega sorodstva ali več sorodstvenih skupin. Po usmerjanju čred, verjetno kopitarjev, skozi daljše ali krajše kamnite ograde v obliki lijakastih sistemov, ki so vodili do končnih, pogosto prepadnih pasti, v katere so padle ujete živali, je sledilo skupinsko pobijanje plena, temu pa pojedine, praznovanja, festivali in ceremonije. Čeprav v Evropi ni primerljive najdbe, veliko število odkritij podobnih pasti dokazuje razširjenost te tehnike lova na različnih koncih sveta. Gost oddaje Glasovi svetov: dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, arheolog, pedagog na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, publicist in skupaj z arheologom dr. Tomažem Fabcem s Centra za preventivno arheologijo Zavoda za kulturno dediščino Slovenije odkritelj kraških prazgodovinskih konstrukcij. Slika: Dimitrij Mlekuž Vrhovnik 

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo novega člana Tajnega društva OFC Jureta Vitulića, ki ste ga bralci naše spletne strani že spoznali, ko smo pred kratkim objavili njegovo analitično kolumno o Mitrovskemu in Raulu. Prepričani smo, da bo njegov doprinos obogatil vaš in naš najljubši podkast. Potem se posvetimo osrednji temi epizode, slovesu Milana Mandarića, ki nas je zapustil v 88. letu starosti. Tvorec sodobne, konkurenčne Olimpije je v Ljubljani pustil neizbrisen pečat.Spomnimo se tudi petkove tekme z Aluminijem, na kateri so Green Dragons proslavili rojstni dan, igralci pa precej po nepotrebnem zapravili dve dragoceni točki.Za konec pa še hokej, basket in štajerska satira.

Predstavljamo feljton, ki govori o manj znanem obdobju protifašističnega upora, ki se je dogajalo v okupiranem Mariboru od druge polovice leta 1943 naprej. Upor v mestu se je soočal s specifičnimi razmerami, ki jih ni bilo najti v nobenem drugem delu Slovenije. Predvsem zaradi večinske naklonjenosti prebivalcem mesta nemški zasedbi so imeli uporniki skoraj nemogočo nalogo povezati svobodomiselne sile, ki bi se zoperstavile genocidni politiki nemškega Reicha.

V Španiji se začenja filmski festival v San Sebastianu, kjer je v glavnem tekmovalnem programu tudi film slovenskega režiserja, ki ustvarja na Češkem, Olma Omerzuja. Predstavljamo tudi serijo VOS Franceta Štiglica iz leta 1965, ki je bila preteklo sredo prikazana v Slovenski kinoteki in napovedujemo Festival migrantskega filma, ki se začenja v ponedeljek, ocenjujemo pa tudi filma Poletne počitnice Petre Seliškar in Fiume o morte! Igorja Bezinovića.

U novoj epizodi Njuz PODkasta, iskopali smo najdublje rupe srpske stvarnosti sa našim dragim kolegom Zoranom Kesićem! Taman pred novu sezonu @24minutaofficial , seli smo sa Kesićem da protresemo sve: od maratonskog gostovanja predsednika na Informeru, preko bizarnog trejlera Jovane Jeremić koji spaja sahranu i svadbu, do najnovijih predloga zakona koji prete da nas vrate u srednji vek. Šta je to "obljuba bez pristanka", zašto "Beli" čuvaju rupu na nasipu i kako preživeti pripreme za vojnu paradu ako živite na Novom Beogradu? Shop sa novim šoljama i notesima "Spisak postoji":

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

Odraščal je v enem največjih mest v Južni Ameriki, v São Paulu, zdaj že dvanajst let živi v Ljubljani. Predstavljamo vam Cuco Valiukeviciusa, glasbenega producenta, strastnega kuharja ter ljubitelja piva in življenja. Nekatere slovenske besede mu še vedno delajo preglavice, recimo "Gospodarsko razstavišče", vendar jezik po več kot desetih letih življenja v Sloveniji obvlada. V pogovoru tudi o odločitvi za selitev v Ljubljano, o njegovem producentskem delu in večjezični družini.

Stjepan Bilić, Mikela Gashi, Ana Žanić i Ava Kombol dobili su najviše ocjene iz hrvatskog jezika na državnom maturalnom ispitu. Za svoj trud i uspjeh dobili su pohvalnice i nagrade Udruge učitelja hrvatskog jezika u Victoriji. Za naš program otkrivaju što je bilo najteže, čega se najrađe sjećaju, te kako im je polaganje hrvatskog jezika na maturi pomoglo u ostvarivanju želja i planova.

V bonus epizodi ti z Žano Močnik predstavljava nov projekt, platformo Herera, ki bo v celoti postvečena perimenopavzi in menopavzi – obdobju, ki ga doživi vsaka ženska in v katerem preživimo tudi do tretjino svojega življenja. Her + Era = Herera