Podcasts about nobelove

Za nami so velikonočni prazniki, ko obhajamo Kristusovo vstajenje. Štirje evangelisti pišejo o istem dogodku – o praznem grobu, o srečanjih z Vstalim in o Jezusovem poslanstvu po vstajenju. Mi verujemo, da je to, kar je zapisano, resnica. Verovati pa ni vedno lahko. Človek si želi dokaze, želi si dejstva, želi »črno na belem«, želi logično sosledje dogodkov. Toda če bi vero lahko razložili z matematičnimi formulami ali znanstvenimi koraki, to ne bi bila več vera, temveč znanje. Vera se začne tam, kjer se konča čista preverljivost. Vera je tako velik izziv, ker zahteva, da pogledamo »onkraj« svoje logike in preprosto zaupamo, verujemo. Božja beseda današnje tretje velikonočne nedelje nas popelje na obalo Tiberijskega jezera, kjer se vstali Jezus razodene svojim učencem. Med njimi je tudi Simon Peter – učenec, ki je pred Jezusovo smrtjo trikrat zatrdil, da ga ne pozna. V trenutku stiske in strahu ga je zatajil. In zdaj, ob mirni obali, ob žerjavici in kruhu, ga ta isti Jezus gleda v oči in ga vpraša: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Peter odgovori: »Gospod, ti veš, da te imam rad.« In Jezus mu reče: »Pasi moje ovce.« Ta evangeljski odlomek nam nastavlja zrcalo. Jezusovo vprašanje: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« lahko razširimo in ga postavimo sebi: Človek, si iskren? Govoriš resnico? Si zanjo pripravljen kaj žrtvovati? A tu se ne ustavi. Pojavi se še nadgradnja: Kaj si pripravljen narediti iz ljubezni do bližnjega? Kje se v tebi ustavi kazalnik iskrenosti, resnicoljubnosti, požrtvovalnosti? Jezus je šel za resnico do konca – umrl je zanjo. Peter pa je iz Jezusovih rok sprejel poslanstvo. Postal je prvi papež, voditelj prve Cerkve. Tudi on je – iz ljubezni in zaradi resnice – umrl mučeniške smrti. Njegovo življenje, poklic in poslanstvo so bili resničen odgovor na ljubezen. In mi? Hočemo ali nočemo, ob tem ne moremo ostati ravnodušni. V vsakem človeku se znova prebudi vprašanje: Kje sem jaz? Lahko bi rekli, da smo razpeti med sodobnim egoizmom in pristnim altruizmom. A prava ljubezen pomeni prav to: da se iz ljubezni razdajaš – do konca. Sveta mati Terezija je leta 1979, ob prejemu Nobelove nagrade za mir, izrekla pomenljivo misel: »Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubezni vložimo v to, kar delamo.« Vsak dan znova imamo priložnost, da svoje delo – majhno ali veliko – opravimo z ljubeznijo. In to spreminja svet.

Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.

Bogomil Ferfila v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim pravi, da bi bil mir v interesu obeh in da si Trump želi Nobelove nagrade za mir.Na Brdu o odpornosti države- sogovorniki poudarjali pomen sodelovanja vseh.Kakšno je zdravstveno stanje dveh v požaru poškodovanih, ki se zdravita v Mariboru?Državni svet za nov način obračunavanja omrežnine zahteva ustavno presojo.Vreme: Še bo jasno s hladnimi jutri in otoplitvami čez dan.

Nobelove ceny si minulý rok rozdelili dve oblasti – výskum proteínov a AI. Mala byť Nobelova cena za fyziku pre AI? Čo robí mikroRNA? A čím presvedčila umelá inteligencia odborníkov? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Máme novú knihu – Rozhovory o vesmíre https://www.martinus.sk/2901887-rozhovory-o-vesmire/kniha Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk   Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

V medzisviatkovom podcaste uzavrieme Ig Nobelove ceny a povieme si o triku, ktorý pomohol účastníkom jednej štúdie vypiť menej alkoholu. Zdroje Ig® Nobel Prize Winners There's A Simple Method to Reduce Alcohol Intake, Scientists Say, And It Works A randomized controlled trial of the effectiveness of combinations of ‘why to reduce' and ‘how to reduce' alcohol harm-reduction communications Image created using DALL·E by OpenAI.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike, v pregledni oddaji s področja kulture in umetnosti v letu 2024.

Branje in pisanje literature je v nasprotju z vsemi dejanji, ki uničujejo življenje, je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za literaturo dejala južnokorejska pisateljica Han Kang. Da je za ustvarjanje potrebno veselje do dela in služenje besedi, pa sta sporočili baletnega plesalca Henrika Neubauerja in pesnice Erike Vouk, dobitnika in dobitnice Prešernove nagrade. Kaj so nam v letu 2024 še sporočili osrednji nagrajenci in nagrajenke, filmi, razstave, predstave in knjige leta ter kje je bilo največ narejenega na področju kulturne politike. V pregledni oddaji na področju kulture in umetnosti v letu 2024.

Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel vodja tako imenovane vlade odrešitve islamističnih upornikov v Idlibu Mohamed al Bašir. V krajšem televizijskem nagovoru je sporočil, da bo začasne oblasti vodil do prvega marca prihodnje leto. Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje vojaških ciljev v Siriji, prodrle so tudi na sirsko ozemlje. Razmere v prestolnici Damask naj bi se počasi normalizirale. Drugi poudarki: - Organizacija Nihon Hidankjo ob prevzemu Nobelove nagrade: mladi morajo prevzeti boj proti jedrskemu orožju. - Stroka pesimistično: sovražnega govora je v razvitem svetu vse več. - Na Goriškem zagnali brezplačno izobraževanje za finančno pismenost.

Nova epizoda podcasta Snaga uma posvećena je odnosu između snage društva i snage institucija, u svetlu nedavno dodeljene Nobelove nagrade za ekonomiju. Prof.dr Miodrag Zec govorio je o uticaju jakih instituticija i slobode pojedinca na kompletan prosperitet društva, ali i kako to izgleda u koruptivnim društvima, kroz istoriju do aktuelnog trenutka. "Vođa drži kutlaču, a kazan je sve prazniji. Nekome sipa meso, nekoga udari kutlačom po glavi... Tako izgleda raspodela društvenog proizvoda ovde", ilutrsovao je prof.dr Miodrag Zec u živom, poučnom i edukativnom gostovanju u novoj epizodi podcasta Snaga uma.

Výskumník Martin Lukačišin vysvetľuje dôležitosť objavov, za ktoré tento rok udelili Nobelove ceny za chémiu a za fyziológiu.

Nobelova nagrada za mir za 2024. godinu dodijeljena je japanskoj organizaciji koja predstavlja preživjele žrtve atomskih bombi iz Hirošime i Nagasakija. Antinuklearna organizacija postala je prvi japanski dobitnik Nobelove nagrade za mir u posljednjih 50 godina.

Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.

Skozi prizmo romana nemškega nobelovca, umeščenega v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne, se pokaže, da sta jezik in literatura lahko poslednje vezivo družbe, ki se je raztreščila na tisoč koscevNemškega pisatelja Günterja Grassa, leta 1999 tudi prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je pri nas njega dni obilo prevajalo in bralo, v zadnjem času pa je, se zdi, interes za njegovo literaturo nekoliko upadel. Tako je bilo po izidu slovenskega prevoda njegovega poznega romana Po rakovo treba čakati kar 22 let, da je na naše knjižne police prišel kak nov Grass – in sicer kratek roman s konca sedemdesetih, Srečanje v Telgteju, ki je pri nas zdaj izšel pod založniškim okriljem Kulturnega centra Maribor. Pa vendar to ne pomeni, da nam Grass danes nima ničesar tehtnega več sporočiti; prav nasprotno. Srečanje v Telgteju – gre za kratek zgodovinski roman, umeščen v sredino 17. stoletja, ob konec uničujoče tridesetletne vojne med nemškimi protestanti in katoličani – nas namreč vabi k premisleku, kaj je potrebno storiti, da bi našli pot iz začaranega kroga vojne, pobijanja, požiganja, posiljevanja in stradeža ter položili temelje civiliziranemu bivanju v miru. V tem kontekstu pa imajo, če sledimo pričujočemu Grassovemu pisanju, očitno nepričakovano pomembno vlogo pesniki in pisatelji. Zakaj natanko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Urško P. Černe, ki je Srečanje v Telgteju prevedla in mu pripisala spremno besedo.   foto: Goran Dekleva

Japonska organizacija Nihon Hidankyo je prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir. Organizacija, ki združuje preživele po napadih z jedrskim orožjem na Hirošimo in Nagasaki, si prizadeva za svet brez jedrskega orožja. Eden od predsednikov organizacije, Tošijuki Mimaki, je v odzivu ponovil poziv k ukinitvi jedrskega orožja in opozoril, da bi morebitna uporaba tega orožja v Ukrajini ali Gazi vodila v njegovo nadaljnjo uporabo. Ostali poudarki oddaje: - Obsodbe izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov v Libanonu: gre za nesprejemljivo in nedopustno početje. - Premier Golob od gospodarskega ministra Hana pričakuje ukrepe, povezane z ukinitvijo delovnih mest v Maleju. - Ta konec tedna v Tržaškem zalivu znova več kot tisoč 600 jadrnic. V ospredju letošnje Barkovljanke trajnostni razvoj, okolje in vključujoča družba.

Splošno prepričanje o popolni nesprejemljivosti jedrskega orožja je ob številnih konfliktih resno ogroženo. To je sporočilo Nobelovega odbora ob razglasitvi, da letos dobi nagrado za mir japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki s pričevanji preživelih po jedrskih napadih spodbuja k svetu brez jedrskega orožja. Župan Nagasakija Širo Suzuki meni, da čas razglasitve ni naključen, saj je svet poln nemirov: ruska invazija, razmere na Bližnjem vzhodu ... V takšnih težkih razmerah smo pred resno grožnjo uporabe jedrskega orožja. Drugi poudarki oddaje: - Turški predsednik Erdogan na obisku v Srbiji sklenil vrsto sporazumov - Socialni partnerji s pomisleki glede načrtovane proračunske porabe - Dializni center odslej tudi v Kočevju

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja

Nobelove ceny za chémiu. | Hosť: Stanislav Kozmon (riaditeľ Chemického ústavu Slovenskej akadémie vied). | Prestížne ocenenie, ktoré získavajú pravidelne vedci za významný prínos v piatich kategóriách. Víťazi Nobelovej ceny získajú okrem mimoriadnej prestíže aj štedrú finančnú odmenu. Majitelia cien v kategórii chémia sa tento rok rozšírili o Davida Bakera, Demisa Hassabisa a Johna Jumpera. Prvý menovaný získal cenu za vytváranie nových proteínov, ďalší dvaja za využitie umelej inteligencie na predpovedanie štruktúry takmer všetkých látok. V čom je prínos týchto vedeckých výskumov taký významný? Kde sa dajú tieto štúdie využiť a čo znamená pre samotných vedcov prestížne ocenenie? | Moderuje: Marián Žáry Kukelka; | V premiére každý pracovný deň v Rádiu Slovensko po 18:30. Diskusiu K veci pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Ig Nobelove ceny sú za výskum, ktorý vás najprv rozosmeje a potom prinúti sa zamyslieť. Ako pláva mŕtvy pstruh? Prečo nemáte strašiť kravy? A ako môžu mať holuby vplyv na geopolitku? O tom všetkom diskutujú Jozef, Samuel. Máme novú knihu – Rozhovory o vesmíre https://www.martinus.sk/2901887-rozhovory-o-vesmire/kniha Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk   Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5

Prvo delo, ki ga je po prejemu Nobelove nagrade objavila poljska pisateljica, se bere kot feministična predelava Čarobne gore, znamenitega romana Thomasa MannaKaj je storiti pesniku, kaj je storiti pisateljici, ko enkrat prejmeta Nobelovo nagrado za književnost, priznanje, ki pač tako emfatično okrona ustvarjalni opus, da se zdi, kakor da mu pravzaprav pritisne dokončno piko, piko, po kateri je možen le še molk? – No, če je soditi po poljski lavreatki, Olgi Tokarczuk, ki je prejela Nobela za leto 2018, je edini možni odgovor tale: trmasto, nepomirjeno nadaljevati s pisanjem. In tako je predlani v Krakovu izdala Empuzij, ki se bere kot svojstvena predelava – predelava, ki feministično kritiko spaja z žanrom srhljivke ali grozljivke – Čarobne gore, znamenitega romana nič manj znamenitega nemškega pisatelja, prav tako nobelovca, Thomasa Manna. Kaj iz Mannove predloge je torej Tokarczuk ohranila in kaj vse je spremenila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Jano Unuk, ki je Empuzij prevedla za Cankarjevo založbo.   foto: Goran Dekleva

Hello. Pristali smo v velikem jabolku - New Yorku.

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)

Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.

Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni AfrikiKo so oktobra leta 2021 v Stockholmu razkrili ime novopečenega prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je večina bralk in bralcev po svetu menda le začudeno spogledovala. Prestižno priznanje je takrat namreč pripadlo relativno neznanemu tanzanijsko-britanskemu pisatelju, Abdulrazaku Gurnahu. Toda švedski akademiki so, ko so utemeljevali, zakaj Nobelovo nagrado podeljujejo prav Gurnahu, prepričano in prepričljivo govorili o pisateljevem sicer brezkompromisnem, a razumevanja polnem prikazu učinkov, ki jih ima dediščina kolonializma na usodo beguncev, izgubljenih v vmesnem prostoru med kulturami in kontinenti. Zveni intrigantno, ni kaj, toda bralke in bralci pri nas te sodbe doslej nismo mogli dovolj zanesljivo preveriti, saj v slovenščini nismo imeli na voljo prav nobenega Gurnahovega dela. To se je naposled spremenilo pred nekaj meseci, ko je pri založbi Morfemplus v prevodu Alenke Ropret izšel Paradiž, za katerega poznavalci pravijo, da je pravzaprav eden ključnih romanov Gurnahovega pisateljskega opusa. A kdor v Paradiž pomoli le nos, bo hitro ugotovil, da Gurnah vsaj tu ne piše zares o beguncih današnjega sveta, pač pa ga zanima, kakšni so bili prvi, najzgodnejši destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so ob koncu 19. stoletja še obstajale v vzhodni Afriki. Kakšna je torej podoba življenja na območju današnje Tanzanije okoli leta 1900, ki si jo ustvarimo ob branju Paradiža? In zakaj se zdi, da Gurnaha – pa čeprav ne pušča prav nobenih dvomov o brutalnem nasilju evropskih kolonizatorjev – ne mika po vsej sili romantizirati življenja v predkolonialni dobi? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Alenko Ropret.   Foto: Goran Dekleva

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil. Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič - kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe,« - tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?Sogovornika: dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti   Zapiski: Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru Tukaj lahko najdete umaknjenje članke Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022. Bere Lidija Hartman. 

Piše Leonora Flis, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Annie Ernaux je edina Francozinja, ki je doslej prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Leta 2022 je žirija za to prestižno nagrado zapisala, da jo prejme zaradi »poguma in klinične ostrine, s katerima odkriva korenine, odtujitve in kolektivne omejitve osebnega spomina.« Precej umetelna razlaga, ki pa sporoča, da je v njenem pisanju mogoče začutiti nekakšno brezkompromisno, ostro držo. V slovenščini lahko beremo njen roman Leta (ki je njen največkrat nagrajeni in najbolj prevajani roman) in zdaj še zbirko štirih daljših zgodb z naslovom Dogodek in druga besedila. Napisala je več kot dvajset literarnih del in poleg Nobelove nagrade prejela še številne druge nagrade in priznanja. Dobršen del življenja je delala kot predavateljica književnosti na univerzi Cergy-Pontoise. Pisanje je bilo vedno del njenega življenja, piše v uvodu k zgodbi Mladenič: »Če stvari ne zapišem, potem niso dosegle svojega konca, bile so samo doživete.« Nekje drugje pa pravi: »Skoraj nikoli nisem pisala fikcije, pisanje sem vedno razumela kot izražanje osebnih izkušenj v kontekstu družbenih okoliščin, ki vplivajo na posamezna življenja.« Če s to mislijo pristopimo k branju zbirke Dogodek in druga besedila, je učinek zgodb Dogodek, Gola strast, Okupacija ter Mladenič lahko močnejši, kot če bi avtorica trdila, da je vse zgolj fikcija. Dasiravno je v vsakem pisanju nedvomno nekaj avtobiografskega. Ker pa je Annie Ernaux eksplicitna v izpostavitvi lastne usode, ki je vpisana v zgodbe, jih beremo lahko še bolj zavzeto in doživeto. Vsa štiri besedila (dve izmed njih – Dogodek in Gola strast – sta doživeli tudi filmsko upodobitev) so neposredna ali, kot se je v kratkem opisu pisateljice izrazila prevajalka Suzana Koncut, »skoraj surova« in kar težko je predelati vse nanizane prizore. Opisi so nazorni, včasih na meji vzdržnega. Ko na primer v zgodbi Dogodek opisuje potek splava, ki ga protagonistka v študentskih letih naredi neki ženski, ki skrivaj odpravljala neželene otroke oziroma nosečnosti, je branje opisov telesnih reakcij precej zahtevno. Zanimivo je, da pisateljica zgodbe, ki se navezujejo na bolj ali manj oddaljeno preteklost, spremlja z razmisleki, ki so včasih v oklepajih, včasih pa so preprosto vtkani v zgodbo. Gre za nekakšne komentarje in tudi za razmišljanje o pisateljskem procesu. V zgodbi Dogodek, ki se dogaja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, piše: »Med pisanjem se vedno zastavlja vprašanje dokaza: zdi se mi, da razen svojega dnevnika in beležnice iz tistega časa nimam na voljo ničesar zanesljivega o čustvih in mislih, tako brezsnovno in bežno je vse, kar gre skozi um. Samo spomin na občutja, povezana z osebami in stvarmi zunaj mene, mi prinaša dokaze o dejanskosti. Edini pravi spomin je snoven.« Gola strast je pripoved o obsesivni zvezi med žensko in poročenim moškim, ki vstopi v njeno življenje. »Od lanskega septembra nisem počela ničesar drugega razen čakala na tega moškega: da me bo poklical, da bo prišel k meni«, beremo nekje na začetku. Vse v življenju neimenovane protagonistke je podrejeno zvezi, ki to sploh ni. Čas meri s časom, ki ga preživita skupaj, in časom, ko sta ločena, pravzaprav so zanjo vsi drugi elementi in vidiki življenja podrejeni dejanjem in mislim, ki jih usmerja k moškemu. Njeno življenje postane eno samo mučno čakanje – na klic, na kratek obisk, na besedo ali dve. Pisateljica nam ne prizanaša z bolečino in občutki ujetosti. »Neke noči me je prešinila želja, da bi napravila test za aids: mogoče mi je zapustil vsaj to.« Kljub trpljenju pa pravi tudi, da je razkošje v življenju tudi to, da lahko živiš strast do moškega ali ženske. Zgodba Okupacija obravnava podobno temo, spet je v ospredju odnos med moškim in žensko, avtorica se tu ukvarja predvsem z ljubosumnostjo, negotovostjo, beganjem, ki jih v odnos vnaša navzočnost tretje osebe. Spet imamo v zgodbi misli o pisanju in o tem, kako se pisateljica boji, da bi izpustila kaj bistvenega; pisanje se ji kaže kot ljubosumen odnos do resničnosti. Zgodba Mladenič s katero se zbirka zaključi, pa je pripoved o zvezi med mladim študentom in profesorico književnosti. V tem odnosu je ženska tista, ki ima večjo moč, ki odloča in se na koncu tudi odloči zapustiti zvezo. Pred tem pa skozi spolnost in podoživljanje mladosti za nekaj časa pretenta proces staranja. »Moje telo ni več pripadalo nobeni starosti,« pove. Konec njune zgodbe sovpada s koncem knjige, ki jo piše pripovedovalka. Zadnji odstavek pravzaprav zaokroži celotno zbirko: »Bila je jesen, zadnja v dvajsetem stoletju. Ugotavljala sem, da sem srečna, ker sama in svobodna vstopam v tretje tisočletje.« V ospredju pisanja Annie Ernaux so protagonistke, ki se sprašujejo o lastni vrednosti, identiteti in položaju v družbi, ki še vedno pogosto favorizira moške. Ernaux je iskrena, neposredna in neomajna v svoji sporočilnosti, ki pa nima namena na silo provocirati, pretirano intelektualizirati ali zavajati bralca in bralko. To je pravzaprav redkost današnje literarne produkcije in tudi zato ima zbirka tolikšno težo in pomen.

S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela BeckettaČe se razgledamo po pisanju zadnjih nekaj prejemnikov Nobelove nagrade za književnost – recimo po delih Annie Ernaux, Olge Tokarczuk ali Jona Fosseja –, tedaj lahko ugotovimo, da je sodobna svetovna (ali, vsaj, evropska) literarna produkcija v razmeroma dobri kondiciji. Pa vendar se lahko zelo utemeljeno vprašamo, ali ta literatura dosega tudi višine in globine leposlovnih del, ki so na Zahodu nastajala pred približno stoletjem, v času torej, ko so ustvarjali Marcel Proust, Franz Kafka, Fernando Pessoa, James Joyce, T. S. Eliot in Samuel Beckett? Zdi se namreč, da so ti avtorji, ki jih literarna zgodovina označuje kot moderniste, s svojo prozo oziroma poezijo preobrnili epoho in povsem na novo opredelili mesto, ki ga človek zavzema v svetu, da so torej, še drugače rečeno, spisali literaturo, ki jo v intelektualni zgodovini evropske civilizacije lahko postavimo ob bok grških tragedov, Danteja, Shakespeara ali Goetheja. Kako neki jim je to uspelo? Kako razumejo temeljne eksistencialne koordinate, znotraj katerih se odvijajo drame naših življenj? Pa tudi: kako to literaturo razumemo in vrednotimo bralke in bralci danes? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko nam je odgovore pomagal iskati dr. Mladen Dolar, filozof, eden ključnih predstavnikov svetovno vplivne ljubljanske psihoanalitske šole. Dolar je namreč vprašanju modernizma v književnosti posvetil levji delež svoje čisto sveže knjige Kamen in glas (založba Goga), v kateri je sicer zbral spise, ki jih je skozi leta posvetil razpravljanju o literaturi od antičnih časov pa do danes. foto: dr. Mladen Dolar (Goran Dekleva)

Aj majster tesár sa občas utne. My sme zas pripravili epizódu o Ig Nobelových cenách … ale potom nás zaujalo niečo iné a tak sme najväčšie vedecké ocenenie nestihli prediskutovať. Prekvapilá nás cena za medicínu? Za čo ju získal výskum vo fyzike? A bola cena za chémiu vlastne za chémiu? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Podcast vzniká v spolupráci so SME. Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5

V tomto podcaste budeme hovoriť o efektivite tepelných strojov, o rastline, ktorá si nažíva v suchých a slaných prostrediach a o IG Nobelovej cene za chňapku z pavúka.

Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.

Mađarska naučnica Katalin Karikó i američki kolega Drew Weissman dobitnici su Nobelove nagrade za medicinu 2023. Švedsko tijelo koje dodjeljuje nagrade kaže da su njih dvoje značajno doprinijeli neviđenoj stopi razvoja mrna vakcine tokom jedne od najvećih prijetnji čovječanstvu u modernom vremenu. Upoznali su se prije dvadesetak godina kod kopir-aparata na Univerzitetu u Pensilvaniji.

Ig Nobelove ceny sú udelované za výskum, ktorý nás najprv rozosmeje a potom nás prinúti sa zamyslieť. Premišavajú ančovičky oceán? Na čo sú futuristické záchody? A ako vyrobiť z pavúka laboratórnu pomôcku? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. PS: Ančovičky sú samozrejme správne sardelinky :D Podcast vzniká v spolupráci so SME.  Predpredaj knihy Kúsky reality https://www.artforum.sk/katalog/180997/kusky-reality Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5            

V tomto podcaste si povieme, za čo boli rozdané Nobelove ceny za medicínu a fyziku a o tom, či je dobré potláčať zlé myšlienky. Pseudocast 629 na YouTube Zdroje The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2023 Nobelovu cenu za fyziku získali vedci, ktorí si posvietili na život elektrónov Attoseconds Are Now Nobel-Prize Winning Physics. So What Are They? Suppressing negative thoughts may be good for mental health after all Image by Florian Pircher from Pixabay

Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.Sogovorniki: dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani dr. Dragan Mihailović, Inštitut Jožef Stefan dr. Matjaž Humar, Inštitut Jožef Stefan

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?Priporočamo tudi intervju z Ma Thido novinarja Mateja Juha na MMC.  Foto: Cankarjev dom

Kabinet predsednika vlade je potrdil, da so prejeli odstopno izjavo ministrice za notranje zadeve, protikorupcijska komisija pa njeno prijavo domnevnih političnih pritiskov na policijo. Ker je bil tam včasih zaposlen predsednik KPK Robert Šumi, se je izločil iz odločanja v tej zadevi, a napovedal prednostno obravnavo. Ob tem opozarja, da vsaka politična sugestija še ni politični pritisk. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic zdravstveni delavci pri nas opozarjajo na nasilje v zdravstvu. Današnja podelitev Nobelove nagrade za mir v znamenju dogajanja v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji. Prvi polfinalistki mundiala Argentina in Hrvaška, ki sta izločili Nizozemsko in Brazilijo.

U ovoj epizodi smo pričali o evoluciji ljudske vrste i srodnih grana drveta života, a sve to kroz prizmu evolucione genetike i u svetlu ovogodišnje Nobelove nagrade za fiziologiju i medicinu, koja je za "otkrića koja se tiču genoma izumrlih hominina i ljudske evolucije" dodeljena švedskom evolucionom genetičaru Svanteu Paabu. Gošća je bila prof. dr Biljana Stojković, redovna profesorka na Biološkom fakultetu.Pričali smo o tome na koji način se naučnici bave genetičkim istraživanjima evolucije čoveka, kakav je bio put otkrića srodnosti i mešanja između anatomski savremenog čoveka, neandertalaca, denisovaca i ostalih hominina, za šta je tačno dodeljena Nobelova nagrada ove godine, kako se razvijala tehnologija sekvenciranja i kako možemo na osnovu analize genetičkog materijala da zaključujemo o evoluciji čoveka (i vrsta generalno) i kakvu je ulogu u svemu tome imao Svante Paabo, kao i šta nas sve dalje čeka od neodgovorenih pitanja i zanimljivih problema u oblasti evolucione genetike čoveka. Support the show

Vedecké Oskary, aj tak by sa dali nazvať Nobelove ceny. Vďaka ním sa celý svet týždeň baví vedou. Aké ťažké bolo spoznať DNA neandrtálcov? Je kvantová fyzika skutočná? A ako môže byť chémia jednoduchá? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Podcast vzniká v spolupráci so SME.  Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/podporte-nas/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk  

Veda je zábavná, niekedy pomerne priamočiaro. Namiesto tabuliek dát a vzorcov sa vedci zaoberajú príjemnejšími vecami – napríklad právnickým žargónom. Prečo sú zmluvy ťažko čitateľné? Pre káčatká plávajú za kačičkou? A bezpečne naraziť do soba? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Podcast vzniká v spolupráci so SME.  Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/podporte-nas/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk

Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih

Vsa Evropa se je ta teden ozirala proti Pragi v upanju, da bodo pogovori več kot 40 evropskih voditeljev vsaj nakazali pot do umiranja razmer v Ukrajini in tlakovali tudi pot skupnemu evropskemu ukrepanju proti energetski draginji. Kakšna sta bila prispevek in predvsem izplen Slovenije z našim posebnim poročevalcem. Komentiramo neskončna pogajanja o plačah v zdravstvu in opozicijske napovedi o nizu referendumov za zavrnitev odločitev zdajšnje oblasti. Razkrivamo pa tudi bogat opus kraljice evropske avtofikcije, Francozinje Annie Ernaux – pravkar razkrite prejemnice letošnje Nobelove nagrade za literaturo. Kritični pregled tedna tokrat z Gabrijelo Milošič.

Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za mir so Aleš Bjaljacki, beloruski zagovornik človekovih pravic v zaporu ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Kot navaja Nobelov odbor, so nagrajenci s svojim doslednim prizadevanjem za humanistične vrednote, z bojem proti militarizmu in zavzemanjem za načela prava oživili vizijo o miru in bratstvu med narodi. V oddaji tudi: - Voditelji Evropske unije še neenotni glede posega na trg energentov in vzpostavitev regulacije cen - Fides zadovoljen z začetkom pogajanj o stavkovnih zahtevah - Umrl je skladatelj Jure Robežnik, velikan zlate dobe Slovenske popevke

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.

Tento týždeň sa vo švédskom Štokholme udeľujú Nobelove ceny. Laureátov za rok 2022 tohto najprestížnejšieho vedeckého ocenenia v odboroch medicína alebo fyziológia, fyzika a chémia už poznáme. Vo štvrtok Kráľovská švédska akadémia vied oznámila aj cenu za literatúru a ešte vyhlásia ocenenie za mier a ekonomiku. Osobnostiam a vedcom sa dostáva uznanie a aj zaujímavá finančná odmena, v hodnote zhruba milióna eur, za významné činy alebo prelomový objav a výskum. Prečo sa podľa biochemika Jaromíra Pastoreka ešte dlho nedočkáme nobelistu aj zo Slovenska alebo východnej Európy? Aký prínos pre ľudstvo majú tohtoroční laureáti za chémiu? Je udeľovanie Nobelových cien spravodlivé? A ako si vysvetľuje vedec vysvetľuje paradox, že Alfred Nobel nenávidel vojny, hoci jeho najvýznamnejším vynálezom je dynamit? Počúvajte podcast denníka Pravda. #pocuvajtepravdu

V novej časti podcastu sa Eugen Korda rozprával s kolegami o tom, čo nám ukázalo neúspešné hlasovanie o odvolávaní Igora Matoviča, prečo sa netreba Ruska báť a prečo je dôležité, aby Ukrajina zvíťazila. Slovenská akadémia vied si strelila do nohy a mala by sa verejnosti ospravedlniť za zmanipulovaný prieskum verejnej mienky. V aktuálnej epizóde Týždeň s .týždňom sa Eugen Korda rozprával o udalostiach posledných dní s kolegami Marínou Gálisovou, Šimonom Jeseňákom, Jurajom Petrovičom, Martinom Mojžišom, Tomášom Zálešákom a Štefanom Hríbom. V najnovšom podcaste Týždeň s .týždňom si vypočujete aj: Za čo boli udelené tento rok Nobelove ceny? Vieme vďaka novým objavom lepšie pochopiť jav teleportácie? O tom ako sa drobí klub OĽaNO Čo chystá Ján Budaj?

Preminuo je osmi i posljednji vođa Sovjetskog Saveza, dobitnik Nobelove nagrade za mir, Mihail Sergejevič Gorbačov. Mnogi su ga smatrali jednom od najznačajnijih ličnosti dvadesetog stoljeća.