Svet kulture

V Celju drevi začenja festival klasične in stare glasbe Seviqc. Večina letošnjih koncertov – kar osem od dvanajstih – bo potekala prav v knežjem mestu. Jutri se v Radovljici odpira 43. Festival Radovljica, na katerem se bo zvrstilo deset koncertov stare glasbe. V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture pa se bo jutri zgodil prvi izmed treh glasbeno-scenskih dogodkov v okviru projekta Umetnost proti puški: po Sabotínu bodo odmevali ženski glasovi s pesmimi o vojni, delu in ljubezni.

Naravno in kulturno okolje Snežniškega gradu bo do nedelje spet prizorišče interdisciplinarnega festivala Plavajoči grad. V Avtonomnem kulturnem centru Metelkova v Ljubljani pa se začne mednarodni umetniški festival recikliranja in kulture naredi-si-sam Reciklart, ki ga organizira društvo Matafir v sodelovanju s KUD-mrežo. S projekcijo slovenske filmske klasike Vesna se danes odpira Letni kino Slovenske kinoteke Ljubljana. Umrla je Vlasta Pacheiner Klander, prevajalka in literarna teoretičarka, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju staroindijske književnosti. Vabljeni k poslušanju!

Oddajo začenjamo v Novem mestu, kjer danes odpirajo razstavo Bojana Radoviča Projekt Hirošima. Na današnji dan pred 80 leti so namreč Združene države Amerike odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Odpravili se bomo tudi v švicarski Locarno, kjer se danes začenja filmski festival, na katerem bo svetovno premiero doživel film Fantasy režiserke Kukle.

V poletnih dneh v Narodno galerijo še vedno vabi obsežna razstava Barok v Sloveniji. Ta je tudi najbolj zanimiva za domače obiskovalce, medtem ko si turisti, teh je okoli 60 odstotkov, najraje ogledajo stalno postavitev. O tem, kaj se v tem času dogaja v osrednji hiši naše likovne umetnosti preteklih stoletij, torej, posvetimo pa se še gostujoči razstavi slovaških likovnikov v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani. Gre za izmenjavo po tem, ko so se na Slovaškem že predstavili naši umetnice in umetniki.

V petek se je v Kostanjevici na Krki zaključil 30. mednarodni kiparski simpozij Forma viva, v okviru katerega je v teh letih nastalo že več kot 100 lesenih skulptur. Poročamo tudi o poletni šoli Akademije margin, ki jo organizira kolektiv Robida ter vas vabimo na 21. Poletno animateko.

Danes se bo skoraj devetdeset glasbenikov iz 21ih držav prvič povezalo v Etno Histeria World Orchestra 2025, orkester pa se bo do 8. avgusta predstavil na osmih koncertih. V izolski galeriji Insula je na ogled razstava akademske slikarke Jasmine Rojc z naslovom Plavi konj. Radijska igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa, se je v kategoriji radijska igra in podkast uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Italia. Na festivalu Dobimo se pred Škucem se tudi letos že tradicionalno predstavlja nova radijska igra Uredništva igranega programa. Z včerajšnjim dnem se je poslovil Robert Wilson, gledališki režiser, dramatik in eden izmed najpomembnejši ustvarjalcev avantgardnega gledališča. V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki pa se danes zaključuje 30. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Vabljeni k poslušanju!

Znana je zgodba, ki bo prejela nagrado lastovka, in štiri zgodbe, ki so se na 34. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Mednarodni filmski festival kratkih filmov Shots letos praznuje deset let. Izšla je zbirka pesmi Sveta dežela italijanske pesnice Alde Merini. Danes ob 20. uri bo v okviru dogodkov Festivala Ljubljana v Slovenski filharmoniji nastopil komorni orkester Radiotelevizije Španija. Vabljeni k poslušanju!

V mariborskem prostoru za umetnost KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih. Zbirko Veliki večni romani, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta obogatila nova prevoda; preobleko je doživela tudi likovna podoba zbirke. Klasiko realističnega romanopisja Oče Goriot Honoreja de Balzaca je prevedla Saša Jerele, enega najbolj kontroverznih romanov 20. stoletja Lolita Vladimirja Nabokova pa Polona Glavan.

V galeriji Media Nox v Mariboru so razstavljena dela, izbrana na vsakoletnem tradicionalnem natečaju Vabljeni mladi, v sosednji galeriji mariborskega Društva likovnih umetnikov pa z Nagrado Primavera nagrajena dela treh umetnic lanskega natečaja. Prelistali smo tudi novo monografijo filologa, prevajalca, esejista in pesnika Braneta Senegačnika z naslovom Lirični prostor.

V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so na ogled dela Vesne Perunović, nastala v prejšnjih petnajstih letih, ko se je z različnimi sredstvi in postopki posvečala vprašanjem o domu in pripadanju. Razstava Paradigma doma se posveča predvsem umetničini intimni perspektivi preselitve, ki jo ubeseduje z risbo, sliko, najdenimi predmeti, performansom, videom in fotografijo. Na Volčjem gradu pri Komnu je bila poletna prevajalska delavnica SateLIT, prvič posvečena književnemu prevajanju iz slovenščine v italijanščino in obrnjeno. Na gradu so odprli tudi novo lokacijo rezidenčnega programa Sovretov kabinet.

Oglašamo se iz Novega mesta, kjer se z jutrišnjim skupnim koncertom črnogorskega glasbenika, performerja in mojstra satirične (samo)ironije Ramba Amadeusa festivala Novomeško poletje in Novomeški poletni večeri prevešata v drugo polovico. V severno italijanskem mestu Čedad v Furlaniji-Julijski krajini pa Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa, letos poteka pod naslovom Tabu.

V Galeriji Kresija v Ljubljani odpirajo razstavo Zemlja, na kateri se z risbami, sitotiski in skulpturami predstavljata latvijski umetnici Agate Lielpetere in Luize Rukšane, v Novi Gorici pa se jutri pričenja že trinajsti Letni kino Silvana Furlana zapovrstjo, ki bo ponudil kar 11 žanrsko raznolikih filmov.

S švicarskim filmom Nočna izmena se začenja letošnja izdaja festivala Cinehill, ki je pred dvema letoma po 25 letih zamenjal Motovunski filmski festival. Letos so dogajanje umestili v kraj Fužine in v okolico v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. O tem in še o novi knjigi pesnika in esejista Uroša Zupana Dnevnik 1992–1993, v kateri odkrivamo nekaj stalnic avtorjevega pisanja: razmišljanje o poeziji in glasbi pa tudi o odnosih ter marsikatero zanimivo anekdotično podrobnost.

V Svetu kulture danes poročamo s serije prireditev Tminsko poletje, ki med drugim prinaša tudi kino na prostem. Brezplačne projekcije se odvijajo v Tolminu, Mostu na Soči pa tudi na Šentviški planoti in v Baški grapi. Bili smo tudi na izvedbi monodrame A kot Srebrenica, ki se je v soboto odvila v okviru Primorskega poletnega festivala v Kopru.

Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.

Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.

Osrednji del današnje oddaje namenjamo puljskemu filmskemu festivalu, ki se z nocojšnjo podelitvijo nagrad počasi sklepa. O pogledih na trenutno hrvaško kinematografijo in o tem, kako s festivalom diha mesto Pulj, bo več povedala naša sodelavka in odgovorna urednica programa Ars, Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival. Ozrli pa se bomo tudi v Križevniško cerkev v ljubljanskih Križankah; tam so s sinočnjim performansom Smo kot metulji… odprli istoimensko razstave Eve Petrič.

Enej Gala, akademski slikar in vsestranski vizualni ustvarjalec, ter Tomi Novak, skladatelj, tolkalec in vsestranski ustvarjalec zvoka, sta v novogoriškem predoru pod Kostanjevico pripravila prostorsko-zvočno instalacijo, poimenovano Trachea. Izhaja iz njune ideje, da sta vzporedna tunela neke vrste sapnik in požiralnik. V Steklenem atriju Mestne hiše Ljubljana pa je na ogled razstava Vročinski val fotografinje Katarine Kolenc; predstavlja njen antropološki, mestoma kritični pogled na preživljanje prostega časa na plaži.

72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.

Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.

23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.

V Mariboru se vsak na svoji razstavi v mariborski Kibli predstavljata slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane. Oba skozi različne medije raziskujeta vsakdanje trenutke in zoomorfne oblike. V galeriji Veselov vrt v Ljubljani pa odpirajo razstavo Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana.

V tokratni oddaji najprej o novem Muzeju tovorništva in prevozništva v Senožečah, ki so ga vzpostavili v tamkajšnji mitnici. Predstavljamo zvočno knjigo Mesto v zalivu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija ter vas vabimo v SNG Nova Gorica, kjer gostuje Madžarsko državno gledališče iz romunskega Temišvara s predstavo 1978. Gre za sedmega izmed dvanajstih gledaliških projektov Dodekalogije v režiji Tomija Janežiča.

Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, katerega začetek sega v leto 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, se letos posveča tržaški regiji in jo obravnava z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča. O tem, pa o pesniškem koncertu Zavoda Our Labyrinth, s katerim so v Sežani spomnili na s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost Cirila Zlobca ob 100. obletnici njegovega rojstva. S tradicionalnim Poklonom pa so v petek v Divači obeléžili rojstni dan igralke Ite Rine in se hkrati v Slovenski Kinoteki poklonili velikanu slovenskega filma, gledališča in televizije Vladu Novaku.

V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.

Izpostavljamo premiero plesno-glasbene uprizoritve Brezmejno telo, ki je eden vrhuncev uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Pod umetniškim vodstvom Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie se je njuna mednarodna zasedba plesalcev na ta dogodek pripravljala štiri leta, ob tem so ustvarili tudi druge plesne predstave in film. Na Ljubljanskem gradu pa bodo drevi odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Tomata Koširja z naslovom Vizualni komentar. Domačim in tujim obiskovalcem bo med poletjem v Palaciju in Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu na ogled več kot sto izbranih del – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov – in avtorjevih komentarjev nanje.

V Ljutomeru se začenja 21. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Prestolnica Prlekije se je s filmom srečala že pred 120 leti, ko je v njej Karol Grossman posnel svoje prve filmske zapise. 10 let pozneje pa ga je obiskal sloviti režiser Fritz Lang. Obletnicama bo namenjen tudi del festivalskega programa. Nova Gorica pa bo v znamenju 28. mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO25, ki se ga udeležuje eden izmed najvidnejših predstavnikov klasičnega saksofona Claude Delangle, profesor pariškega glasbenega konservatorija.

Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.

Danes se bomo sprehodili po Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer sta od petka na ogled dve samostojni razstavi, ki izražata kritiko sodobnega kapitalizma: Kratka histerija našega časa Maje Bajević in razstava Pesmi za lepšo prihodnost Mateia Bejenaruja. V oddaji tudi o novem romanu Marija Čuka z naslovom Zlato zrno.

18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Izkazalo se je, da gre za odkritje najstarejšega glasbila na svetu. V Narodnem muzeju v Ljubljani so včeraj, ob 30. obletnici tega dogodka, odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Mi pa še nekaj o predpremieri šeste predstave iz obsežnega cikla Dodekalogija 1972–1983 v režiji Tomija Janežiča v novogoriškem amfiteatru. Večjezična uprizoritev v ospredje postavlja reko Sočo – kot nemega pričevalca vojnih tragedij ter tihega spremljevalca osebnih spominov in preizkušenj.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.

Na kresni večer so na Rožniku v Ljubljani podelili nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo namenja najboljšemu romanu leta. Šesta lavreatka v zgodovini nagrade je postala Ana Schnabl. Žirija je nagradila njen roman September, ki je lani izšel pri Beletrini. V Galeriji Jakopič bo do novembra na ogled pregledna razstava enega najvidnejših italijanskih fotografov Paola Pellegrina. Mednarodno priznani fotoreporter je prepoznaven po vizualnem jeziku, ki združuje ekspresivno uporabo svetlobe in sence z lirično, empatično pripovednostjo. Razstava gledalca popelje od mest, zaznamovanih z vojno, do okoljskih katastrof, od bežnih trenutkov upanja do tihih posledic razdejanja.

Koroška galerija likovnih umetnosti je ob 100-letnici rojstva Štefana Planinca pripravila razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, so dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja, ki so svoje ustvarjalne opuse osrediščil v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Pri Mladinski knjigi je izšla zbirka kratkih zgodb Kje so moji ključi. 27 avtoric in avtorjev z različnih vidikov osvetljuje izkušnje z demenco. Zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne; spremljajo jih strokovni komentarji dr. Zdenke Čebašek Travnik.

Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Emona ob Drami. Razkošje rimske hiše pod današnjim gledališčem, ki prikazuje del arheoloških izkopavanj, ki so potekala v letih 2023 in 2024. V okviru Poletne muzejske noči bo na vrtu Plečnikove hiše živa izvedba radijske igre Mojster režiserja Jaše Kocelija. S Poletno nočjo – Ta noč je moja se na Kongresnem trgu odpira Festival Ljubljana, s projekcijo študentskih filmov v Hrastniku pa se je začel Festival delavskega filma Kamerat. V Galeriji Slovenj Gradec bo na voljo razstava z naslovom Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem, v Galeriji Škuc pa se bo odprla razstava z naslovom A Bright Past is Ahead of Us (Svetla preteklost je pred nami). Vabljeni k poslušanju!

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

V oddaji se najprej posvečamo Festivalu radikalnih teles Spider, ki v Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene in je radikalen v tem, da ne ponuja rešitev, ampak stvari postavlja pod vprašaj. Zelo radikalen je bil tudi eden največjih dramatikov 20. stoletja - Bertolt Brecht, o njem govori predstava Življenje in časi Bertolta Brechta, ki bo nocoj v režiji Matjaža Bergerja premierno zaživela na odru Anton Podbevšek teatra. Ogledali smo si tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo, ki je v teh dneh na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.

Pri založbi ZRC je izšla znanstvenokritična izdaja Janez Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata - Strela udari krivca, drama, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Nove knjižne izdaje pa so predstavili tudi pri Cankarjevi založbi; novo pesniško zbirko Uroša Zupana, ter romane Michela Houellebecqa, Elene Ferrante in Milorada Popovića. Poročamo tudi o razstavi vizualnega umetnika Andreja Škufce v Galeriji Monfort v Portorožu in Galeriji Loža v Kopru.

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.

''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.

Bel dim, rjav odblesk je naslov razstave fotografa Nika Erika Neubauerja, ki je nastala med bivanjem v New Yorku in prikazuje utrip mestnega vsakdana, blišč in bedo večmilijonskega mesta, katerega podoba je postala ikonična. Na ogled je v mariborski Umetnostni galeriji. V Ljubljano pa je prispel francoski pisatelj Eduard Louis. Velik mednarodni uspeh je dosegel že z romanesknim prvencem Opraviti z Eddyjem iz leta 2014. Njegova dela so izrazito avtofikcijska, med njimi je knjiga Kdo mi je ubil očeta, na intimnih spominih temelječe fiktivno pismo očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih popolnoma uničeno zdravje. Louisovo gostovanje je tokrat osredotočeno na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer so študenti pripravili uprizoritev po motivih njegovih proznih del, v največji meri prvenca Opraviti z Eddyjem, kot nosi naslov tudi uprizoritev, nastopil pa bo tudi z javnim predavanjem »Umetnost pobega«.