Podcasts about zadnje

  • 82PODCASTS
  • 148EPISODES
  • 26mAVG DURATION
  • 1WEEKLY EPISODE
  • May 29, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about zadnje

Latest podcast episodes about zadnje

Naval na šport
Zadnje dejanje konferenčne lige

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 29, 2025 9:57


V finalu konferenčne lige v nogometu sta se na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea. Moštvo iz Seville je na Poljskem lovilo prvo evropsko lovoriko v zgodovini kluba, londonska ekipa še edino manjkajočo. Letošnjo sezono si bomo zapomnili tudi po odličnih predstavah Celja, ki je evropsko pot končalo v četrtfinalu tekmovanja.

Naval na šport
Zadnje dejanje konferenčne lige

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 29, 2025 8:48


V finalu konferenčne lige v nogometu sta se na stadionu v Vroclavu pomerila Betis in Chelsea. Moštvo iz Seville je na Poljskem lovilo prvo evropsko lovoriko v zgodovini kluba, londonska ekipa še edino manjkajočo. Letošnjo sezono si bomo zapomnili tudi po odličnih predstavah Celja, ki je evropsko pot končalo v četrtfinalu tekmovanja.

Mladoskop
Kamnosekinja Maja Hrovat

Mladoskop

Play Episode Listen Later May 16, 2025 26:39


Kamnosekinja Maja Hrovat je kot ženska ena izmed redkih v vrsti mojstrov oziroma mojstric obdelave kamna. Zadnje čase se najbolj posveča klesanju črk na nagrobne kamne. O svojem poklicu, o učenju in pridobivanju izkušenj, tudi o razpoloženju na pokopališčih ter o odnosu do dediščine nagrobnih spomenikov smo se pogovarjali z njo.

Informativne oddaje
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 5.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later May 7, 2025 7:09


Maša za izvolitev novega papeža.Maša v ljubljanski stolnici za papeža Frančiška.Zadnje darilo papeža Frančiška za Gazo.Na mednarodni pro life konferenci v Zagrebu tudi predstavniki iz Slovenije.Blagoslov obnovljene cerkve na Brunku nad Radečami.

Danes do 13:00
Ruska vojska naj bi zavzela še zadnje dele kurske regije, ki so jih lansko poletje zasedli Ukrajinci. V Kijevu to zanikajo.

Danes do 13:00

Play Episode Listen Later Apr 28, 2025 15:58


Ukrajinska vojska zanika ruske navedbe, da naj bi Moskva vnovič zavzela obmejno regijo Kursk. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se na omenjenem območju še vedno bojujejo, a so razmere težke. Ob tem je Zelenski dodal, da Moskva veliko govori o domnevni pripravljenosti sprejeti ameriške predloge za mir, a želi, po njegovih besedah, samo podaljševati vojno, kar se kaže v razmerah na bojišču. Zato je potreben še dodaten pritisk na Rusijo, da se spopadi končajo, je še zatrdil Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7-ega maja. - Nov ameriški napad na Jemen zahteval skoraj 70 življenj. - Saga z odkupom stanovanj pri mariborski onkologiji se očitno končuje

Iz življenja vesoljne Cerkve
Zadnje slovo od papeža Frančiška, nadškofje Jurkovič, Leskovar in Kmetec

Iz življenja vesoljne Cerkve

Play Episode Listen Later Apr 27, 2025 26:39


V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

Studio ob 17h
Kako burno bo zadnje leto graditve drugega železniškega tira med Divačo in Koprom?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 24, 2025 51:17


Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal–Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača–Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolično zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni? Kako turbulentno bo zadnje leto projekta, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo; Matej Oset, generalni direktor 2TDK; Kristjan Mugerli, Kolektor CPG; Jadran Bajec, predsednik projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira; Gregor Ficko, zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala GZS.

Budućnost; Put, Istina i Život
Dr. Todorovic - Jovan 13 - Isusovo Zadnje Vece deo 4

Budućnost; Put, Istina i Život

Play Episode Listen Later Apr 19, 2025 17:43


Budućnost; Put, Istina i Život
Dr. Todorovic - Jovan 13 - Isusovo Zadnje Vece deo 3

Budućnost; Put, Istina i Život

Play Episode Listen Later Apr 16, 2025 18:22


Kmetijska oddaja
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Kmetijska oddaja

Play Episode Listen Later Apr 13, 2025 35:19


Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Budućnost; Put, Istina i Život
Dr. Todorovic - Jovan 13 - Isusovo Zadnje Vece deo 2

Budućnost; Put, Istina i Život

Play Episode Listen Later Apr 12, 2025 20:03


Budućnost; Put, Istina i Život
Dr. Todorovic - Jovan 13 - Isusovo Zadnje Vece deo 1

Budućnost; Put, Istina i Život

Play Episode Listen Later Apr 9, 2025 18:24


Studio ob 17h
Kako koristimo evropska kohezijska sredstva? Jih bomo odstopili za obrambo?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Mar 17, 2025 56:00


Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Ocene
Tomaž Šalamun: Visoka gora, bele luči

Ocene

Play Episode Listen Later Mar 10, 2025 8:18


Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Ajda Sokler in Aleksander Golja. To ni strokovna recenzija knjige Tomaža Šalamuna Visoka gora, bele luči. Zagotovo jo bodo po dolgem in počez, ne glede na skromno, skoraj neugledno drobno in s sponkama vezano izdajo podrobno raziskali dolgoletni poznavalci njegove poezije. In mnogi v prihodnosti. Pa vendar se ta drobna knjižica, ki je izšla na deseto obletnico pesnikove smrti, tudi mene močno dotika na več nivojih. »Struktura je roža, duša je signal. / Duša zaboli in je signal, signal.« V tej luči je naslov zbirke štiriinštiridesetih pesmi – ki je prvi verz pesmi Duša – nezmotljivo izbran. Šalamunova poezija je bila vse od začetka zaznamovana s svežino in igrivostjo, živostjo abstraktnih podob, stalnih nasprotij in preigravanj različnih scenarijev, predvsem pa z osebno ikonografijo. To posebej velja za njegov pesniški prvenec, v katerem je razkril sebe, svojo družino, koprsko lokalno sceno in svoje vsakdanje dogodivščine. Vsemu temu je bil globoko v sebi zvest do konca tudi v zbirki Visoka gora, bele luči: »Ker sem lep, in sinji / in sončen in velik …« in »O, ragazzo, tvoje morske peške so trudne. / Poslušaj dež, že dolgo ga nisi poslušal.« Znamenita pesniška zbirka Poker, ki jo je Tomaž Šalamun leta 1966 izdal v samozaložbi, je pomembna zaradi odmika od do tedaj tradicionalnih predstavitev pesmi, neobičajna zgradba knjige se kaže na ravni ustvarjenih pesmi samih ter na njihovi motivni in tematski izpeljavi. Bila je presenečenje za tedanjo kulturno oziroma literarno sredino, pa tudi za nas, gimnazijce. Takoj po izidu Pokra smo pri urah filozofije (to je bila profesorjeva pogumna odločitev glede na politične razmere tistega časa) brali pesmi iz te zbirke, kar nas je nekatere povsem zaznamovalo. Šele dosti kasneje jo je dr. Janko Kos uvrstil med pesniške zbirke, ki so prispevale k radikalizaciji slovenske modernistične poezije. Kmalu, še med študijem na Filozofski fakulteti, sva z Marušo Krese prebirali njej posvečeno zbirko Romanje za Maruško (1971), kjer Šalamun v pesmi Are angels green? sprašuje: »kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? / zakaj se drži skupaj nit? / zakaj pada svetloba na nož? / neumna zrelost, drgneš mi ovratnik.« Že takrat, na pragu odraslosti, so njegovi verzi dišali po nesmrtnosti. Tomaž Šalamun je kot modernistični pesnik močno zaznamoval slovensko poezijo, tega se je zavedal s popolno predanostjo, zato nikoli ni pristajal na kompromise. Niti ko je šlo za verze v slikanicah, ki jih je obravnaval enakovredno kot svojo drugo poezijo: ni jih prirejal letom otrok ali najstnikov, ki naj bi jim bila ilustrirana knjiga namenjena. V slikanici za otroke Narobe svet je tudi svet (2010) živobarvne kolažne ilustracije Ane Šalamun, pesnikove hčere, osvetljujejo verze: »A je bilo tako že od začetka sveta? Ne vemo. / Kdo pa ve? Vprašaj učiteljico. Ti samo vprašaj.« Kot je pri ustvarjanju poezije padal v stalna nasprotja in preigravanja različnih scenarijev, si je tudi pri pisanju za druge vrste bralcev jemal različne objekte in jih postavljal v različne položaje, pri čemer njihovih mladih umov nikakor ni podcenjeval. Ne dolgo pred njegovo smrtjo je leta 2014 izšla še slikanica Modro ne bo in je bila še isto leto novembra na slovenskem knjižnem sejmu nagrajena. Slikar Arjan Pregl je narisal risbe in jih razvrstil v mavrične podobe. Potem je pesnik Tomaž Šalamun zapolnil belino listov z besedami, ki so v barvnem spektru zaplesale med prav tako ludistično zasnovanimi liki, spremno besedo ob neobičajni stvaritvi obeh avtorjev pa je napisal in naslikal Miklavž Komelj. Zadnje verze predsmrtnega boja je zapustil hčeri Ani, ki jih je tudi ilustrirala v svoji kolažni maniri. Pesniška zbirka Posmrtni boj (2018) ne odstopa od njegovega siceršnjega načina pisanja, ludizem, paradoksalnost in nizanje nadrealističnih predstav ostajajo zvesta stalnica v pesnikovem neobremenjenem soočenju z lastno eksistenco tudi v poslednjem dialogu s smrtjo. Po Šalamunovi smrti je izšlo pet povsem različnih knjig z njegovo poezijo. Pesniško zbirko Ta, ki dviga tačko, spi (2015) je Šalamun že ob koncu leta 2012, torej tri leta pred posthumnim izidom, za izdajo ponudil Literarno-umetniškemum društvu Literatura. Zbirka pesmi je razdeljena na štiri razdelke in posvečena Karlu Hmeljaku, pesniškemu somišljeniku. Zadnja, ki jo je pred smrtjo sam napisal in uredil, je zbirka Orgije (2015), v kateri je ostal zvest svojemu pesniškemu glasu, ki je tokrat fragmentarno povzdigoval moško telo. Predvsem pa so pretresljivi začetni verzi, skozi katere se razliva ta orfejevsko zgoščena pesnitev: »Umrli so obrazci. Umrl je dvižni / most. Umrla je senca. Roke so // umrle. Včasih posije sonce na hrbet / čez prt. Premikamo srebrne // šalice. Umrlo je zlato morje. Umrle / so rastline. …« V zbirki In povsod je bil sneg / And all around there was snow (2021) so objavljene pesmi, ki jih je Šalamun napisal v zadnjem letu življenja in jih je imel za zaključene. Naslovno stran in ilustracije je znova ustvarila hči Ana, ki je svojo kolažno podobo prispevala tudi za opremo zbirke Visoka gora, bele luči. Šalamunova povezanost s slikarstvom ni naključna, saj je v polje poezije vstopil prav prek moderne likovne umetnosti. Po izobrazbi je bil umetnostni zgodovinar. Med študijem je sodeloval s skupino OHO, v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar Andraž Šalamun. In poročen je bil s slikarko Metko Krašovec, ki ji je posvetil sublimno postmodernistično Balado za Metko Krašovec (1981), ona pa posthumno njemu zbirko Šepetanja (2017), v kateri je z izborom njegovih pesmi in s svojimi risbami ustvarila enovit spomenik njunim skupnim šestintridesetim letom. Zadnja zbirka kratkih pesmi Visoka gora, bele luči je v celoti nastala v enem tednu septembra 2014, tri mesece pred pesnikovo smrtjo. Verze, v katerih sta v ozadju nenavadnih miselnih povezav, ki ne odstopajo od raziskujočega, igrivega in provokativnega načina Šalamunovega prepoznavnega sloga v zadnjem obdobju, navzoča ljubezen in slovo, je narekoval ženi Metki. Zbirka se konča z verzoma zadnje Tomaževe pesmi Zeitgeist: … »Vsi bomo umrli in smo jokali. / Tako smo se tolažili.« Bil je velik do zadnjega diha.

Radijski dnevnik
Evropski voditelji ob obletnici ruske invazije obljubili novo pomoč Ukrajini

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Feb 24, 2025 17:59


Ob tretji obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino se vrstijo nove evropske obljube o pomoči napadeni državi. Kot je povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, mir ne more biti le prekinitev ognja, ampak je treba doseči trajen sporazum. Druge teme: - Nemške volitve: zmagovalka CDU/CSU napovedala takojšen začetek pogovorov s socialdemokrati - Zadnje ure za predlaganje še enega slovenskega delegiranega tožilca v evropskem javnem tožilstvu - Na mariborski univerzi se bo v poletnem semestru izobraževalo več kot 300 tujih študentov.

Lahko noč, otroci!
Kengurujček Dolga stopalca se boji vsega

Lahko noč, otroci!

Play Episode Listen Later Feb 7, 2025 8:07


Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkaškega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo. A zaenkrat je Joey še na toplem v mamini vreči. Le kangourou : Joey "Grands pieds" a peur de tout Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Intelekta
Ukinjanje preverjanja dejstev ali kako doba post-resnice prehaja v novo fazo

Intelekta

Play Episode Listen Later Jan 14, 2025 49:30


Korporacija Meta, pod okrilje katere sodijo digitalne platforme Facebook, Instagram, WhatsApp (tri izmed štirih po številu uporabnikov največjih spletnih platform), je pred tednom dni ukinila preverjanje dejstev na svojih platformah v Združenih državah Amerike. Gre za pomenljiv obrat in jasen signal, da se opušča aktivna prizadevanja za zmanjševanje širjenja dezinformacij, zavajanj in laži na socialnih omrežjih. Zadnje desetletje je – vsaj od afere s Cambridge Analytico naprej – na različne načine nazorno pokazalo, da so številne vsebine, ki se najbolj viralno in tudi ciljano širijo po spletu, izrazito škodljive, tako za posameznike in posameznice kot za družbo v celoti; za našo zmožnost, med drugim, da se kvalitetno informiramo o dogajanju in na tej podlagi sprejemamo svoje odločitve, tudi politične. V prvi vrsti so žvižgači razkrivali, da platforme prek svojih algoritmov spodbujajo vsebine, s katerimi bi čim dlje zadržale uporabnike na omrežjih, ne glede na potencialno spornost vsebin, in zavračajo mehanizme, ki bi njihovo širjenje vsaj nekoliko omejili. Sledil je pritisk, tudi v obliki zakonodaje, kot je v Evropski uniji Akt o digitalnih storitvah, da morajo tehnološki velikani, ki so med najbogatejšimi podjetji na svetu, z različnimi pristopi aktivno zmanjševati količino problematičnih vsebin na svojih platformah. Med drugim s preverjanjem dejstev. In prav to se zdaj ukinja. Če sodimo že po izjavi šefa Mete, Marka Zuckerberga, se s tem podjetje zgolj vrača k svojim koreninam. Nobena skrivnost sicer ni, da je ta odločitev neposredni odgovor na vrnitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, ki je moderiranju vsebin in preverjanju dejstev, ki je njega samega redno postavljalo na laž, pač izrazito nenaklonjen. Meta in številna druga podjetja se zdaj prilagajajo novi politični realnosti, to pa bo imelo daljnosežne posledice. Kaj se torej obeta v digitalnem prostoru in pri pogojih za objektivno poročanje in preverjanje dejstev, za profesionalno novinarsko delo? Na kakšne načine bodo te spremembe zadele Evropo, kaj pomenijo za demokracijo in kakšne strategije bi bile v teh spremenjenih pogojih smiselne, to bodo teme v središču tokratne Intelekte. Gostje v studiu danes so prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ustanoviteljica in odgovorna urednica centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Anuška Delić, doc. dr. Jernej Kaluža s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dr. Aleš Mendiževec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Radijski dnevnik
Na severu Gaze so ljudje ostali brez zadnje bolnišnice

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Dec 30, 2024 17:02


Katastrofalne razmere v Gazi, opustošeni zaradi izraelskih napadov, poslabšuje še vreme. V minulem tednu je zaradi posledic hudega mraza umrlo sedem ljudi, med njimi šest otrok, sporočajo palestinske oblasti. Številnim razseljenim ljudem šotori ne zagotavljajo zadostnega zavetja, razmere je poslabšalo še deževje. Druge teme: - Inflacija po načrtih nižja kot lani, v decembru je bila na letni ravni 1,9-odstotna. - Število pripadnikov Slovenske vojske se je letos povečalo za skoraj 200, skupno jih je več kot 7 tisoč 300. - Slovenski in hrvaški policisti so leto tradicionalno sklenili na srečanju na mostu čez Muro.

Ocene
Goran Gluvić: Kot čas čudenja

Ocene

Play Episode Listen Later Dec 9, 2024 4:47


Piše Andrej Lutman, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Glede na to, da je bila zbirka Gorana Gluvića Kot čas čudenja izbrana v okviru razpisa Sončnica 2024 in jo je za objavo izbral Zoran Pevec, je primerno, da se navede vsaj del iz njegove spremne besede z naslovom Nič ni karkoli, ki je tudi navedek iz ene od pesmi: »Lirski subjekt se zaveda« piše, »da ga hočejo drugi narediti po svoji podobi, zato ostaja sam svoj, na videz se vrti v krogu naključja in usode, a se vedno znova ponavlja/obnavlja, ker ve, da drugič lahko spodleti bolje.« Navedek zajema samo bistvo tokratnega Gluvićevega poskusa in preizkusa ob vprašanju, kaj pesnik še lahko izpove o svojem védenju in videnju pesnjenja, a da ne obmolkne. Dodatno razlago takšnega pristopa razodeva tudi verz iz pesmi Pri preroku na večerji: „Še kakšno pesem napišem potem pa bo kar bo.“ Torej: pesmi v zbirki Kot glas čudenja so čudne do tiste mere, ko sama mera postane izhodišče, kar pomeni, da si pesnik dovoli in oplemeniti vsakršno svobodo v nizanju nadvse prostih vrstic, verzov, stihov, povedi, izpovedi. Pesnik krši precej pravil pravopisnih omejenosti, ločila postavlja po lastnih merilih in zakonih, enako velja za velike začetnice in tudi za skladenjske postavitve ter samo namembnost pesnjenja. Zadnje povedano se kaže v začetnih verzih pesmi Prilizovanje: „Najhuje, kar se zgodi pesniku, / je prilizovanje bralcu.“ Pesmi so nadvse različne, a druži jih pesnikovo čudenje, da je mogoče upesnjevati tako rekoč vse, kar povzroča čudenje. Čudenje pa je tista človekova lastnost, ki jo je najtežje opredeliti. Čudaškost je pravzaprav odlika in tako rekoč skrajni domet ustvarjanja. Kar celotno ustvarjanje Gorana Gluvića pa temelji na gradnji nasprotij. Naj omenimo, da je pripadnik tako imenovanega grosupeljskega ludističnega gibanja, pripadnik ukvarjanja z izpovedjo, za kar je značilno preigravanje ustaljenega z dodajanjem še neizpisanega. Ob tem naj vsaj opozorimo na predmetno teorijo, ki jo je uvajal avstrijski filozof Alexius Meinong, prevzel in razvil pa slovenski filozof France Veber. Zakoni predmetne teorije poudarjajo, da glavno načelo dojemanja ni vzročnost, temveč protivnost. Ključna dejavnika sta spoznanje in zmota. In ta ključna dejavnika se nazorno pojavljata v pesmih Gorana Gluvića: „v tem prostoru postajaš ti prostor / ki nima prostora da bi bil prostor.“ Pesnik pesni toliko časa in s toliko besedami in s takšnimi pomeni, da se zgodi razcep skladnje, razpomenjanje pomena, razhod misli; in v ta razcep, ki ni zdrs, se umesti tisto neizrečeno, neizpesnjeno, neubesedljivo. Dojemanje bralstva je torej izpostavljeno sprejemanju razpok, prejemanju sporočila v zametkih onkrajšnjega, saj je tukajšnje in zdajšnje v oblasti sil, s katerimi si pesnik pomaga le in zgolj toliko, kolikor mu te sile ukvarjanje z njimi sploh dopustijo. Pomoč v takšni sili pa zahteva še nekaj več, zahteva predvsem in zgolj moč, ki jo ima pesnik v povezavi s predmeti. Ti določajo tako skladnjo kot tudi svet človekovega okolja in ne nazadnje obstoja. Ker pa je pesniška zbirka zgolj in samo izdelek, predmet, ki vsebuje tako vzrok kot svoje nasprotje, pesnik tudi temu nameni svoje čudenje – pesem z naslovom Površnost kot usoda: „Razložim mu površnost njegovega izdelka / on prikimava odide in pride z novim še bolj površnim / razložim mu natanko to kar sem mu že prej / on prikimava odide in pride z novim / in tako v nedogled / dokler njegovi izdelki ne pustijo dihati človeštvu / in ustvarijo zgodovino površnosti / vprašam ga ali sem jaz njegov učitelj ali davitelj / nekaj časa zre vame in vpraša / kaj mislite o mojem izdelku“

18. vzporednik
Boštjan Anžin, Beograd: Zelo veliko agresije je zadnje čase

18. vzporednik

Play Episode Listen Later Nov 29, 2024 18:24


V Srbiji se te dni ulica ne dogaja samo na ulici, ampak se je preselila tudi v parlament: protesti, pretepi, incidenti in bojkoti se vrstijo iz dneva v dan. V Romuniji je grožnja s politično krizo obvisela že med obema krogoma predsedniških volitev, v Albaniji pa se nekaj podobnega obeta z morebitnimi predčasnimi volitvami. V Bosni in Hercegovini se sanacija po katastrofalnih poplavah izpred nekaj tednov še ni premaknila niti za pedenj. IZ Beograda se oglaša in analizira naš dopisnik Boštjan Anžin.

Svetovalni servis
Ko se ujamemo v past lažne trgovine

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Nov 28, 2024 27:25


Zadnje dni se vrstijo spodbude k spletnemu nakupovanju. Pred nami sta namreč črni petek in spletni ponedeljek, prihaja tudi čas obdarovanja, trgovci pa obljubljajo visoke popuste. A če ne poznamo osnov varnega spletnega nakupovanja, se lahko izkaže, da je trgovina, pri kateri smo kupili izdelke, lažna, izdelka pa ne bomo nikoli prejeli. Ali celo še huje, zlorabili bodo vašo bančno kartico. O varnem spletnem nakupovanju bosta v četrtkovem svetovalnem servisu govorila Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra in Tadej Hren iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-CERT. Vabljeni k sodelovanju po deveti uri.

Zrcalo dneva
Odbor DZ skozi zadnje proračunske dokumente

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Nov 16, 2024 12:49


Parlamentarni odbor za finance za končno potrjevanje v državnem zboru danes pripravil proračun za prihodnje leto in zakon o njegovem izvrševanju. Dopolnila prinašajo dodatna sredstva za onkologijo in štipendije, pa tudi izdatnejše financiranje občin.

Dogodki in odmevi
Primoža Rogliča čaka še zadnje dejanje kolesarske dirke po Španiji - vožnja na čas

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Sep 8, 2024 30:33


Kolesarskega asa Primoža Rogliča od zmage na kolesarski dirki po Španiji loči le še nocojšnja nekaj več kot 24 kilometrov dolga vožnja na čas. V skupnem seštevku ima pred Avstralcem Benom O'Connorjem dve minuti in dve sekundi prednosti. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi uboja treh Izraelcev na nadzorni točki z Jordanijo, Izrael zaprl vse mejne prehode s sosedo. - Vrstijo se pozivi k izboljšavi predloga novega zakona o gospodarskih javnih službah oskrbe s pitno vodo. - V kraškem vinorodnem okolišu se končuje trgatev belih sort.

Radijski dnevnik
V Madridu poteka zadnje dejanje dirke po Španiji. Kolesarji se merijo v vožnji na čas.

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Sep 8, 2024 21:32


Kolesar Primož Roglič bo čez dobre pol ure kot zadnji začel 24,6-kilometrsko vožnjo na čas na dirki po Španiji. Po pričakovanjih bo četrtič osvojil Vuelto, s čimer bi Slovenija postala šele četrta država, katere kolesarji so v eni sezoni osvojili vse tri tridenske dirke. V oddaji tudi o tem: - O povečanju incidentov z ruskimi brezpilotnimi letalniki poročata Latvija in Romunija - Spominsko slovesnost v Bazovici zaznamovale besede iz še ne objavljenih pisem enega od štirih junakov - Vse več primerov, ko delavce z bolniških odsotnosti prekmalu vračajo na delo

Zrcalo dneva
Zadnje dejanje pariških olimpijskih iger

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Aug 11, 2024 12:45


V Parizu poteka zaključna slovesnost 33-ih poletnih olimpijskih iger moderne dobe. Slovenijo je letos zastopalo rekordno število športnic in športnikov, skupno 90. Judoistka Andreja Leški in športna plezalka Janja Garnbret sta osvojili zlato medaljo, kajtar Toni Vodišek pa srebrno. Tri osvojene kolajne Slovenijo uvrščajo na skupno 34-o mesto med sodelujočimi državami, prvo mesto so s 126-imi kolajnami zasedle Združene države. Med slovesnostjo bo Pariz olimpijski ogenj predal Los Angelesu.

Kulturni utrinki
Čevljar baron, še zadnje predstave

Kulturni utrinki

Play Episode Listen Later Aug 8, 2024 5:16


V poletnem gledališču Studenec se bodo zvrstile še zadnje predstave letošnje domače gledališke igre s petjem Čevljar baron. Nanje vabijo Lojze Stražar, Gregor Ravnik, Eva Černe Avbelj in Pia Brodnik.

baron zadnje avbelj studenec
Intervju - Radio
Mateja Bizjak Petit: "Francozi so zadnje leto v kulturi subvencionirali samo dogodke, ki se ukvarjajo s športom."

Intervju - Radio

Play Episode Listen Later Jul 24, 2024 43:58


V prihodnjih dneh bo pozornost mednarodne javnosti, zlasti ljubiteljev in ljubiteljic športa, usmerjena v Pariz, kjer bodo v petek otvorili poletne olimpijske igre. Francija bo že šestič gostiteljica tega velikega dogodka. To deželo pa že dobra tri desetletja od blizu spoznava umetnica, pesnica, lutkarica in neumorna povezovalka slovenskega in francoskega sveta, Mateja Bizjak Petit, ki je konec junija za svoje delo prejela tudi priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V pogovoru z Mojco Delač sta se seveda dotaknili tudi športa in vprašanja, kako megalomanski dogodek vpliva na življenja domačinov, Mateja Bizjak Petit je na svet pogledala s kritičnim ustvarjalnim očesom, razmišljala o tem, kako je ustvarjati za otroke, se sprehodila skozi leta življenja v Franciji ter po ulicah ljube, domače Ljubljane, kjer je bila na obisku, ko se je ustavila v našem radijskem studiu.

Intelekta
Javni prostor - javni interes

Intelekta

Play Episode Listen Later Jul 9, 2024 41:53


Zadnje tedne je javnost razburjalo dogajanje okrog napovedanega koncerta Magnifica v ljubljanskem parku Tivoli. Zavod RS za varstvo narave ni izdal soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji, koncertu pa ostro nasprotuje tudi več kot 130 krajinskih arhitektov, urbanistov in biologov. Kot navajajo v javnem pismu, bo večtisočglava množica ljudi skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na tem območju. Ti dogodki jasno kažejo, da bi morali upravljanju z javnim prostorom nameniti več pozornosti, časa in premisleka. Demokratičnost procesa, usklajevanje različnih pogledov ter vključujoče sprejemanje odločitev bi morale biti osnove urejanja prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž.

Ocene
Jožef Muhovič: Jaz in moj svet

Ocene

Play Episode Listen Later Jul 1, 2024 6:14


Piše Jela Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Jaz in moj svet: Skice za avtoportret dr. Jožefa Muhoviča, slovenskega slikarja, grafika, likovnega teoretika in doktorja filozofije, je konglomerat zapisov oziroma večdelni esej, kot ga je označil avtor. »Težava takih esejev je,« piše na začetku, »da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.« Avtor v njem odgovarja na osnovno vprašanje, ki si ga zastavi v uvodu, in sicer »Kakšen sem?« Vprašanje, ki o človeku, kakršen je Jožef Muhovič, seveda odpira mnoga nadaljnja vprašanja, ki pa se jih sogovornik – forma in pripoved bralcu namreč venomer dajeta občutek pogovora, dialoga s pripovedujočim teoretikom in umetnikom – nikoli ne ustraši. V šestih poglavjih prebiramo avtorjeve raznolike avtorefleksivne zapise, nastale v letih 2015 do 2023. Prvo poglavje z naslovom Mojega pol stoletja v vzvratnem ogledalu je zapis Muhovičevega zadnjega predavanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ko je po skoraj pol stoletja ob upokojitvi zapustil institucijo. Zaradi velikega zanimanja javnosti je predavanje ponovil dvakrat, drugič v nabito polnem klubu Cankarjevega doma 16. marca 2023. V njem pretresa glavna področja svoje profesionalne poti: študij, službovanje, likovno teorijo, svoje slikarske prakse in pedagoški poklic. Drugo poglavje, Prepadi navzgor, je svež in iskriv intervju, ki ga je za revijo Zvon leta 2021 z Jožefom Muhovičem napravil slavist Jože Kurinčič. V njem se dotakneta razmerja med umetnikom praktikom in umetnikom teoretikom, predvsem pa razmišljata o povezavah sodobne likovne umetnosti s krščanstvom in Cerkvijo. O svoji umetnosti in mestu sodobne umetnosti na splošno Muhovič poglobljeno razmišlja v tretjem poglavju knjige z naslovom Slikar v postmoderni – na primer jaz, ki je (aktualiziran) zapis nastopnega predavanja ob izvolitvi za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 2017. V četrtem poglavju – Leksikon – beremo del Muhovičevega intervjuja z umetnostno zgodovinarko Vesno Krmelj, v katerem spoznamo ozadje njegovega več kot dvajsetetnega pisanja Leksikona likovne teorije, skoraj 900-strani obsežnega monumentalnega dela, ki mu na svetovni ravni težko najdemo vzporednico. Peto poglavje z naslovom Pogovori s sodobniki je zapis Muhovičevega intervjuja s publicistko in novinarko Kristino Jurkovič, ki je nastal junija 2023 za revijo Sodobnost. Ponekod odgovori obnavljajo že artikulirane misli iz prejšnjih poglavij, a je intervju dopolnjen s premisleki, ki se tičejo najsodobnejših vprašanj slovenske kulturne politike in Muhovičevih govorov v vlogi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zadnje, šesto poglavje z naslovom Zapisi iz skicirk so notice, ki jih je avtor zapisoval ob slikarskem ustvarjanju in so nekakšen povzetek (in občasno ponovljena ubeseditev) razmišljanj, ki nam jih avtor pripoveduje. Knjiga Jaz in moj svet je svojevrsten spomenik ne zgolj slikarju in teoretiku Jožefu Muhoviču in njegovemu dolgoletnemu in izjemno plodovitemu delu, ampak predvsem spomenik likovni umetnosti na splošno. Muhovič pravzaprav skozi celotne Skice za avtoportret, kot jih imenuje v podnaslovu, vabi sodobnega bralca k razmišljanju o resničnem pomenu likovnega dela v današnjem vizualno nasičenem svetu, za katerega se zdi, da je v njem svobodo ustvarjanja umetniških del prehitela prisila socialnega odmeva in komercialne uspešnosti. Poplava vizualnega nadomešča realnost, ki jo ustvarja z množico podatkov, pravi Muhovič, in je tudi venomer popolnoma ponovljiva. V svetu likovne umetnosti (npr. v slikarstvu, ki ga imenuje kar »arhaični medij«) pa je razlika med originalom in kopijo nepremostljiva. Umetnikova osebnost, duhovna in telesna, je v likovnem delu tista, ki lahko v človeku proizvede psihosomatske, torej resnično celostne estetske izkušnje, in hkrati s svojo komunikacijo, v kateri ne veljajo navadna pravila, ves čas vabi k pogledu prek predsodkov, navad in šablon, k pogledu onkraj. Ne nadomešča realnosti, ampak s svojo realno prisotnostjo vabi k drugačni, globlji potopitvi. Slikar je tista oseba, ki je poklicana za to, da očem pokaže tisto, kar jim je skrito. Muhovič kot gledalec, konzument umetnosti in kot umetnik sam je večni iskalec. Iskalec pretiravanja v tistem, kar svet zanemarja, iskalec nepomembne, nestabilne, bežne in zato za človeka »nevidne« stvarnosti, ki jo umetnik uspe vtisniti v slikarsko snov in na tak način počaka na našo popolno pozornost. Modrost prihodnosti avtor zato razume kot: upreti se skušnjavi prevlade pomena nad prezenco, zdržati pritisk neposrednega in arhetipskega v naših življenjih in ne izgubiti glave v plejadi nihilističnih prerokovanj prihodnosti – čeprav je skušnjav veliko, kót za pokončno držo pa je en sam. Knjiga je iskreno vabilo prav k temu.

Ocene
Miklavž Komelj: Da in ne

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 17, 2024 4:38


Piše Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pesniška zbirka umetnika Miklavža Komelja Da in ne je obsežno delo, ki vsebuje avtorske pesmi in dve prevedeni: svetega Janeza od Križa Temna noč in Arthurja Rimbauda Pijani čoln. Gre za jezikovno prefinjeno pesniško delo, pri čemer avtor v pesmih razmišlja tudi o jeziku samem: »Preseženje jezika / ni isto / kot uničenje jezika.« Kaj vse je lahko jezik, pesem, kaj je lahko 'da' in kaj 'ne', so ena izmed krovnih vprašanj zbirke. Da in ne se tako gosti in hkrati prši v vseh idejah, občutjih in razmislekih ter se razrašča v številne možnosti, kaj vse nam lahko ponuja in daje Komeljeva poezija. Sprejemanje absoluta, različnega kulturnega izročila in leposlovja se prepleta in dopolnjuje. Možnost združevanja »nezdružljivega« postane ne le možnost, ampak tudi odlika. Tudi v primerjavi s prejšnjimi zbirkami Miklavža Komelja je zbirka Da in ne polna intertekstualnosti, vendar se je v tej zgodil nekakšen lom v posebni izreki čustev, občutja in odnosa sveta do lirskega subjekta. Glas pesnika je bolj svež, prečiščen in zračen. Subjekt je vseprisoten opazovalec, kritik in tudi glasnik – slavilec življenja, najsi bo v sonetih ali v kratkih, predvsem trivrstičnih pesmi. Zadnje se čudijo in slavijo naravo, natančneje cvetočo češnjo. Prav cikel teh kratkih pesmi premišljeno odmerja izrečeno. Pesnik je natančen, precizen. Drobne radosti sredi narave poveličujejo življenje, ki je vse. Tako Komelj sledi naravnemu ciklu, tudi psu, kot se neposredno izrazi. V ospredje prihaja sredica življenja oz. lepota: »Ta češnja tiho / stoji celo leto in / potem zacveti.« Pri tem ne gre spregledati, da zacveti tudi sredi vojne in se pesnik s tem naveže na Karla Destovnika Kajuha. Vračanje novega in večnega – ki ni več nujno – je v Komeljevi zbirki dosledno. A zdaj ni več vmesnosti, je samo dvojnost. Že sam naslov med zanikanjem in pritrditvijo podaja tezo, ki se v zbirki večkrat potrdi. Tudi zelo dosledno že na samem začetku zbirke: »Nesmrtnost in smrtnost / se ne izključujeta nič bolj kot to, / da lahko rečem Da / in tudi Ne.« Dvojnost med popolnostjo in uničenjem, med lastnim mišljenjem in vsiljenim, med posameznikom in svetom se v zbirki pojavlja kot možnost izbire ali prisile. A pesnik zatrjuje, da sta lastni veličina mnenja in ranljivosti več vredni kot sistematično uničevanje sveta. Prav to jasnost izraza po verjetju v človekov dobri prav, je treba poudariti kot eno ključnih izpeljav teh pesmi. V zbirki zmotijo nekateri motivi in namigi na vojno, bojevanje, čeprav se subjekt nagiba tudi k dezerterstvu. Pri tem se bralec lahko znajde v zagati, kaj pomeni popolno zanikanje določenih trditev. Ta (ne)logičnost ali ne nazadnje njena dvojnost ponujata dobro iztočnico za razmišljanje in preigravanje izraza. Pri tem pesnik ne razočara s slikovitostjo, jezikovno prefinjenostjo in tudi neposrednostjo izraza. Ta neposrednost je ob prvem branju lahko neprijetna, vendar se na poseben način zasidra v premišljevanje v nadaljevanju branja. Pravzaprav v prav poseben mir: "In tudi če mi glas vseh ljudi / reče: »Povsod je kaos, reda ni, / nikjer ga več ni,« rečem: »V meni jè.«" Pesniška zbirka Miklavža Komelja Da in ne je poezija, ki jo je vredno brati. Ni treba stati za vsako mislijo, vendar so pesmi dodelane, polne medbesedilnosti, razmislekov in veličine življenja. Četudi samo stoji in se zbudi enkrat na leto. Vse je vredno in je, kot je naslovljena zbirka.

Jutranji koncert pri Andreju
Kjer tišina ostane brez besed S01E09: Studio 14

Jutranji koncert pri Andreju

Play Episode Listen Later May 29, 2024 3:00


V studiu 14, oziroma, kot ji še danes pravimo tIsti, ki smo ji blizu, v štrnajstki je skozi desetletja nastalo več glasbe, kot je je človek sposoben tudi bežno spustiti skozi ušesa. Prvi spomin sega 32 let nazaj, ko sem na skrivaj hodil poslušal vaje Big Banda RTV Slovenija, zrl v hrbet Jožeta Privška. Če ni bilo glasbe, je bilo slišati le njega. Natančna navodila, tu in tam privzdignjen glas in nato še boljša izvedba tistega, kar je bilo slišati nekaj trenutkov prej. Vsa glasba treh desetletij, vsa snemanja, vsi koncerti, klubi klubov, Izštekani in posebne oddaje v prostoru, ki je v spominu glasbenikov ostal kot eden najboljših prostorov tako za snemanje, kot za koncerte, je del zgodovine. Kar se sliši tako dokončno. Po naravi sem bolj ali manj realist, a ne brez želja. Res si želim, da bi v Studiu 14 tišina spet ostala brez besed. Želje so eno, realnost pa … navajam: "Projekt prenove studia 14 zaradi izredno visokih stroškov, ocenjenih naveč kot pet milijonov evrov, in trenutnih finančnih razmer na RTV se začasno ustavi do rešitve financiranja. Tukaj žal ni nič novega, dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta". Zadnje besede je v studiu 14 po koncertu skupine Niet izrekla Aida Kurtović in zadnja skladba odigrana v studiu je bila Lep dan za smrt. Bil je 15. september leta 2015. In po osmih letih, osmih mesecih in štirinajstih dneh je tišina v studiu 14 Radia Slovenija še vedno glasna in zelo zgovorna.

Dogodki in odmevi
Pred slovenskim kolesarskim asom Tadejem Pogačarjem še zadnje dejanje dirke po Italiji

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 26, 2024 29:54


Oči ljubiteljic in ljubiteljev kolesarstva so danes uprte v Rim, kjer se bo odvilo še zadnje dejanje letošnje kolesarske dirke po Italiji - parada šampionov. Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar prepričljivo vodi v skupnem seštevku s skoraj 10-imi minutami prednosti. Drugi poudarki: - Oboroženo krilo Hamasa po štirih mesecih znova izvedlo raketne napade na osrednji Izrael. - Predlog zakona o kakovosti v zdravstvu deležen številnih pripomb in predlogov. - Primorska gledališka nagrada tantadruj za življenjsko delo letos prevajalcu Srečku Fišerju.

Zapisi iz močvirja
Preprosto fantastično!

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later May 21, 2024 7:16


Ko se bliža poletje, je treba okrepiti shizofreni odnos Slovencev do sosedov Hrvatov. Gre namreč za to, da večina Slovencev dopustuje na hrvaški obali, mnogi od njih v svojih lastnih objektih, po drugi strani pa negujemo hrvaško-slovenski spor okoli meje. Na tihem smo upali, da je mejni spor z vstopom Hrvaške v Schengenski sporazum razrešen, ampak so migranti in ribolovna območja zadevo podaljšali v nedefinirano prihodnost.Kako torej stojimo pred letošnjo sezono? Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim zavrnilo pritožbo slovenskih ribičev, ki so tožili Hrvaško zaradi izdajanja kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Zgodba ima dolgo brado, sega pa v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko je največji sin obeh narodov vzkliknil: "Ne priznajem ovaj sud!" Odtistihmal se je na teh prostorih razvila častivredna navada, da se sodišča in njih odločitve priznavajo samo takrat, ko ti to ustreza. To je en vidik, ki bi ga lahko uvrstili med narodopisne značilnosti obeh narodov. Potem pa je tu še dnevnopolitični vidik. Šlamastike se je na belem konju pred leti lotil razreševati sam Borut Pahor. Končalo se je s "kakšen fantastičen dan" in zgodovina je pokazala, da je bil res, ampak za Jadranko, ne pa za Boruta. Zadeva je namreč ta, da je piranski ribič za medije resignirano izjavil, da niso od tokratne evropske sodbe pričakovali nič pozitivnega. Ker da sodišča tako ali tako vedno razsodijo v korist Hrvatov. Tako da mora hladen racionalni um, neobremenjen z raznimi nacionalističnimi nahrbtniki, vzeti v obzir možnost, da imajo Hrvati prav. V vsem tem sporu namreč. Da se Slovenci motimo in da je absolutno pravična rešitev tista, ki mejno črto riše po sredini zaliva. Ker če vse mogoče institucije že tako dolgo odbijajo naše argumente, bi nam lahko počasi prišlo v zavest, da so ti neutemeljeni. Ker vsa tridesetletna saga počasi prehaja v absurd. Hrvaški policisti so namreč izumili nov šport; ob pisanju kazni za parkiranje na gmajnah, v gozdičkih in ob poljskih poteh so zdaj pogruntali nov način polnjenja malo državnega, malo pa družinskih proračunov … Z marljivim pisarniškim delom so slovenskim ribičem po nekaterih ocenah napisali za 3,4 milijona evrov glob. Slovensko morsko gospodarstvo je vredno sicer 910 milijonov evrov, v njem pa je zaposlenih komaj 242 oseb; tako da bi si panoga lahko privoščila redno kršenje meje in lovljenje celo na Kornatih ter posledično  redno plačevanje glob, ampak kot vedno v meddržavnih sporih gre za princip. Zdaj ko smo obdelali zgodovinske in etnološke ter malo tudi pravne vidike mejnega spora, kar tako ali tako počne devetdeset odstotkov slovenskih medijev, se moramo podati na izmuzljivo področje ihtiologije, kot se učeno reče znanosti o ribah. Dejstvo je namreč, da je ribam vseeno, kje so ulovljene. In da ribe, razen gojenih brancinov in orad, nimajo nobenega zavedanja ne o ribolovnih območjih ne o šengenski meji. Dejstvo je tudi, da v mejnem sporu nista žrtvi Slovenija ali Hrvaška, temveč so vedno ribe. Mejni spor o ribištvu v najgrozljivejši luči prikazuje homocentrični odnos do narave. Namesto, da bi se pravniki, vladi in ribiči obeh držav trudili, kako zaščititi brezmejni akvatorij Jadranskega morja, kako gospodariti z morskimi organizmi čim bolj sonaravno, smo ga spremenili v anarhokapitalistični poligon, kjer vsak ropa, kolikor je le mogoče. Ampak tu se današnje rahlo nestrpno predavanje še ne konča. Zadnje tedne sledimo pravemu napadu hrvaških prehrambnih podjetij, ki prevzemajo slovenska prehrambna podjetja. Celo nacionalistični element v slovenski družbi raje prešteva migrante na mejah, kot da bi dvignil obrv, a dejstvo je, da pomemben del slovenske prehranske suverenosti z lastništvom tretje države kopni. In če smo skrajno sodobni ter priznavamo združeno Evropo kot mesto prostega pretoka kapitala in s tem legitimnost hrvaških nakupov, si moramo zastaviti vsaj eno vprašanje … Večina Slovencev pozna Hrvaško, hrvaško jadransko obalo in mogoče še Zagreb. Ampak če popotnika zanese v druge, da ne zapišemo večinske dele Hrvaške, vidi opustelo državo. Z vedenjem o blagostanju recimo Slavonije, Podravine in Posavine izpred nekaj desetletij, danes tudi v mesecih žetve začuden popotnik zre na prazna, zapuščena polja, na kilometre panonskih vasi brez enega samega prebivalca, na okostenele konstrukcije socialističnih prehrambnih gigantov. Ni treba biti gospodarski analitik, da popotnik uvidi, kako je nekoč žitnica cele države opustela, da ne zapišemo, da je neobstoječa. In zdaj to neobstoječe gospodarstvo kupuje paradne konje slovenske živilske industrije … Kot je kapital iz neobstoječe, praktično nedelujoče in na pol kriminalne države Srbije kupil Fructal in zida hotele po prestolnici. Ne gre za nacionalistične izpade in šovinizem do nekdanjih bratov v skupni državi. Gre samo za preprost očesni test, med katerim nekoliko bolj kritični opazovalec zazna boleče neskladje med realnim stanjem družbe in bančnim računom posameznikov – kar pa tisoče Slovencev, ki na Balkanu čez poletje testirajo "lozo", čevape in cene točenega, seveda ne zanima. Mogoče pa nam odgovore o naštetih vprašanjih prinese na pladnju bivši predsednik Borut Pahor, ki se ponuja za mirotvorca med balkanskimi plemeni. Ne dvomimo, da mu bo v Bosni uspelo med Bošnjaki in Srbi vzpostaviti fantastičen mir, ampak posledično bo pa avtoprevoznik iz Banja Luke kupil Blejski otok.

Naval na šport
EP v slalomu na divjih vodah in državno prvenstvo v nogometu

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 20, 2024 12:09


V Tacnu se je s tekmami kanuistov končalo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah, po katerem podoba slovenske reprezentance, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Parizu, še ni povsem dokončna. V oddaji ponujamo še komentar po končanem državnem prvenstvu v nogometu, ki je pripadlo Celjanom. Zadnje kolo so zaznamovali boji za obstanek in za evropska tekmovanja.

Naval na šport
EP v slalomu na divjih vodah in državno prvenstvo v nogometu

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 20, 2024 12:32


V Tacnu se je s tekmami kanuistov končalo evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah, po katerem podoba slovenske reprezentance, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Parizu, še ni povsem dokončna. V oddaji ponujamo še komentar po končanem državnem prvenstvu v nogometu, ki je pripadlo Celjanom. Zadnje kolo so zaznamovali boji za obstanek in za evropska tekmovanja.

Netokracija Podcast
Pogodite tko je na Y Combinatorovoj top listi? Bellabeat!

Netokracija Podcast

Play Episode Listen Later May 13, 2024 61:11


Pogodite tko je na Y Combinatorovoj top listi? Bellabeat! Prema podacima poznatog startup inkubatora, Bellabeat se nalazi među najboljim svjetskim startupima po prihodima. Kako, zašto - pitali smo se, pogotovo nakon nedavnih saznanja oko novca koji se prelijevao u tu tvrtku. Nastavili smo s uređajima koji žive na hypeu - u zadnje vrijeme to su primarno AI gadgeti. Komentiramo situaciju o popularnim i preskupim AI asistentima te kako smo došli do toga da nam se uvaljuju nedovršeni proizvodi po punoj cijeni? Zadnje, ali ne manje bitno, u ovoj epizodi nam se pridružio Leonard Eldić, idejni začetnik i realizator SaaStanak meetupa koji su prerasli i u zasebnu, dvodnevnu konferenciju, a ususret kojoj radimo i istraživanje o SaaSovima (

Jutranja kronika
Ob dnevu svobode medijev opozorila o vse več napadih na novinarje, najbolj nevarno območje Gaza.

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 3, 2024 19:34


Danes zaznamujemo dan svobode medijev - nova lestvica medijske svobode, ki so jo objavili Novinarji brez meja, razkriva, da vlade po svetu vse bolj zanemarjajo svojo obveznost zaščite medijev. Tudi pri nas se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo, opozarjajo slovenske novinarske organizacije. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek poudarja, da novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno kot je zdaj. Poleg finančnih pritiskov, ga spodkopava tudi industrija lažnih novic. Ostali poudarki oddaje: - Gaza najbolj smrtonosno območje za novinarje, odkar zbirajo podatke. - Novi pravilnik o poklicnih boleznih še brez učinkov, večina zaposlenih ga ne pozna. - Zadnje slovo novinarke, publicistke, aktivistke Mance Košir.

Zapisi iz močvirja
Espe-popoldne

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Apr 23, 2024 6:01


Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike. Kot vemo, so SP-ji povsod. Spodbuja jih država, tako da je nenavadno, ko jih ta ista država preganja. SP-ji so tako sedanjost kot prihodnost zaposlitvenih strategij v Sloveniji, kar so prepoznali tudi snovalci kurikulumov za osnovne šole, ki so prigodno pesmico o SP-ju vtaknili v učbenik za tretji razred devetletke. Tako se otroci že od malega seznanijo s fantastičnim svetom samostojnega podjetništva, tako da ko odrastejo, ne bodo presenečeni, ko pristanejo med SP-ji in na ta način pomagajo k podjetniškemu vzponu naše mlade demokracije. Pesmica, natisnjena v učbeniku, gre tako… (odmev) Dolga leta S (es) sam je taval po puščaviPolni administrativnih ovir inbirokratskih podložnosti jeiskal svet poslovnih priložnosti ... S je bil že resno zafrustriran,mislil je da bo emigriral,v Dubaj ali vsaj v Banja Luko,ko srečal sebi je podobno dušo. P slonel je na ograji,sam pred centrom za zaposlovanje.Kot S tudi P hotel je živetiposlovne svoje sanje. Tako sta se spoznala.Drug v drugem podjetniški potencialprepoznala …Se združila, a iz principa nista firme ustanovila. Kmalu sta se iz S in P v »espe« preimenovala.Zviška gledata na d.o.o-je,in to, kar bilo je eno, je postalo dvoje. Vprašanje SP-jev je še pred vprašanjem zaposlitvenih strategij filozofsko vprašanje. Torej; espe je odvisen od ure dneva. Tako lahko imamo normalen, ali 24-urni espe in pa popoldanski espe. Se pravi, da je človek dopoldne nekaj drugega, popoldne pa je samostojni podjetnik. Malo čudi, da je od vseh delov dneva le popoldne dobilo čast samostojnega podjetništva … Dopoldne sicer ne bi bilo logično, ker smo ljudje takrat v službah, a večerni samostojni podjetnik se sliši prav tako legitimno, da ne govorimo o nočnem samostojnem podjetniku, oziroma nočnih samostojnih podjetnicah. Hočemo povedati, da je samostojno podjetništvo oblika bivanja in dela, v katero si lahko ujet poljubno časa, v poljubnem delu dneva, vse do takrat, dokler to počneš samostojno in podjetno. Nekateri teoretiki samostojnega podjetništva sicer trdijo, da »espejevstvo« ne bi smelo obstajati, saj je za podjetništvo edina primerna in do vseh deležnikov mnogo bolj transparentna oblika – družba z omejeno odgovornostjo, ali d. o. o. po domače. Kakorkoli, vrnimo se k bistvu … popoldanski SP je postal tako rešilna bilka kot zasilni izhod, a tudi dežurni krivec za vse anomalije slovenske zaposlitvene politike. Je pa SP utelešenje starodavne slovenske navade, da se hodi v službo počivat, popoldne pa se dela. Dejstvo, da mnoga slovenska podjetja kot tudi zavodi prekinjajo redne zaposlitve in od dovčerajšnjih zaposlenih zahtevajo ustanovitev ene izmed oblik SP-ja, pove o socialnem vzdušju v Sloveniji več, kot pove o poslovnem okolju. Večina SP-jev namreč nima nič skupnega s podjetništvom, kaj šele s samostojnim podjetništvom. Gre za korektiv, po katerem si podjetja po pilatovsko umijejo roke in delavce s pozicije moči prisilijo, da so sami odgovorni za svojo usodo v trenutku, ko zaposlovalcu ne ustrezajo več. Kultura espejev je le stopničko višje od sužnjelastniške kulture agencijskih delavcev. Obstaja pa še ena možnost. Da je oni ustavni sodnik s popoldanskim SP-jem samo raziskoval protiustavne elemente v tej zaposlitveni praksi in bi, ko bo enkrat espe-je kot ustavno sporno prakso obravnavalo ustavno sodišče, lahko suvereno in argumentirano odločil. P. s. Post scriptum ali »dodatek« je po norem naključju tako v sintaksi kot v zaposlitveni praksi obratno sorazmeren z s. p.

Zapisi iz močvirja
Komuniciranje po strateško

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Mar 12, 2024 6:17


Zadnje dni smo zasledili informacijo, da je premierova partnerka Tina Gaber na sestanek o strateškem komuniciranju vlade pripeljala spletno vplivnico in strokovnjakinjo za družbena omrežja Samanto Cimerman. Javnost, ki ima Tino že tako ali tako v želodcu, se je na kombinacijo s Samanto odzvala žolčno … Eden od osrednjih dnevnikov je na svojem spletnem portalu, kjer običajno za celotne članke računa mastne denarce, bralce v tem primeru častil z integralnim besedilom – informirali smo se lahko zastonj. Mimogrede; sicer je hecno, ko levi mediji rušijo levo vlado, ampak v slovenski spregi politike in medijev nas že dolgo ne preseneča čisto nič več …Seveda analitičnih globin te oddaje pritlehnost medijskih natolcevanj ne zanima, smo se pa zato odločili za strategijo strateškega komuniciranja, ki bo vladi pomagala dvigniti komaj še zaznavno javno podporo, pogledati z druge strani. Najprej na začetek zgodbe, ki se je pred nekaj leti spremenila v novodobno črkarsko pravdo. Ker smo v preteklosti pisuni pridevnike ob samostalniku "omrežja" uporabljali "prosto po Prešernu", se pravi da so bila ali "družbena" ali "družabna" ali celo "socialna", se je spoštovani ceh slovenistov razhudil in nam na podlagi argumentov zapovedal, da naj uporabljamo termin družbena omrežja. Napotek, ki ga je takrat zahtevalo lektorsko društvo, pa ni zaživel v celoti; saj se v javni izreki in javni pisani besedi še vedno uporabljajo tudi "družabna" omrežja. To rabo zagovarja "Društvo prevajalcev Slovenije", ki meni, da je težava v nepravilnem prevodu originala iz angleščine. Nekaj okorelih tradicionalistov pa se ob tem še vedno oklepa "socialnih omrežij", tako da imamo tudi ob zapovedani normi še vedno precej divjo omrežno situacijo. Če vemo, da imamo v Sloveniji že tako težave s »korupcijskimi« omrežji, z omrežnino in tudi z visokonapetostnim omrežjem, je zmeda med socialnimi, družbenimi in družabnimi omrežji čisto odveč. Ta obsežen uvod je bil potreben le zaradi tega, da se lahko zdaj podkovani posvetimo osnovnemu problemu. Ki je očitno Tina Gaber. Tina Gaber v kopalkah na Instagramu je za Roberta Goloba to, kar je bil skoraj izvoljeni predsednik Trump na Twitterju za Janeza Janšo. Politični mlinski kamen okoli vratu. Družbena omrežja so za politika tako blagor kot pokora … A vse to drži le, dokler uporabljamo zapovedan izraz "družbeno omrežje"! Kajti to, da je družba nekaj resnobnega, odgovornega in precej zapletenega, so se generacije Slovencev začele učiti že v najbolj zgodnji dobi, pri "spoznavanju narave in družbe"; nenazadnje pa imamo celo kakšnih ducat fakultet z družbenimi študijami te ali one sorte. Torej; Tina Gaber, ki pozira na družbenih omrežjih, deluje zlovešče. Še sploh, ko v kabinet povabi še svojo kolegico, kar si lahko razlagamo, da ima premier Golob hkrati dve družabnici. Oziroma ima omrežje dveh družabnic, česar pa ne smemo zamenjati s tem, da sta ga dve družabnici omrežili. To pa že spada v polje nesramnih insinuacij. Zdaj pa naprej. Čim pa namesto družbena omrežja uporabimo termin družabna omrežja, se zadeva dramatično spremeni. Najprej Tina iz nepooblaščene družbenice v kabinetu postane premierova družabnica, kar pa ne bi smelo biti problem. In ko se jima pridruži še Samanta v vlogi strokovnjakinje za družabna omrežja, se to bere mnogo bolj benigno, kot če je Samanta strokovnjakinja za družbena omrežja. Po logiki, da je Slovencem "družbenost" tuja, "družabnost" pa smo si malodane izmislili. Tako namesto treh vsaj malo nepotističnih družbenikov Samanta, Tina in Robert postanejo trojica veselih družabnikov, kar je mnogo bolj sprejemljivo, kot kdo ve kakšne konspirativne družbene rabote. Potem pa moramo vsaj na hitro vzeti v obzir še možnost, da bo vlada po novem strateško komunicirala s pomočjo socialnih omrežij. Zdaj; za Roberta si težko domislimo samostalnik, ki bi mu lahko "priglihali" pridevnik "socialen", še najmanj bi to bila omrežja – za Tino pa domišljija že dopušča več tozadevnih možnosti …A kaj bi to …V bogaboječi družbi, kjer imajo tisoči vsako nedeljsko dopoldne v mislih, srcih in v besedi ljubezen, nekaj malega družabnosti med Robertom in Tino ne bo storilo večje škode.

Zapisi iz močvirja
Dolgost življenja našega je kratka

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Mar 5, 2024 6:17


Danes, ko obeležujemo mednarodni dan morbidnega in obešenjaškega, pa ena morbidna iz domačih logov. Dvomimo, da vas mnogo poslušalcev ve, pod katero ministrstvo spadate, ko umrete.Zadnje mesece se je namreč zapletlo s pogrebi. Ne le, da so se v enem letu podražili celo nekaj več, kot je znašala inflacija … Komunalna podjetja, v glavnem v občinski lasti, zaračunavajo za pogrebne storitve oderuške cene; tudi nekajkrat višje, kot jih imajo na uradnem ceniku. Računsko sodišče je vzelo v precep pogrebne prakse in ugotovilo cel kup nepravilnosti, na katere je nato opozorilo ministrstvo za gospodarstvo. Tako da niste bili niti blizu pravilnega odgovora! Ko umrete, spadate pod ministrstvo za gospodarstvo, ki tudi določa osnovne oziroma minimalne standarde in normative, po katerih naj poteka žarni pogreb. Ko smo tako izvedeli, da postanete kot mrlič odgovornost ministra za gospodarstvo, si lahko oddahnete. Dokler SD vodi to ministrstvo, pomeni, da niste mrtvi, čeprav ne kažete več nobenih vitalnih funkcij. To je torej dobro. Prav tako pa smo z ministrstvom za gospodarstvo za krsto zaključili "ministrskega življenja krog!" Ko se rodite, za vas skrbi ministrstvo za zdravje, ko umrete, ministrstvo za gospodarstvo. Močno poenostavljeno je tako največji dosežek človeka, pa karkoli je že počel za življenja, da se je pretvoril v blago. In to v dobičkanosno blago. Kajti pogreb je postal ob Abrahamih, porokah in birmah velik posel in prav zaradi tega je Citat Računsko sodišče revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva za gospodarstvo pri vzpostavitvi razmer za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter ugotovilo, da je bilo ministrstvo pri vzpostavljanja primernih razmer neučinkovito. Konec citata  Ker nismo vešči birokratske latovščine, si razmišljujoči težko predstavlja, kaj pomeni, če je ministrstvo neučinkovito pri vzpostavitvi razmer pri pogrebni dejavnosti … Če je ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito, imajo vlaki zamude, če je takšno šolsko ministrstvo, mularija ne zna deliti in tako naprej … Ampak kaj točno pomeni, da je ministrstvo za gospodarstvo neučinkovito, ko se človek odpravi v onstranstvo, je prepuščeno domišljiji. Tudi tisti najbolj divji. Najbolj osnovna je misel, da ministrstvo ni bilo sposobno ustaviti galopirajočih stroškov pogreba, predvsem tistih osnovnih, ki jih v minimalnih standardih sámo določa. A takšna misel je skregana s liberalnim kapitalizmom, oziroma s prosto gospodarsko pobudo. "Vsakemu pogreb, kot si ga lahko privošči," kajti skrajno licemerje bi bila zahteva, da smo v smrti vsi enaki, če to nismo za življenja. Eliti "Ave Marija" s sopranistko opernega ansambla, nam ostalim "Tišina" s trobentačem domače plehmuzike. Druga misel, o kateri razmišljamo še za življenja, je mnogo bolj vznemirjajoča; kaj pa če je ministrstvo neučinkovito pri nadzoru in zakonodaji glede pogrebnih podjetij? Kaj če je dobilo ukor računskega sodišča zaradi tega? Ker pogrebna podjetja so podjetja kot vsa druga in kaj, če tudi v tej dejavnosti kraljujejo siva ekonomija, delo na črno in sistemska korupcija. Neposrednemu uporabniku storitev je sicer vseeno, a kljub temu je misel, da vas k pogrebu nese slabo plačana agencijska delovna sila, vsaj nekoliko moteča. Kot vedno pa predlagamo tudi mogočo rešitev in se s tem dramatično odmaknemo od prakse slovenskih medijev, ki na zunaj samo ogovarjajo, na znotraj pa jih nič ni … Najbolj enostavno bi bilo, če bi pogrebno dejavnost prenesli na katero drugo ministrstvo. Najbolj primeren za to bi bil kar predsednik vlade, ki je bil v tem mandatu že nadomestni minister za skoraj vse resorje … Naslednja najprimernejša pa bi bila premestitev pogrebov ali na ministrstvo za obrambo, oziroma na ministrstvo za zdravstvo. Oboji so nekako v poslu z umiranjem, precej tega pa je, kar je vsaj malo presenetljivo, tudi na ministrstvu za kulturo, kajti smrt je ena osrednjih tem slovenske umetnosti.   Kakorkoli se bo že zakonodajna veja oblasti odločila, bi bili državljani zelo hvaležni, če bi vedeli, da bomo vsaj umrli v urejene razmere, če se že za življenja bodemo s kaosom.

Studio ob 17h
V kakšni kondiciji je Evropska unija in kakšni so načrti komisije za zadnje leto mandata?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 13, 2023 54:27


Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Zapisi iz močvirja
Meteo-alarm

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Jul 4, 2023 6:44


Danes pa zelo na kratko o vremenu. Ki je najbolj klasična od vseh klasičnih tem. Zadnje dni, oziroma zadnje tedne, oziroma zadnje mesece, oziroma leta, doživljamo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in situacij. Kar je bilo prvo, najbolj jasno in najbolj demonsko opozorilo mednarodne skupine znanstvenikov, ko so zdaj že pred četrt stoletja začeli jasno opozarjati na podnebne spremembe. Rekli so nekako takole: "Tudi v zmernih podnebnih pasovih se bo povečala možnost za ekstremne vremenske dogodke!" In se je. Takrat se je del tudi strokovne javnosti takim napovedim smejal, ni verjel, se norčeval in napovedi označil kot kataklizmične. Del javnosti se je raje zatekel k teorijam zarote, velika večina pa je odmahnila z roko, češ da je to nekaj v prihodnosti. Prihodnost pa, vsaj v interpretaciji vuhmepišnikov, nikoli ne doleti njih osebno. Zdaj pa ekstremne vremenske dogodke živimo. Iz dneva v dan. Dolgotrajne suše, neobstoječe menjave letnih časov, poletna neurja, škode na objektih, naravi in celo žrtve med prebivalci. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki izbrskajo nevihto ali dve izpred desetletij in trdijo, da je tako že od nekdaj in da letošnje poletje, ki se je kot biblijska katastrofa zgrnilo nad deželo, ni nič posebnega. A enostavno nimajo prav in že površen pregled na srečo digitaliziranega časopisja izpred nekaj desetletij kaže, da je bilo podnebje in z njim vreme kot se spodobi za naš ponebni pas – zmerno. Če je klestila toča, se je zgodilo to enkrat, ne pa petkrat v poletju, če je veter ruval drevesa, je bilo to drevo tu in tam, če je voda zalila kleti, se jih je komaj nabralo za množino … Če je bila pozimi odjuga, je trajala nekaj dni in ne tri mesece, če je bila spomladi pozeba, je prizadela sadovnjak, ne pa celotne sadjarske panoge …Sicer moramo pomesti pred svojim pragom in priznati, da smo mediji v sodobnem poročanju o podnebju in vremenu nagnjeni k uporabi pridevnikov sodnega dne, a kljub pretiravanjem je pogostost vključevanja "meteo-alarma" šokantna. Vsaj za tiste, ki nam ni vseeno za planet in tiste, ki imajo z ekstremnim vremenom boleče izkušnje že iz preteklosti. In če se strinjamo, da je vreme postalo ekstremno, in če se ob tem še strinjamo, da je takšno zaradi podnebnih sprememb, in če še naprej skrušeni priznamo, da smo bili opozorjeni, je nadaljnje vprašanje edino smiselno: "Kaj zdaj?" Po stari človeški – žal zaradi pomanjkanja podatkov iz tujine težko zapišemo "po stari slovenski" navadi – smo se prilagodili. Ekstremno hitro smo se naučili živeti z ekstremnim vremenom. Zavarovalnice si mastijo brke, gasilci so narodni junaki, sadje je cenejše iz Poljske, lastniki hiš, ki jim grozijo zemeljski plazovi, so si sami krivi. In smo opravili. Če pa beseda že nanese na globalno reševanje podnebne krize, je Slovenija tako ali tako premajhna, da bi lahko s kakršnim koli ukrepanjem lahko karkoli spremenili na planetarni ravni. Še več; vsak ukrep … Kaj ukrep! Kakršna koli iniciativa, zakonodaja ali načrtovanje, ki gre v smeri reševanja podnebne zagate, so v javnosti sprejeti na nož. Povedano na kratko; ker ne razumemo osnovne razlike, še manj povezave med podnebjem in vremenom, se nismo pripravljeni odreči niti pedi udobja, v katerem živimo v tretjem desetletju tretjega tisočletja. Od tod tudi vprašanja in razprave, ali so posamezniki, ki so recimo v Španiji med katastrofalno sušo uničili nekaj umetno namakanih igrišč za golf, vandali ali aktivisti? Ali so dejanja mladih, ki motijo naše malomeščanstvo, samo posledica permisivne vzgoje in dolgčasa, ali je za njimi resnična skrb po preživetju naslednjih generacij? Ne samo ljudi, temveč tudi tisočih vrst preostalih živih organizmov. Ekstremno vreme, ki smo mu priča ne samo zadnje dneve, temveč tudi zadnje tedne, mesece in leta, je po definiciji pojav, v katerega ni mogoče uperiti pravičniškega prsta … Ni posledica usode, ne religije, še manj politike. Vsaj tako menimo. Za ekstremno vreme ne poznamo krivca; so le mehanizmi, izumljeni z namenom, kako z njim živeti. In ob njem, po možnosti, še zaslužiti. In z njim bomo tudi živeli. Vse do takrat, ko bomo krivca našli in prepoznali ter prst ogorčenja uperili vanj. Malo je težava samo v tem, da bomo morali prst obrniti proti sebi. Eni bolj, drugi manj, a vendarle smo za novice in posledice razdejanj odgovorni sami.

Zapisi iz močvirja
Selfi okostja

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Jun 20, 2023 6:43


Kamor vsi, tudi mi; se pravi, gremo v frontalni napad na slovensko zdravstvo. Zadnje dni javnost pretresa novica, da je celjsko bolnišnico zapustilo šest radiologov. Menda je to polovica tam zaposlenih tozadevnih specialistov, a ker smo analitična in ne faktografska oddaja, ki rada pretirava in posplošuje, verjamemo, da te dni radiologe po celjski bolnišnici iščejo z lupo. Kolikor je razumeti, so radiologi zapustili javni zdravstveni sistem zaradi tega, ker so odnosi na oddelku slabi, oziroma katastrofalni. In ker so se pred časom mastili z neupravičenimi izplačili. Ker toliko zdravnikov, ki bežijo v zasebnike iz javnega zdravstva, za svoj umik navaja slabe delovne razmere in pokvarjene odnose, sklepamo, da zdravniki sicer poznajo vse skrivnosti človeškega telesa, pa nobeno od skrivnosti človeške družbe. Kajti prepir in kregarija sta eni najpogostejših in najbolj uničujočih bolezni medčloveških odnosov in nekoliko nenavadno je, da se radi prepirajo prav zdravniki, ki naj bi veljali za intelektualno, moralno in še kakšno ost slovenske družbe. Morebiti je to zaradi tega, ker so na medicinski fakulteti pred nekaj desetletji nehali poučevati »družbeno-moralno vzgojo«. Kot kaže, samo Hipokratova prisega ne pomaga dovolj. Kakorkoli; moralne dileme slovenskega zdravništva celjskim bolnikom ne pomagajo kaj dosti in ni drugega, kot da bodo bolniki v knežjem mestu začeli uporabljati priljubljeno metodo, ki se ji reče »Selfi RTG«. Gre za fotografiranje posameznih delov človeške anatomije z mobilnim telefonom. Bolnik s spleta prenese aplikacijo, najnovejši iPhoni imajo rentgen že vgrajen, starejši modeli in tisti z androidom pa morajo z ostrim rezilom zarezati na bolečem mestu in šele nato posneti selfi obolelega organa. Aplikacija nato prepozna fotografijo, postavi diagnozo in tudi predlaga zdravljenje. Če je v državi, kot je to primer v Sloveniji, zdravstveni sistem na psu, aplikacija predlaga tudi alternativne metode zdravljenja. V primeru zdravstvenega sistema na psu je to obisk pri veterinarju, ki je že zdavnaj samoplačniški. Bistveno vprašanje, s katerim se v svojih zadnjih dneh in pred apologijo ukvarja zdravstveni minister, je seveda: »Ali še sploh imamo javno zdravstvo?« Če hoče slehernik k zdravniku in mu prijazno povedejo, kako dolgo bo čakal na belo milost, je odgovor, da ga praktično nimamo. Ampak dokler ga imamo še vsaj teoretično, se ga oklepamo kot utapljajoči se zdravstvenega zavarovanja. Na srečo imamo precedenčni primer, na katerem lahko natančno predvidimo potek dokončne privatizacije zdravstva, oziroma demontaže javnega zdravstva. Pred leti se je premierno in zelo diskretno dogodila privatizacija zobozdravstva. Danes je plačevanje zobozdravniških uslug povsem normalno in časi, ko si z zdravstveno izkaznico prikorakal k zobozdravniku, da ti je zaplombiral zob, obstajajo le še v pripovedkah očakov, ki to brezzobi pripovedujejo radovednim vnukom ob tabornem ognju. Tako se bo zgodilo oziroma se vedno bolj dogaja tudi z običajnim zdravstvom; pot do dokončnega zloma je sicer tlakovana z vsesplošnim obtoževanjem med zavarovalnicami, zdravništvom, sindikati, javnostjo in ministrstvom, oziroma politiko, a dejstvo je, da plazu ni več moč ustaviti. Ker je po vseh anketah zdravje za Slovenca najvišja vrednota, je nekako logično, da za najvišjo vrednoto tudi največ plačamo. Moramo pa zdravništvo vsaj malo tudi posvariti. Obrtniška je težka. Ne bo šlo tako gladko, kot gre zidarjem, keramikom in pleskarjem. Teh res ni, zdravnikov pa je očitno kot listja in trave – glede na to, da šest radiologov zapusti celjsko bolnišnico, pa je še vedno ne zaprejo. Če se iz Celja izseli šest soboslikarjev, doživijo celjske gospodinje živčni zlom in gredo na ulico. Kakorkoli; ko bodo obrtniki, se bodo morali zdravniki navaditi na konkurenco. Kot so se morali tudi zobozdravniki. Na vzhodu in jugu Slovenije je že dolgo nacionalni šport obisk zobozdravnika na Hrvaškem. Sredi Maribora celo visi ogromen transparent, ki vabi »kariesarje« na hrvaško stran v ambulanto, imenovano »Zagorje-zub«! S podobno konkurenco prostega trga se bodo soočili tudi zdravniki. Se pravi, če si bom zlomil nogo na Krvavcu, se bom po mavec odpeljal na Reko ali kam drugam. In zdravnik v Vodicah bo izgubil le pacienta, temveč tudi stranko. Zato predlagamo, da vsi skupaj stopimo na zavoro. Če pravilno razumemo logiko in pozive k ohranitvi zdravstvenega sistema, lahko svoje naredimo tudi bolniki s tem, da do umiritve razmer nehamo zbolevati.

Tajno društvo OFC
Izredno zasedanje: Olimpija : Celje (20.5.2023)

Tajno društvo OFC

Play Episode Listen Later May 20, 2023 16:54


Zadnje izredno zasedanje v sezoni 2022/2023.

Lovim ravnotežje
167: Kako v času zdravstvenih težav bolje upravljati s strahovi in čustvovanjem- Maja Gaspari

Lovim ravnotežje

Play Episode Listen Later Apr 20, 2023 99:41


V 167. epizodi podcasta gostim mojo sestrico Majo Gaspari, ki se v podcast Lovim ravnotežje vrača četrtič. Tokrat govoriva o aktualnih izzivih, s katerimi se ukvarjava. Zadnje mesece imava namreč obe veliko pozornosti usmerjene v najino zdravje. Maja ti bo zaupala, kako se je končalo leto 2022 in začelo leto 2023, ko so jo zdravniki ujeli tik pred možno možgansko kapjo. Kako je upravljala s situacijo, kako smo kot družina bdeli nad potekom Majinega zdravljenja, kaj je šlo narobe in kaj prav in kaj smo se vsi skupaj iz te izkušnje naučili. V drugem delu pogovora ti razkrijem še, kaj se je v zadnjem času na področju zdravja dogajalo meni, zakaj sem bila slab mesec na bolniški in kje se najini zgodbi prepletata. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Majo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda167 V epizodi sva omenili akcijo, ki je trenutno odprta v moji spletni trgovini. Do samo 26. 4. 2023 lahko po najnižji ceni do sedaj ujemaš 6 interaktivnih vodičev in delovnih zvezkov: Paket Lovim ravnotežje (vključuje vodiče "Kako najdeš svoj zakaj?", "Kako presežeš omejitvena prepričanja?", "Sestavi svojo jutranjo rutino" in "Vodič za pisanje dnevnika"), interaktivni vodič in delovni zvezek Produktivnost, delaj pametneje, ki sva ga oblikovali z Majo in vodič Postavljanje ciljev. Vse skupaj za samo 39,80 EUR (redna cena je 124,40 EUR). Svoj izvod dobiš na: https://ninagaspari.com/products/ujemi-ravnotezje-delaj-pametneje-in-postavi-cilje-2023 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Razgledi in razmisleki
Zadnje poletje obiranja breskev: z zlatim medvedom nagrajeni Alcarràs Carle Simón

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Feb 16, 2023 15:47


V nemški prestolnici te dni poteka 73. mednarodni filmski festival in v oddaji Razgledi in razmisleki tokrat gostimo režiserko z zlatim medvedom nagrajenega filma z lanskega dogodka. Alcarràs je ime vasice v zahodni Kataloniji, pa tudi zmagovalnega filma lanskega Berlinala. Igrani film je španska režiserka Carla Simón posnela v maniri observacijskega dokumentarca in ga postavila v okolje, v katerem je sama odraščala: v zahodno Katalonijo, med nasade breskev, v divjo, a vendar kultivirano naravo. V sodelovanju in boju z njo se tamkajšnji kmetje preživljajo nešteto generacij. Toda odslej bo drugače: filmska družina Solé mora zapustiti svojo posest, saj bodo na njej postavili bolj dobičkonosne sončne elektrarne. Sodobni simbol »zelenega prehoda« in »čiste energije« za družino Solé pomeni nenadno izgubo vira preživljanja, v film pa vnese dodatno kompleksnost. Pred družino Solé sta zadnje poletje obiranja breskev in negotova prihodnost. Na fotografiji: režiserka Carla Simón https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carla_Sim%C3%B3n-67545.jpg

Jutranja kronika
Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori danes še zadnje preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Jan 8, 2023 21:19


Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori se bodo torej danes končale preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark. Na Rudnem polju tudi danes pričakujejo dober obisk, potem ko si je tekme svetovnega pokala v minulih dneh ogledalo veš tisoč biatlonskih navdušencev. Drugi poudarki oddaje: - V Parizu se je na protestu proti inflaciji in pokojninski reformi zbralo približno dva tisoč ljudi. - Kitajska odpravila obvezno karanteno ob vstopu v državo. - Mineva 80 let od padca Pohorskega bataljona; v Dražgošah slovesnost ob 81-i obletnici Dražgoške bitke.

AIDEA Podkast
#10 — Božični chat o ChatGPT — RE:moat

AIDEA Podkast

Play Episode Listen Later Jan 6, 2023 90:04


"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #10: Lifestyle v tujini Problemi v Evropski uniji AI, umetna inteligenca, ChatGPT AI bo spremenil umetniške službe Avtomobilizem, avtomatizacijska industrija Splošna inteligenca in uporaba umetna inteligence Problem umetne inteligence in Microsoft Personalizacija vsebine Virtualni asistenti, Google Maps Podjetniške priložnosti umetne inteligence Zadnje vprašanje za Alena ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Jutranja kronika
V Londonu zbrani državniki in kronane glave, danes zadnje slovo od kraljice Elizabete Druge

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Sep 19, 2022 21:26


Več 100 svetovnih državnikov in članov kraljevih družin je zbranih v Londonu, kjer bodo danes pokopali britansko kraljico Elizabeto Drugo. Pogrebne slovesnosti se bo udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. To bo eden največjih pogrebov v Evropi, ki bo tudi velik varnostni zalogaj, na ulicah pričakujejo okoli milijon ljudi; prek televizijskih, radijskih in spletnih prenosov pa naj bi ga spremljalo več milijard. V oddaji tudi o tem: - Nadaljevanje pogajanj o plačah v javnem sektorju, vlada ni za izstop zdravnikov iz plačnega sistema - Piran v prihodnjih dneh prizorišče snemanja filma s hoolywoodskimi zvezdniki - Španci četrtič na evropskem košarkarskem prestolu

Jutranja kronika
Podjetja naj poiščejo alternative plinu, sprožena prva stopnja zgodnjega opozarjanja na izredne razmere

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Jul 12, 2022 21:03


Agencija za energijo je z današnjim dnem sprožila prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja za izredne razmere. Čeprav za zdaj ni težav z oskrbo s plinom, bi namreč zaradi morebitnega nižjega pretoka iz Rusije lahko nastale motnje pri oskrbi. V Agencije za energijo poudarjajo, da lahko največ storimo z zniževanjem porabe energije ter uporabljamo alternative plinu. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer zatrdil, da za zdaj motenj ni na vidiku, pričakuje pa enoten odziv evropskih držav v zvezi z energetsko krizo. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob na prvi obisk v tujino v Berlin; ena od tem pogovorov tudi oskrba s plinom. -Zadnje evropsko dejanje pred hrvaškim prevzemom evra s prihodnjim letom - V nekaterih domovih za starejše zaradi pomanjkanja kadra ne sprejemajo novih stanovalcev. - Tour po dnevu odmora v francoske Alpe; rumeno majico brani Pogačar.