Podcasts about zve

Zveřejnění spisů Jeffreyho Epsteina, které odhalují vazby sexuálního delikventa na světovou elitu, hýbe už několik týdnů společenským a politickým životem na obou stranách Atlantiku. Samotné vydání těchto dokumentů ale také čelí kritice. „Do veřejného povědomí se zapisuje, že kdo je ve spise, je špinavý,“ upozorňuje editor Page Not Found a komentátor Deníku N Josef Bouška. „Zveřejnění bylo velmi lajdácké,“ přitakává Kateřina Šafaříková ze zahraniční redakce Seznam Zpráv.

Zveřejnění Epsteinových spisů, které odhalují vazby sexuálního delikventa na světovou elitu, hýbe už několik týdnů společenským a politickým životem na obou stranách Atlantiku. Převažuje u publikování spisů veřejný zájem nad rizikem očernění nevinných a konspiračními teoriemi? Kde končí právo na pravdu a kde začíná hon na čarodějnice? Debatovat budou komentátorka Seznam Zprávy Kateřina Šafaříková a novinář Deníku N Josef Bouška. Moderuje Lucie Vopálenská.Všechny díly podcastu Pro a proti můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Uzdravená duše 3. - Každý v životě na svých zádech neseme nějaké břemeno. Může jít o zranění, smutek, úzkost, jakýkoli následek hříchu, ať už našeho, nebo hříchu někoho jiného. Ježíš nám na naše těžké břemeno dává recept. Zve nás k sobě, abychom s ním spolupracovali a učili se jeho životnímu stylu a tempu. Je to recept na uzdravení naší duše.

„Zamilované jaro“ - to je název prázdninové akce, která zve v Safari Parku Dvůr Králové každý den na tři komentovaná setkání. S odbornými lektory se můžete vypravit například za fosou, orangutanem, okapi nebo hrošíkem. Redaktorka Dana Voňková si z další nabídky vybrala jedovaté hady a krokodýly. Zve vás proto do pavilonu Vodní světy.

„Zamilované jaro“ - to je název prázdninové akce, která zve v Safari Parku Dvůr Králové každý den na tři komentovaná setkání. S odbornými lektory se můžete vypravit například za fosou, orangutanem, okapi nebo hrošíkem. Redaktorka Dana Voňková si z další nabídky vybrala jedovaté hady a krokodýly. Zve vás proto do pavilonu Vodní světy.Všechny díly podcastu Safari můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Zveřejňování Epsteinovy složky v USA vyvolalo celosvětový skandál, který zasáhl zřejmě celý západní svět. A jsme nejspíš teprve na počátku. Nikdo neví, kam se tahle lavina dokutálí a co všechno ještě rozmetá.

Zveřejňování Epsteinovy složky v USA vyvolalo celosvětový skandál, který zasáhl zřejmě celý západní svět. A jsme nejspíš teprve na počátku. Nikdo neví, kam se tahle lavina dokutálí a co všechno ještě rozmetá.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Zvečer se bodo uradno začele 25-te zimske olimpijske igre Milano-Cortina. Italija jih - 70 let po Cortini d'Ampezzo in 20 let po Torinu - gosti tretjič, prvič v zgodovini uradno na dveh prizoriščih. Slovesnost ob odprtju, ki se bo začela ob 20-ih, bo na milanskem nogometnem stadionu San Siro, v neposrednem prenosu pa bodo sodelovali tudi športniki z drugih tekmovališč. Organizatorji obljubljajo dih jemajoč spektakel. Druge teme: - Kljub napovedi ameriško-iranskega srečanja strah pred neposrednim spopadom ostaja v zraku. - Washington zavrnil predlog Moskve za podaljšanje omejitev po izteku jedrskega sporazuma Novi start. - Na kmečkem protestu v Ljubljani naj bi se danes zbralo približno 500 udeležencev.

Stāsta medicīnas vēsturniece, Rīgas Stradiņa universitātes docente Maija Pozemkovska; pārraides producente – Maruta Rubeze Spalvainais degunradzis ir viens no lielākajiem izmirušajiem zīdītājiem, kas dzīvojis ledus laikmeta beigās Eirāzijas ziemeļos, arī Latvijas teritorijā. Spalvainais degunradzis bija mamuta laikabiedrs, apaudzis ar rūsgani brūnu spalvu, augumā mazāks par mamutu, taču gana iespaidīgs. Spalvainā degunradža augums bija divarpus metru, un, kā jau degunradzim, tam bija divi ragi, turklāt priekšējā, lielākā raga garums bija pāri vienam metram (~1m 30 cm). Lielais rags tika izmantots aizsardzībai un sniega attīrīšanai barības meklējumos. Spalvainais degunradzis svēra no divām līdz trim tonnām. Latvijas teritorijā tas dzīvoja vairāk nekā pirms 12 tūkstošiem gadu. Šī izmirušā dzīvnieka paliekas – kaulu fragmenti – Latvijā atrasti divreiz – 1861. un 1928. gadā; abas reizes – pie Zveņģes upītes, starp Lielvārdi un Rembati. Spalvainā  degunradža meklējumos Latvijā lieli nopelni bija Rīgas Dabaspētnieku biedrībai (Naturforscher-Verein zu Riga), ko 1845. gadā dibināja Vidzemes ārsti, aptiekāri, luterāņu mācītāji un skolotāji ar mērķi veicināt sabiedrības interesi par dabaszinātnēm. Tā kā šajā biedrībā galvenokārt bija vācbaltieši, biedrību likvidēja 1939. gada novembrī, pēc vācbaltiešu izceļošanas. Tad, kad Latvijas teritorijā parādījās pirmie iedzīvotāji, ziemeļbriežu mednieki, ledum atkāpjoties, spalvainais degunradzis jau bija izmiris. Pirmais, kas aprakstīja spalvaino degunradzi pirms vairāk nekā divsimt gadiem (1799) un deva latīnisko nosaukumu Rhinoceros Antiquitatis, bija vācu ārsts un dabaszinātnieks Johans Frīdrihs Blūmenbahs (Blumenbach; 1752–1840). Viņš bija viens no zooloģijas un antropoloģijas kā salīdzinošo zinātnisko disciplīnu pamatlicējiem. Vēl pirms Blūmenbaha lielu ieguldījumu spalvainā degunradža izpētē deva slavenais vācu dabaszinātnieks Pēters Simons Pallass (Pallas; 1741–1811).  Pēc Krievijas ķeizarienes Katrīnas II uzaicinājuma viņš devās ekspedīcijā uz Sibīriju, kā rezultātā norādīja uz spalvainā degunradža izplatību šajā reģionā un 1772. gadā Irkutskā no vietējiem iedzīvotājiem ieguva izmirušā dzīvnieka galvu un divas kājas, jo pārējais bija apēsts, un āda izmantota apģērbam. Spalvainā degunradža fosīliju atradums Staruņā (Starunia, Polijas teritorijā, kas mūsdienās ir Ukraina), dziļā ozokerīta raktuvē (12,5 m dziļumā) 1929. gada 23. oktobrī bija pasaules sensācija: tika atrasts vienīgais, vispilnīgākais šīs sugas eksemplārs ne tikai ar saglabātu skeletu, bet arī daļu no iekšējiem orgāniem, muskuļiem un ādu. Jaunā, apmēram trīs gadus vecā mātīte bija mirusi aptuveni pirms trīsdesmit tūkstoš gadiem. Šī eksemplāra unikālā fosilizācija bija iespējama, pateicoties labvēlīgiem ģeoloģiskiem apstākļiem, turklāt dzīvnieks zemes dzīlēs bija gulējis augšpēdus, un, iespējams, tāpēc ķermenim bija tikai nelieli bojājumi. Ar Polijas armijas palīdzību divu mēnešu laikā spalvainais degunradzis bija sagatavots transportēšanai un nogādāts Krakovā. Šī ziņa ātri sasniedza Latviju, un mākslinieks butaforists Oļģerts Krūmiņš (1904–1989) tolaik Eiropā pirmais modelēja spalvaino degunradzi dabīgā lielumā. Maketa izgatavošanai tika izlietoti vairāk nekā 80 kg vecu avīžu, ko sabāza lielā dzīvnieka "skeletā", izgatavotā ar metāla stiepļu palīdzību, savukārt ragi tika gatavoti no koka. Lielizmēra maketu izstādīja Izglītības ministrijas Skolu muzeja rīkotā "Daugavas izstādē" 1932. gadā, piesaistot gandrīz desmit tūkstošus apmeklētāju. (No 1925. līdz 1938.g. Skolu muzejs atradās Valdemāra ielā 36a, aizņemot trīspadsmit telpas divos augšējos ēkas stāvos.) Izcilais butafors Oļģerts Krūmiņš pēc Skolu muzeja likvidācijas 1951. gadā strādāja Medicīnas vēstures muzejā. Viņa veidotās diorāmas par viduslaiku medicīnu joprojām apskatāmas Paula Stradiņa Medicīnas vēstures muzejā. Oļģerta Krūmiņa izgatavotais makets nav saglabājies, toties Staruņā atrastā spalvainā degunradža skelets, izbāzenis (rekonstrukcija) un anatomiskie preparāti (piemēram, mēle, aukslējas, ausis) mūsdienās aplūkojami pastāvīgajā ekspozīcijā Polijas Zinātņu akadēmijas Dabas vēstures muzejā Krakovā (Muzeum Przyrodnicze w Krakowie). Interesanti, ka arī 21. gadsimtā britu paleontologi Stafordšīrā atraduši vēl četru aizvēsturisko degunradžu skeletu paliekas. Meklējumi turpinās! Izmantotā literatūra: Lamsters, V. "Latvijā izmirušie prāvākie zīdītāji". Rīga, Izglītības ministrijas Skolu muzejs, 1937. Pozemkovska, M. "Skolu muzeju veidotāji 20. gadsimta pirmajā pusē: Jānis Greste, Oļģerts Krūmiņš, Eduards Reiziņš" / "Rīgas Skolu muzeja Raksti", 2. rakstu krājums, Rīga, 2025, 107.–120. lpp. The Institute of Systematics and Evolution of Animals of the Polish Academy of Sciences

Prezident si myslí, že ho ministr zahraničí vydírá. Ministr zahraničí tomu říká politické vyjednávání. Kam až zašla česká politika? A jaké to bude mít důsledky? Zveřejněné esemesky analyzuje a komentuje politolog Vít Hloušek z Metropolitní univerzity v Praze. Ptá se Matěj Skalický.

Prezident si myslí, že ho ministr zahraničí vydírá. Ministr zahraničí tomu říká politické vyjednávání. Kam až zašla česká politika? A jaké to bude mít důsledky? Zveřejněné esemesky analyzuje a komentuje politolog Vít Hloušek z Metropolitní univerzity v Praze. Ptá se Matěj Skalický.Všechny díly podcastu Vinohradská 12 můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Tomislav Vrečar, “urbani” pesnik, ki kot glasbeno-literarni performer sliši tudi na ime Soma Arsen, vrsto let ustvarja v Novi Gorici, kjer v obmejnem okolju črpa svojo inspiracijo in jo uspešno pretvarja bodisi v verze bodisi v multimedijske performanse. Njegova sedma pesniška zbirka z naslovom Dečki se od prejšnjih (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika) loči po precej bolj strukturalističnem pristopu in besednem minimalizmu. Ta razkriva praznino neubesedljivega manka s preprostimi besednimi zvezami, ki se začenjajo z besedo “dečki” in se z njo dostikrat tudi končajo. Če se zdi, da v njegovih zgodnjih pesmih lahko zaslutimo nadrealistično dekonstruktivistični stil z vplivi pesnikov, kot sta Tomaž Šalamun in Srečko Kosovel, so njegove zadnje pesmi našle povsem samosvojo frekvenco, na kateri zelo pomenljivo in iskreno “resonirajo”. Že naslovnica, na kateri se nahaja samostoječa ura v obliki penisa, izpod katere se plazita prestrašena dečka, nam da slutiti, da bo falični označevalec osrednji moment v knjigi in da se bo okrog tega razpela simbolna mreža označencev, ki bodo opozarjali na njegov strukturni manko. In res – najsi gre za namig na politično, socialno, kulturološko, filozofsko ali psihoanalitično situacijo, vedno se v njej znajdejo “dečki”. Okrog njih se v nekaj besednih skicah izostri ideološko neobremenjen pogled na svet, ki ga pesnik sproti ustvarja. Pesmi, ki nimajo naslovov, sestavljajo verzi, ki ne pojasnjujejo, temveč postopoma dopolnjujejo občutenje, ki prehaja v oris univerzalne stvarnosti: “Dečki / Naj čas postane vaš prijatelj. / Dečki. / Olistajte človeštvo. / Dečki razigrani. / Dečki v krošnjah. / Kdor opazuje – vzpostavi red. / Dečki.” V eni izmed najkrajših pesmi Vrečar opiše proces rojevanja dečkov iz blata, ki ga zvečer mati zamesi kot testo, zjutraj pa se njegova forma spet vrne v prvotno razdrobljeno stanje: “Deček iz blata. / Zjutraj razpade. / Zvečer ga mati spet zamesi.” Na drugem mestu jih enači s feta sirom, ki sestavlja pravo kombinacijo s čustvenimi prelivi v politični solati: “Feta dečki. / Dečki v solati. / Dečki s prelivom. / Dečki derivati. / Dečki arrabiati.” V poplavi najrazličnejših opredelitev pokaže na njihovo enakost pred različnimi političnimi sistemi: “Dečki fašisti. / Dečki komunisti. / Dečki kapitalisti. / Dečki fatalisti. / Dečki nihilisti. / Isti, isti … / Isti dečki. / Enaki med enakimi.” Pri tem ne pozabi omeniti ne Jezusa ne partizanov, oboje zapakira v igro, ki se na prvi hip zdi nedolžna, a se ne moremo znebiti občutka, da v ozadju poteka kompleksna ideološka manipulacija: “Dečki! / Jezus je bil star pet let, / ko je iz gline naredil dvanajst vrabcev. / Tlesknil je z dlanmi in vrabci so poleteli. / Dečki so poleteli.” Na drugem mestu pa lahko preberemo tale zapis: “Ne ljubezen. / Dečki. / Ne sovraštvo. / Dečki. / Tovarištvo v hostah. / Dečki. / Naj odmeva pesem iz gozdov. / Na juriš! / Dečki.” Dečke pesnik nenehno prestavlja – v gozd, da se skrivajo za lubjem, v vesolje, kjer jih “zvezde mečkajo”, v morje, kjer skupaj z ribami lovijo zrak, zaprti v plastične vrečke, v zrak, kjer letijo skupaj z visokoletečimi besedami in pticami, med pustne laufarje in začimbe ter med polomljene igrače in razgaljene živali. V eni izmed pesmi se obregne ob zbirko pesniškega kolega Toneta Škrjanca: “Dečki. / Nekaj o nas kot živalih. / Golimo se. / In svet se olista. / Tone je deček. / Potem neki daljni topoli. / Tako mora. / Dečki.” Ne pozabi ustvariti asociativne verige v zvezi z dogajanjem v Gazi, čeprav geografsko Gazo zamenja gaza za rane: “Dečki. / Z gazo v srcu. / Mir se žoga s pravico. / Dečki. / Nihče ne zmaga. / Dečki. / Nasvidenje v naslednji vojni. / Dečki.” Čeprav se zdi, da Tomislav Vrečar na eni strani ostri svojo retoriko v smeri mazohističnega kanibalističnega použitja, na drugi pa mu udarja ven potlačen bes zaradi oblastnih mater in odsotnih očetov, ga zavest o vsestranskem manevriranju z jezikom na nek čuden način osvobaja. Jezik namreč ni samo organ za sporazumevanje, je najbolj oživčen in živ organ, namenjen tako pesniškemu kot seksualnemu zadovoljevanju: “Dečki, jezik je zajebana stvar. / Živ je. / Neprestano se spreminja. / Raste. / In se ovija. / Dečki, kuj za njim! / Naj vam v ustih pristane.” Bralec se ne more znebiti občutka, da se pod besedami, ki na prvo žogo zvenijo kar se da nedolžno, skriva celo brezno jeze in hkrati užitka, lagodja in nelagodja, ki se razrašča ob vsaki prebrani pesmi, ne da bi v resnici vedeli, kam pes tišči taco … Čeprav je stil pisanja preprost, da bolj ne bi mogel biti, in več pove z zakrivanjem kot z razkrivanjem pomena besed, Vrečar v svojo poezijo vtihotaplja numinozno in sublimno komponento, ko stvar deluje najbolj banalno. Čeprav bi včasih za pravi občutek dramaturške zaokroženosti potrebovali še kak verz ali dva, so njegove pesmi zaokrožene, samostoječe celote, ki razpirajo cel segment asociacij, o katerih lahko premlevamo več dni, ne da bi jim prišli do dna. A čar poezije je prav v tem, da njenih označevalcev ni mogoče dobesedno prevesti z označenci in da je določena praznina ključna za obstoj njihove diskrepance, ki ne nazadnje omogoča nastanek vzporednih svetov interpretacije. Tega se Tomislav Vrečar kot pesnik in prevajalec zaveda, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo iz urbanega nadrealizma zavil v subjektivni strukturalizem, ki mu omogoča, da končno postavi v ospredje sebe kot dečka, neobremenjenega s poklicno in družinsko perspektivo.

Co rozhoduje o tom, zda je víra jen vnější podobou, nebo živým vztahem s Bohem? Apoštol Jan odhaluje rozdíl mezi těmi, kdo vypadají jako součást Božího lidu, a těmi, kdo jím skutečně jsou. Zve nás k poctivé osobní inventuře před Božím slovem. Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

Halaška. Takové jméno nese rozhledna u Budišova nad Budišovkou v Moravskoslezském kraji. Stojí na vrcholu hory jménem Kopřivná a nabízí jednak krásné výhledy a také zajímavý příběh spojený s významnou budišovskou vědeckou osobností. Zve nejen blíž k nebi, ale i za poznáním.Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.

Po podcastové sérii Bertík se pořad Ve stínu vrací s dalším případem k tématu, jak instituce státu nedokáží v nejlepším zájmu dítěte řešit vyhrocené spory rodičů. Podcast jsme v pátek 28. 11. opět publikovali, na webu Seznam Zprávy naleznete podrobnější vysvětlení, proč byl dočasně stažený.„S dětmi, které nechtějí k druhému rodiči, se v České republice zachází hůř než s věcmi,“ říká právnička specializující se na vysoce konfliktní spory Markéta Chudáčková. Zastupuje matku z Ústeckého kraje, k níž předminulý týden v sobotu večer přišla sociální pracovnice v doprovodu dvou policistů a odnesla si jejího sedmiletého syna Tomáše. Ten byl svěřen do péče otce, u kterého nechce být a od kterého už podruhé utekl právě k matce.Nová epizoda investigativního pořad Ve stínu se po dvou týdnech vrací k tématu opatrovnických sporů. Zveřejnění podcastové série o čtyřletém Bertíkovi vyvolala velkou vlnu reakcí, jak u odborné veřejnosti a politiků, tak u čtenářů a posluchačů.Do redakce přišlo téměř sto reakcí popisujících osobní a často velmi drásávé zkušenosti s orgány sociálně-právní ochrany dětí neboli OSPODy či opatrovnickými soudy. Některé z nich uslyšíte v dnešní epizodě.---Ve stínu:Případy a příběhy od vás. Z míst, kam média většinou nevidí, je na světlo vynáší investigativní a reportážní tým Jiřího Kubíka. Nová epizoda vždy v neděli dopoledne na Seznam Zprávách, Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Své náměty, postřehy a připomínky nám pište na e-mail: vestinu@sz.cz

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.

Knihkupkyně Jana Kožichová z jihlavského Kosmasu doporučuje na říjen novinky pro dospělé i děti. Zve také na tradiční Velký knižní čtvrtek.Všechny díly podcastu Dobré dopoledne můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Voditelji članic Evropske unije so na neformalnem srečanju v Koebenhavnu pred dobro uro končali razpravo o krepitvi obrambnih zmogljivosti povezave. Kot so napovedali pred začetkom, naj bi se med drugim dogovorili za tesnejše sodelovanje na področjih varnosti in obrambe ter odločnejše ukrepanje ob ruskih grožnjah. Zvečer jih čaka še razprava o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Flotilja s pomočjo za Gazo vplula na območje, kjer bi jo lahko prestregli Izraelci. - Izrekanje delavcev o izplačilu božičnice po mnenju pravne stroke ne bi bilo skladno z zakonodajo. - KPK tožbo SDH-ja označuje za udarec po tistem, ki razgalja nepravilnosti.

Zvečer bodo prve tekme zadnjega kroga kvalifikacij za uvrstitev v konferenčno ligo v nogometu. Za evropsko jesen se bosta borila tudi dva slovenska predstavnika. Celje bo gostilo Banik iz Ostrave, Olimpija se bo v Stožicah pomerila z moštvom Noah iz Armenije.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Pesnik Ivan Dobnik z zbirko Nostalgija, utopija zaokroža svoje intenzivno ustvarjalno obdobje zadnjih petih let, v katerem je osrednja tema poezija sama. Prek zbirke Tihe pesmi, ki sedaj preraščajo v »tisoč pesniških zbirk, ki so / samo za sanje«, zbirke Čajne pesmi, vse mora biti poprej namreč »umito v kopeli čaja / za drobec sekunde«, zbirk Rojstvo oaze in Do konca odprto nebo, ki postajajo »Utopija vsega, kar je«, je nastala Nostalgija, utopija. Gre za zbirko, ki jo mora enkrat v življenju napisati vsak pesnik – pisati poezijo o poeziji, pisati poezijo poezije. Ne le v kontekstu drugih tematik, temveč celotno zbirko posvetiti tovrstnim vprašanjem. Zbirka je apoteoza poezije, kot takšna pa ne more biti ena sama, četudi narava poezije ostaja nespremenjena. »Pesem ne more nastati brez svojega stvaritelja – pesnika,« je Dobnik zapisal v uvodniku z naslovom Prisotnost pesnika – prisotnost poezije v 124./125. številki Poetikona, katerega urednik je. Vsak pesnik mora napisati tovrstno apoteozo zase in s tem tudi za vse druge. Razpetost med nostalgijo in utopijo je razpetost med začetkom njegovega ustvarjanja in tem, kaj poezija je – oaza, nebo, utopija. Metafizični kraj, kjer se srečujeta pesnik in poezija, stvaritelj in stvarstvo. Na predstavitvi je sam poudaril, da je vse bistvene koncepte, vse bistvene nastavke domislil v svojih gimnazijskih letih, hkrati pa je poezija postala utopija, dobesedno ne-kraj. Zbirka torej v tem smislu v domišljanju poezije doseže vrhunec. Če oaza in nebo, ki se prav tako kot motiva pojavljata v zbirki Nostalgija, utopija, v sebi še nosita nekakšno krajevnost, je krajevnost pri izrazu utopija povsem izgubljena. Pravzaprav je zanikana. Poezije kot kraja ni in hkrati je bolj kraj kot kdajkoli. Morda bi lahko predlagali drugo ime za utopijo, ta bi bila horizont, če naj nadaljujem metaforičnost iz neba. Na horizontu, naj nadaljujem metaforo, ni nič drugega kot veter. »Veter je del procesa,« se glasi citat iz Ezre Pounda, ki uvaja pesem O vetru in o obstoju brezčasja. Otvoritveni citati se sicer pojavljajo samo v začetnih pesmih, pri tem pa se kažejo kot dialog z drugimi »stvaritelji«. V tej pesmi v prozi Dobnik odpira vsa temeljna vprašanja poezije, naj to pojmujemo kot umetnost v splošnem: sanje, presežno, čas, neulovljivost: »[P]išem v neverjetno snovni realnosti, a tisto, kar je na drugi strani črk, za besedami in pisavo, je transcendenčno, in zagotovo lahko trdim, da je izum potovanj po brezčasnem prostorju že dolgo znan.« V tem je videti vodilo Dobnikovega pisanja: uporaba konkretnih podob, krajev, in hkrati stremljenje k upovedovanju presežnega: »Vse drugo je neoprijemljivo in spi v toplem hlevu.« V Metafizičnem pesniku na primer naniza: »Videl je / razkosano pesem kosov, slišal neslišno, lirično je iskal / zavetja v senci petja.« Ivan Dobnik je mojster izčiščevanja poezije vsega odvečnega. Čiste poezije, kakor jo je opisal Stéphane Mallarmé: polna je nakazovanj, a nikoli ničesar zares ne definira. Tovrstno pisanje pa postavlja več vprašanj kakor odgovorov; kar prava umetnost tudi terja od njenega stvaritelja. Pri Dobniku je bistveno vztrajanje v njej, biti zavezan poeziji. »Z mesta se ne premaknem. / Tukaj branim pokrajino.« Ali kot je zapisal v že omenjenem (programskem?) uvodniku: »Neuničljivo vztraja. Ali preprosto: diha, piše. Vendar onstran cirkuških akrobacij literarnega turizma in biznisa literarnih nagrad.« V tem smislu lahko beremo tudi njegove osti zoper napredek: »Regulacija reke je opustošila poezijo. Varna, divja, neznana in nikogaršnja obrobja so bila prve žrtve napredka.« A vendar ohranja vero v pesnika: »Ampak novorojene besede kljubujejo in skupaj z njimi njihov stvaritelj.« Zbirko Nostalgija, utopija odlikuje oblikovna raznovrstnost in pripomore k branju nekakšne rekapitulacije Dobnikovega ustvarjanja. Distihi, pesmi v prozi, sonet, pogosto poigravanje z zamiki verzov … bralca obdajo s tisočerimi podobami. Tako kot so kritiki pisali poprej, da je namreč Dobnikova poezija tudi ujemanje med zvenom in pomenom, je tudi ujemanje med obliko in pomenom. Na eni strani poezija izrekanja, magičnih izrekov, na drugi strani pa poezija dolgih povedi. Zbirka se bere, kot potovanje, morda celo kot dopotovanje. Koliko novega lahko zavezanost takšni poezija ponudi? Veliko, menim. Ali lahko preseneti? Dopotovanje, a kam? Skoz vse plameni spomin. Spomin ali Mnemozine, ki je mati poezije: »Kar gledam, je v naslednjih sekundah že spominjanje.« In ogenj, ki je in bo razsvetljeval in grel. »Zvečer sem si na jasi v notranjosti zanetil ogenj iz naplavljenega lesa in obstoj poezije se mi je razodeval ravno takrat v povsem drugačnih oblikah kot tedaj, toliko let pozneje.« Zadnjo pesem zbirke Nostalgija, utopija uvaja verz, ki nas zasuka na začetek oziroma dokončno odpravi linearnost časa: »Bil sem star pet let in v mraku gozda ob kmetiji sem / zakuril ogenj.« In nadalje v pesmi beremo: »In ta šokantno krhki onstran / še kar traja, sveti ogenj skozi desetletja […] Greješ me ti, klobčič volnenih sanj, zvesta divjina / iz vesolja pred začetkom«. O lovljenju vetra je pričal že Pridigar v Bibliji. Vse je poezija, naj zaključim. Vera vanjo je neomajna in trdna. Plameneča.

Vlada je potrdila predlog zakona o 25-odstotni obdavčitvi dobičkov od kriptovalut ter predlog spremembe zakona, ki po enaki stopnji obdavčuje dobičke z izvedenimi finančnimi predpisi. S potrjevanjem zakonov je bil danes zaposlen tudi državni zbor. Poslanci so podprli 100 milijonov evrov na leto za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Drugi poudarki oddaje: - Sirske vladne sile se umikajo z območja Druzov na jugozahodu države. - Ukrajinski parlament za novo predsednico vlade potrdil dozdajšnjo gospodarsko ministrico Julijo Sviridenko. - Zvečer na novogoriškem Trgu Evrope koncert domačega klavirskega virtuoza Aleksandra Gadžijeva.

Jaká je Paříž na začátku léta? Zve na romantickou procházku po nábřeží? Na posezení na terase kavárny u sklenky vína? Ne. Tyto pohlednicové obrázky patří bohužel minulosti. Letos se v červnu a červenci Paříž rozpálila do běla, a pro obyvatele a turisty nastalo náročné období.

Jaká je Paříž na začátku léta? Zve na romantickou procházku po nábřeží? Na posezení na terase kavárny u sklenky vína? Ne. Tyto pohlednicové obrázky patří bohužel minulosti. Letos se v červnu a červenci Paříž rozpálila do běla, a pro obyvatele a turisty nastalo náročné období.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Izraelska bojna letala so davi napadla Iran. Kot je sporočila izraelska vojska, je ciljala iranske jedrske zmogljivosti, sisteme protizračne obrambe in druge vojaške objekte. Po napovedih izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se bo operacija "Rising lion" nadaljevala. Pred dobro uro so izraelske zračne sile napadle mesto Tabris. Iran je kot odgovor na Izrael izstrelil najmanj sto dronov. Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenei, je zagrozil, da Tel Aviv ne bo ostal nekaznovan. Teheran je hkrati obtožil ZDA, da podpirajo izraelski napad, kar pa so v Washingtonu ostro zanikali. V oddaji tudi: - Vlada bi v kabinsko žičnico na Kanin vložila do 30 milijonov evrov pod določenimi pogoji. - Ne-elektrificiarne železniške proge z novimi dizelskimi vlakovnimi kompozicijami - Zvečer začetek Festivala idrijske čipke, kraj letos praznuje več jubilejev.

Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.

Kako se osjećaju Srbi na sjeveru Kosova dvije godine nakon sukoba u Zvečanu? Elon Musk napušta administraciju Donalda Trumpa. Opozicija u RS-u nudi vladu u sjenci kao "izlazak iz krize".

Na Slovenski pristavi pri Clevelandu so včeraj imeli odprtje letošnje sezone. Sveto mašo je daroval župnik pri Svetem Vidu Janez Retar, rojaki so imeli na voljo kosilo in zabavo s plesom, igral je Stane Mejač. Danes pa v Združenih državah Amerike praznujejo spominski dan, ko izrazijo hvaležnost tako preživelim veteranom kot vsem ženam in možem, ki so dali življenje za svobodo. Svetoviški veteranski odbor vsako leto z ameriškimi zastavicami okrasi tisoče grobov pokojnih veteranov na katoliških pokopališčih. Na pokopališču Vernih duš je včeraj popoldne molitve za vse padle v vojnah in za vse pokojne farane vodil župnik Janez Retar. Rojaki v Clevelandu pa so v petek obhajali večer slovenskih krščanskih izročil pred praznikom Marije Pomagaj. Zvečer so se zbrali pri Lurški Materi Božji na Chardon Road v Euclidu. Vsakoletno pobožnost pripravljajo člani Federacije društev KSKJ iz Ohia na čast Materi božji z Brezij, zavetnici Slovenije in Slovencev po svetu. Po rožnem vencu je bila sveta maša, nato pa še pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Marijo so prosili za ves svet, saj je tako zelo potreben njene Materinske pomoči, so še sporočili.

Angleži slovijo po tem, da imajo v roki ves čas dežnik. Morda ga bomo potrebovali tudi mi. Ampak psi gredo na potep, ne da bi jim zmočilo kožuh, in mački se sem ter tja lahko pogrejejo na sončni lisi. Zvečer, ko ob desetih lastniki prižgejo Prvi program, da bi poslušali ali poklicali Mojco Blažej Cirej, pa se s polnim želodčkom zadovoljno skolačkajo na svojo cunjo. Vedo, da tudi lastnik potrebuje svoj sončni žarek, pa čeprav šele zvečer.

Po državi potekajo še zadnje priprave pred praznikom dela. Zvečer bodo zagoreli številni kresovi, jutri zjutraj bodo zadonele budnice. Ob tem se tradicionalno vrstijo opozorila sindikatov, da delavske pravice niso pridobljene, ampak izborjene. Aprilska inflacija nekoliko višja kot marčna V spodnjem Podravju želijo s sončnimi elektrarnami znižati stroške električne energije. Indija naj bi po navedbah Pakistana kmalu izvedla vojaški napad.

Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.

Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu bodo danes podelili odličja najboljšim tekaškim ekipam v sprintu in mešanim ekipam v smučarskih skokih. Slovenska četverica v postavi Nika Prevc, Ema Klinec, Anže Lanišek in Domen Prevc bo na veliki skakalnici lovila drugo odličje na prvenstvu na Norveškem. Zvečer pa bo znova v ospredju nogomet. V elitni ligi prvakov so se začeli prvi dvoboji osmine finala tekmovanja. Za včerajšnji vrhunec sta poskrbela oba kluba iz Madrida, Atletico in Real, med nocojšnjimi dvoboji pa bo največje pozornosti deležen obračun v Parizu, v katerem bo PSG gostil Liverpool.

Na Danskem, Norveškem in Hrvaškem se bo s prvimi tekmami začelo 29. svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija bo skupinski del turnirja igrala v Zagrebu, prva nasprotnica bo v četrtek Kuba. Za košarkarje Olimpije pa se bo nadaljeval lov na končnico evropskega pokala. Zvečer se bodo za 2. mesto v skupini B, ki še prinaša neposredno uvrstitev v četrtfinale, pomerili z jeruzalemskim Hapoelom. Po nocojšnji tekmi bo Olimpija že v četrtek v Litvi igrala proti Lietkabelisu.

Zvečer bodo zadnje tekme ligaškega dela konferenčne lige v nogometu. Olimpija bo igrala v gosteh pri Jagiellonii, kjer bi si z zmago nad poljskim moštvom in nekaj sreče lahko zagotovila neposredno uvrstitev v osmino finala. Celje bo ligaški del tekmovanja sklenilo z domačo tekmo proti valižanski ekipi The New Saints. Z zmago bi Celjani še lahko upali na uvrstitev v šestnajstino finala. Ob nogometu se posvetimo še rokometni reprezentanci Slovenije in njenemu vodstvu, ki je objavilo seznam igralcev, na katere računa na pripravah za januarsko svetovno prvenstvo.

Oscar Berger. Prišiel na svet v prešovskej židovskej rodine. V roku 1923 sa ako jeden z mála novinárov smel zúčastniť v Mníchove na procese s Hitlerom, ktorému sa vtedy ešte puč nevydaril. O desať rokov neskôr sa však Hitler už dostal k moci a Berger, vzhľadom na svoj židovský pôvod, musel Nemecko opustiť. Napokon sa z neho stal uznávaný novinár, americký politický karikaturista a uznávaný karikaturista slávnych umelcov a hviezd šoubiznisu. Oskar Berger mal talent, akých nebýva veľa. Hlavy štátov, panovníkov aj filmové hviezdy videl svojou optikou a vďaka tomu dokázal stvoriť úžasné karikatúry. Zvečnil také osobnosti ako prezident J. F. Kennedy, Albert Einstein, Winston Churchill, baseballová hviezda a dočasný manžel Marilyn Monroe – Joe Dimaggio, Greta Garbo, Charlie Chaplin, prezident Nixon, či pápež Ján Pavol II. O Oscarovi Bergerovi sa s Michalom Havranom bude zhovárať historička Andrea Sivaničová, jedna z najznámejších sprievodkýň v meste Prešov. Hana Ponická, slovenská prozaička, prekladateľka, publicistka a autorka literatúry pre deti a mládež, disidentka, bývalá manželka spisovateľa Štefana Žáryho, básnika Jána Kostru a vojenského historika Jaroslava Šolca. Aktívne sa zapojila do Slovenského národného povstania. V rokoch 1948 až 1950 žila v Ríme, kde pôsobil jej manžel, spisovateľ Štefan Žáry v tom čase ako dopisovateľ Československej tlačovej kancelárie. Hana Ponická nebola iba poprednou slovenskou prozaičkou, prekladateľkou a publicistkou, ale aj aktívnou bojovníčkou proti totalite a signatárkou Charty 77. Za odpor proti praktikám komunistického režimu bola 14. augusta 1989 spolu s členmi tzv. bratislavskej päťky - s Jánom Čarnogurským, Miroslavom Kusým, Vladimírom Maňákom a Antonom Seleckým - zatknutá a súdená. Disidentka a spisovateľka Hana Ponická, nositeľka Radu Ľudovíta Štúra I. triedy (2002), zomrela 21. augusta 2007 v Banskej Bystrici vo veku 85 rokov, pochovaná je v rodnej obci. O Hane Ponickej sa Michal Havran bude zhovárať s profesorkou v odbore teória literatúry Martou Součkovou.

U više gradova u Srbiji odata počast stradalima u nesreći na novosadskoj Železničkoj stanici, protivnici protesta ponovo pravili incidente. Na zgradu Opštine Zvečan na Kosovu bačena eksplozivna naprava, Crna Gora upozorava na delovanje turskih, gruzijskih i ruskih kriminalnih grupa u regionu.

CELÝ ROZHOVOR V DÉLCE 58 MIN. JEN NA HTTPS://HEROHERO.CO/CESTMIR Je mužem mnoha profesí: někdejší dopisovatel americké tiskové agentury AP, zpěvák, hudebník, textař, rychlodabér, porotce v talentových soutěžích a pro některé v posledních letech taky dezinformátor a chcimír. Nabízelo se proto aspoň na část z toho Ondřeje Hejmy zeptat. Coby dlouholetý podporovatel Donalda Trumpa se od jeho jednoznačného zvolení prezidentem vznáší na obláčku euforie a dění v USA označuje za politické povstání. Tamní volby podle něj nerozhodla jenom peněženka, ale naštvání na režim a to, co reprezentuje, včetně migrace, mýtů, woke ideologií nebo válek. Zveřejněná jména „prezidentových mužů“, kteří se spolu s ním mají ujmout vedení země, považuje za „bomby“. Mimořádně zajímavé budou podle něj kroky Roberta F. Kennedyho mladšího, adepta na post ministra zdravotnictví, který znovu otevře téma covidu. Podle Hejmy, který patřil ke kritikům povinného očkování a omezování svobody, naprosto legitimně. Že by Americe hrozila ztráta demokracie, se nebojí. Ale „hlavy padat“ budou a bolet to bude taky, protože čistky jsou zkrátka nezbytné. Pokud jde o Trumpovu zahraniční politiku, říká, že je v rámci ní do inaugurace reálné domluvit na Ukrajině příměří. Jinak to podle něj ani nejde, nevěří, že by lépe vyzbrojená ukrajinská armáda dokázala Rusy zahnat. A taky si myslí, že Vladimir Putin dávno pochopil, že okupovat země, které o ruskou nadvládu nestojí, je pitomost. Probrali jsme i to, proč je přesvědčený, že díky Donaldu Trumpovi zavládne klid zbraní, kde udělal jeho předchůdce chybu a jak vidí budoucnost Ukrajiny. Nebo proč se nikdy soudně nebránil proti označení agent s krycím jménem Rony a teď vážně uvažuje o tom, že dá lustrační zákon k Evropskému soudu pro lidská práva. A taky proč neuznává argument, že si Petr Pavel svou službu režimu odpracoval, i proč ho moderátor Luboš Xaver Veselý „veřejně poblil“.

Chcete-li podpořit Svobodný přístav, můžete tak učinit v krypto i korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qwy8l3w0v826amd69h4awpt9hee6srxn4gk2cpg LTC: ltc1q2w2zezyj4anh3v428msf9kqvzelt76n62ys93h Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 6 -------- Česká strana asociálů mě požádala o rozhovor před budovou Poslanecké sněmovny; prý to bude vážně i vtipné. Když jsem jim napsal, že nebývám vtipný, odpověděli, že to nevadí, ať to nechám na nich; tak jsem to nechal na nich, výsledek posuďte sami. Přišlo několik studentů, bavilo mě s nimi povídat; video nějak sestříhali – možná vtipně, já to v tom moc nevidím. Zveřejňuji jej, ať můžete posoudit sami; minimálně se ten rozhovor poměrně hodně odlišuje od ostatních. Budu rád, když mi do komentářů napíšete, co si o tom myslíte; já sám totiž nevím, co si mám myslet. – Karel Hrubián; předseda České strany asociálů – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

Člani Ekonomsko-socialnega sveta so osrednji del današnje seje namenili vladnemu davčnemu svežnju. Predlog med drugim prinaša davčne olajšave za visoko kvalificirano delovno silo iz tujine, dvig DDV-ja za sladke in energijske pijače, nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži ter spremembe glede normirancev. Predstavniki gospodarstva menijo, da so predlagane spremembe nesistemske. Sindikati svežnju ne nasprotujejo in večino ukrepov podpirajo. V oddaji tudi: - Posrednik pri odkupu zemljišč v okviru popoplavne obnove bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - Rusija svari pred uporabo zahodnih raket za napade na rusko ozemlje. - Zvečer podelitev večernice Marjani Móškrič za roman Sneg.

Zvečer se bodo slovesno začele 33-te poletne olimpijske igre, ki jih po 100 letih spet gosti Pariz. Štiriurni spektakel tokrat prvič ne bo potekal na stadionu, ampaka na vodi. Naša država na tokratnih igrah nastopa z rekordnimi 90-imi športniki. Druge teme: - Vlada bo Tomaža Vesela potrdila kot kandidata za evropskega komisarja - Netanjahu v Washingtonu ob množičnih protestih z Bidnom, podpredsednica Harris pozvala h končanju vojne - Tajfun Gimi z rekordno močnimi vetrovi dosegel Kitajsko, na zahodu Kanade ogromen požar pustoši po naravnem parku

Čipy z Beskyd. Největší investice v moderních dějinách Česka, chlubí se vláda. Zveřejněte detaily, vyzývá ji opozice. Co se v Rožnově pod Radhoštěm peče a kdy zlákáme dalšího velkého investora? Otázky pro Janu Klímovou, hlavní ekonomickou analytičku Českého rozhlasu. Ptá se Matěj Skalický.

Čipy z Beskyd. Největší investice v moderních dějinách Česka, chlubí se vláda. Zveřejněte detaily, vyzývá ji opozice. Co se v Rožnově pod Radhoštěm peče a kdy zlákáme dalšího velkého investora? Otázky pro Janu Klímovou, hlavní ekonomickou analytičku Českého rozhlasu. Ptá se Matěj Skalický.Všechny díly podcastu Vinohradská 12 můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Čipy z Beskyd. Největší investice v moderních dějinách Česka, chlubí se vláda. Zveřejněte detaily, vyzývá ji opozice. Co se v Rožnově pod Radhoštěm peče a kdy zlákáme dalšího velkého investora? Otázky pro Janu Klímovou, hlavní ekonomickou analytičku Českého rozhlasu. Ptá se Matěj Skalický.

Klíčová témata a okamžiky uplynulých pěti let v EP — Rozhovor s Ondřejem Knotkem — Rozhovor s Alexandrem Vondrou — Kampaně pro eurovolby — Rozhovor s Radkou Maxovou — Rozhovor se Stanislavem Polčákem — Práce a plány europoslanců — Rozhovor s Ivanem Davidem — Rozhovor s Marcelem Kolajou — Rozhovor s Kateřinou Konečnou — Volební účast u evropských voleb — Zveřejňování výsledků voleb https://www.ceskatelevize.cz/porady/11030667317-tyden-v-politice/224411058160014/

Navštívíte Görliwoodu, tedy saské město Görlitz, vyhledávané světoznámými filmaři. Na jihu Francie u Středozemního moře vystoupíte do výšky 30 metrů a z majáku v městečku Palavas-les-Flots, odkud se můžete podívat třeba na plameňáky. A taky navštívíte dům, kde skladatel Antonín Dvořák trávil své první prázdniny v Americe a který je plný hodin. Zve vás Jitka Malá.

Za sanacijo posledic avgustovskih poplav bo po prvih ocenah potrebnih od 6,7 do 7 milijard evrov. Samo na občinski infrastrukturi je škode za dobro milijardo evrov, kaže predhodna ocena 123-ih občin. Zaradi odprave škode mora vlada spremeniti proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih je sicer potrdila že julija. Ministrstvo za finance je vse proračunske porabnike pozvalo, da se odpovejo štirim odstotkom sredstev, s čimer naj bi zbrali 1,1 milijarde evrov. Večina naj bi načrte že predložila. A to ne bo dovolj, ocenjuje finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - Družinski zdravniki, ki za administracijo porabijo od ene do dveh ur na dan, opozarjajo, da bi moral biti dodaten kader usposobljen za samostojno delo. - Azilni dom v Ljubljani poka po šivih; več sto ljudi brez zagotovljene postelje. Varuh človekovih pravic pričakuje hitro ukrepanje vlade. - Zvečer vrhunec praznovanj 60-letnice programa Ars Radia Slovenija z lastovko za najboljšo kratko zgodbo in prvim koncertom Kromatike.

On 29 May, a group of ethnic Serb protesters clashed with troops of the NATO peacekeeping force KFOR in the town of Zvečan in northern Kosovo. Demonstrators were angry at the Kosovo government's decision to instal ethnic Albanian mayors, elected in a poll boycotted by the region's majority ethnic Serb population, in the country's northern municipalities. The mayors' installation and ensuing clashes followed months of escalating tensions and efforts by the EU to return the parties to pragmatic negotiations. Now, Brussels and Washington are frustrated with Kosovo's actions, which they see as unnecessary provocations, and seeking ways to avoid further escalation and incentivise the parties to implement past promises.This week on War & Peace, Olga Oliker talks with Marko Prelec, Crisis Group's senior analyst for the Western Balkans, to unpack what's behind the most recent flare-up in tensions between Kosovo and Serbia. They discuss the history of Kosovo-Serbia relations and the events leading up to the latest outbreak of violence. They talk about what it means for the normalisation process between Pristina and Belgrade and what international actors like the U.S. and EU can do to reduce the tensions. Finally, they discuss the risks of escalation and prospects for resolving the crisis. For more in-depth analysis of the topics discussed in this episode, check out our latest Q&A Behind the Renewed Troubles in Northern Kosovo, our EU Watch List entry Kosovo-Serbia: Finding a Way Forward and our Kosovo country page. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Třetí duben je důležitým novinářským výročím, a to především pro Mezinárodní konsorcium investigativních novinářů, zkráceně ICIJ, jehož jsme jako investigace.cz součástí. Třetího dubna roku 2016 totiž došlo k prvním odhalením v kauze Panama Papers, mezinárodním novinářském projektu založeném na bezprecedentním úniku informací z panamské advokátní kanceláře Mossack Fonseca. Zveřejněno bylo více než 11,5 milionu dokumentů, které se týkaly více než 214 tisíc offshorových společností a skandál zasáhl mnoho prominentních osobností, včetně politiků, celebrit a podnikatelů z celého světa. Třetí duben je ale také datum, kdy byla v roce 2013 publikována úplně první investigace ICIJ týkající se daňových rájů, označovaná jako Offshore Leaks či „Tajemství na prodej“. Jak se v malém týmu pracuje na velkých věcech? Mění novináři svět k lepšímu? A mohou svůj zdánlivý boj s větrnými mlýny vyhrát? Rozhovor se zakladatelkou a šéfredaktorkou investigace.cz Pavlou Holcovou. - Podcasty vznikají za finanční podpory Nadačního fondu nezávislé žurnalistiky. Úvodní znělku podcastu Odposlech vytvořil Michael Nováček za použití citací ze zpravodajství České televize.

Tako imenovano super volilno leto se nadaljuje. V dobrem mesecu bo znano, kdo bo prevzel predsedniški položaj, kdo bo vodil lokalne skupnosti in kakšna bo usoda zakonskih sprememb o organiziranosti RTV, sestavi vlade in zagotavljanju dolgotrajne oskrbe. Referendumska kampanja se začenja danes. Druge teme: - Kako ublažiti vse višjo inflacijo? Vlada ima na mizi predlog zvišanja pokojnin in minimalne plače. Pritiski draginje zvišujejo tudi plačna pričakovanja. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar pravi, da lahko že govorimo o inflaciji ki sama sebe na nek način poganja in je vztrajna in jo je zelo težko zaustaviti. Inflacijska gibanja bo skušala Evropska centralna banka znižati z dodatnim zvišanjem ključnih obrestnih mer. - Evropska unija želi, da bi se skupnemu evropskemu naročanju energetov pridružile tudi države zahodnega Balkana. Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na poti v Prištino in Tirano, se je včeraj v Skopju udeležila podpisa sporazuma, po katerem bo pri obvladovanju migracij pomagala agencija Frontex. -Zvečer bodo pri nas premierno prikazali Sarajevo safari, film, ki dviguje prah zaradi pričevanj o tujih ostrostrelcih v tem mestu med vojno ter njihovih žrtvah. Režiser Miran Zupanič v odzivu na napovedane ovadbe poudarja, da očitno živimo v različnih resničnosth. Kot pravi, je to kar je naredil, pričevanje iz resničnosti, kot jo vidim on in kot jo vidijo ti ljudje

Po večmesečni suši je v velikem delu države precej nevšečnosti zaradi obilnega deževja, ki traja od četrtka. Padavine so povzročile razlivanje nekaterih rek, poplavljale so meteorne vode, sprožali so se zemeljski plazovi. Zvečer se je dež od zahoda znova okrepil, narasle so reke na Idrijsko - Cerkljanskem in Ljubljanskem, posebno zaskrbljeni pa so bili ob Kolpi, ki je zvečer še vedno naraščala ter ogrožala Kostel in Osilnico. Dež naj bi danes ponehal, popoldne se bodo začeli umirjati tudi vodotoki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija zasnovala obsežen sveženj izrednih energetskih ukrepov. - Parada ponosa v Beogradu popoldne kljub prepovedi bo. - V finalu košarkarskega evropskega prvenstva jutri Francija in Španija.