Podcasts about simfoni

Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtek, 4. junija 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sklenil letošnjo sezono koncertnega cikla Kromatika. Pred orkester je tokrat stopil domači dirigent Davorin Mori, izvedli pa so Koncert za violino Petra Iljiča Čajkovskega, pri katerem se jim je na odru pridružil solist Luka Faulisi, ter Simfonijo št. 1 Antona Brucknerja. Komentar dogodka je pripravila Klara Žnideršič (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Prvi del večera je pripadel Čajkovskemu in violinistu Luku Faulisiju, ki se je po lanskem uspešnem gostovanju vrnil na oder Kromatike. Že takrat je navdušil z izbrušeno tehniko, ki mu je bila v Ravelovem Ciganu pisana na kožo, tokrat pa je pokazal še nekoliko zrelejšo glasbeno osebnost. Njegova interpretacija violinskega koncerta ni temeljila samo na virtuoznosti in brezhibni intonaciji, temveč tudi na premišljenih dinamičnih kontrastih in pogumnih umikih v skoraj neslišne zvočne odtenke. Ne glede na tehnično zahtevnost je solist dajal občutek, da ima delo ves čas pod popolnim nadzorom. Tudi v najbolj zgoščenih odsekih ni deloval obremenjen z zahtevnostjo parta, temveč je pozornost usmerjal v oblikovanje glasbenega toka in komunikacijo z orkestrom. Glasbo je spremljal z izrazno telesno govorico in tudi pripetljaj med kadenco prvega stavka, ko mu je lok za trenutek ušel iz rok, ga ni vrgel iz tira. Brez oklevanja je nadaljeval igro, kot da se ni zgodilo nič, kar je le še potrdilo njegovo odrsko suverenost. Navdušenje je občinstvo z aplavzom pokazalo že po prvem stavku, in če je tudi orkester v uvodnem stavku izstopal s prefinjeno mehkim začetkom in trdno spremljavo briljantnih hitrih pasaž, je drugi stavek razkril nekaj njegovih manj prepričljivih trenutkov. Pihalni uvod, predvsem v fagotih in oboah, ni dosegel želene intonančne natančnosti, pa tudi miren zaključek ni bil časovno usklajen med sekcijami. Zato je bil finale toliko prijetnejše presenečenje. Tretji stavek namreč zahteva natančno časovno ujemanje med solistom in orkestrom že od prve dobe in orkester je ta izziv uspešno izpeljal. Ponovitve osrednje teme so bile vselej natančne in prepričljivo oblikovane, dirigent pa je znal slediti solistovim zamislim ter jih vključiti v orkestrsko celoto. Po zasluženem aplavzu je Faulisi za dodatek zaigral še Perkinsonov Louisiana Blues Strut in tudi v slogovno bolj sproščenem delu prikazal enako raven izvajalske prepričljivosti. Brucknerjeva Prva simfonija je od dirigenta zahtevala nekoliko drugačen pristop, kot smo ga slišali v prvem delu večera. Če je pri Čajkovskem Mori sledil solistovim zamislim in skrbel za prožno komunikacijo z orkestrom, je simfonija zahtevala odločnejše vodenje skoraj celotno petdesetminutno partituro. Toda dirigent je že v intervjuju pred koncertom poudaril svoje načelo enakovrednega odnosa do glasbenikov v orkestru, in to se je odražalo tudi v izvedbi. Oblikovanje melodičnih linij je bilo povečini prepuščeno orkestrskim članom, dirigentsko vodenje pa je ostajalo predvsem na ravni zanesljive koordinacije ansambla. Tempi so bili urejeni, vstopi večinoma pravilni, številni odseki pa so ponudili vrsto lepih glasbenih trenutkov. Ob flavtističnih solih in klarinetih velja omeniti tudi rogove, ki so nosili pomemben del orkestrskega dogajanja. Brucknerjeva mojstrsko zasnovana simfonična arhitektura je tudi brez večjih dirigentovih interpretativnih posegov ohranila prepričljivost. Široko zastavljeni zvočni loki in bogata orkestracija, ki spominja na skladateljeve orgelske mojstrovine, so poslušalca postopoma vodili proti sklepnemu koralu, ki ga je dirigent izpostavil kot osrednji cilj celotnega dela. In prav zaključek je bil najprepričljivejši del izvedbe. Trobila so ustvarila mogočno zvočno podobo in občutek veličastnosti, ki je učinkovito sklenil koncertni večer in sezono. Ob koncu velja omeniti še odpoved Matičičevega dela Trans ..., zaradi katere je sklepni koncert sezone namesto treh obsegal le dve točki. Ker letos mineva sto let od skladateljevega rojstva, koncert pa je potekal le dan po njegovem rojstnem dnevu, je bila uvrstitev dela na spored skoraj gotovo tudi simbolna gesta. Zato je njegova odsotnost na zaključnem koncertu sezone toliko bolj presenetila, še posebej ker je bila Matičičeva skladba ena redkih priložnosti v letošnji sezoni za srečanje z glasbo slovenskega skladatelja. Koncertni list je kot razlog navedel »objektivne okoliščine«, a vendar bi si takšna sprememba zaslužila nekoliko podrobnejše pojasnilo. S tem se je končala še ena sezona Kromatike, ki je ponudila nekaj izjemnih glasbenih doživetih in nadejamo se jih tudi v prihodnje. S šestimi koncerti bo naslednja sezona sicer občutno krajša, kar pa ni nujno slaba novica. Manjše število dogodkov namreč lahko pomeni tudi še bolj premišljeno programsko zasnovo in več prostora za širokopotezne repertoarne izbire.

Pozornost najprej namenjamo sklepnemu 9. koncertu sezone cikla Kromatika; Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Davorin Mori, kot solist pa se je v Violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega predstavil mladi Luka Faulisi. V nadaljevanju poročamo še o Mediteranski melanholiji, torej sklepnem 5. koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije, na katerem je pod vodstvom Tomislava Fačinija nastopil Zbor Hrvaške radiotelevizije, o 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki so ga zaznamovali francoski tenorist Bastien Rimondi, italijanski pianist Edoardo Torbianelli in arije, ki so jih poslušali Linhart, Japelj in Zois, ter o uvodnem koncertu nove sezone cikla Plečnik in a cappella, na katerem je zvenela koralna dediščina ženskih samostanov na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. Nekaj minut namenjamo tudi letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev – skladatelju Dušanu Bavdku.

Glasbena šola Ribnica je ena redkih glasbenih šol v Sloveniji, ki imajo tudi svoj simfonični orkester. Letos mineva 20 let od njegove ustanovitve, kar namerava konec tedna zaznamovati tudi s posebnim slavnostnim koncertom. Več o Simfoničnem orkestru in programu nam bo povedal njegov dirigent Aleksander Oražem.

Davorin Mori v pogovoru razmišlja o odločitvi za dirigiranje Brucknerjeve manj znane simfonije, o skladateljevih posebnostih in delu z orkestrom – pred izvedbo na zaključnem večeru Kromatike, cikla Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.

Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.

Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.

V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.

Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.

Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.

Dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov. V središče postavljamo nastop češkega pianista Lukáša Vondráčka, ki je nastopil na šestem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Sedmega marca so ustanovili Slovensko društvo glasbenih pedagogov, bili smo tudi na uprizoritvi Bergovega Vojčka v Gradcu.

KATA PEMRED #2PinterPolitik.comParadoks Pembangunan Nasional: Antara Akselerasi Infrastruktur, Pragmatisme Korporasi, dan Bahaya Moral Hazard

Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.

Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Simfonični orkester RTV pod taktirko šefa dirigenta Lia Kuokmana. Kot solist se jim je pridružil češki pianist Lukaš Vondráček, izvedli pa so Uverturo Egmont in Koncert za klavir št. 3 skladatelja Ludwiga van Beethovna ter Variacije Enigma Edwarda Elgarja.

»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.

Za koncert kot je bil prejšnjo sredo (25. 2. 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) v sklopu Zlatega abonmaja, ni prav lahko najti besed, ki bi zares slikovito opisale glasbeno dogajanje. Tokrat je bil gost Budimpeški koncertni simfonični orkester, ansambel z več kot stoletno tradicijo, katerega vodstvo je pred dvajsetimi leti prevzel violinist András Keller, ustanovitelj priznanega godalnega Kvarteta Keller. Orkester, ki se sicer pogosto posveča tudi izvedbam sodobnega repertoarja, je za tokratni koncert izbral dve deli iz obdobja romantike. Tako je v prvem delu večera z madžarskimi gosti nastopil poljski pianist Rafał Blechacz, čigar pianistična pot je bila že pred dvajsetimi leti okronana z zmago na znamenitem Chopinovem klavirskem tekmovanju. Tokrat se je predstavil z izvedbo Chopinovega Prvega klavirskega koncerta, mladostnega dela, ki ga je skladatelj napisal pri komaj dvajsetih letih. Pianist je s svojo igro izrisal izrazito svojstveno umetniško držo, ki se je skozi vrhunsko tehnično preciznost kazala v izredni občutljivosti tonskega podajanja, nad katero bdi jasno strukturirana interpretacija. Chopinova partitura v pianistovih rokah ni zvenela sentimentalno, temveč izrazito prečiščeno, v tem pogledu skoraj asketsko. Sicer občudovanja vredna igra, ki pa spominja na strogo zaščiteno umetnino, zaradi česar se ji ni mogoče povsem približati. Blechaczova igra se namreč ne bohoti navzven, zato verjetno zahteva izrazito tenkočutnega poslušalca, kar se je izkazalo tudi v izvedbi izbranega dodatka – Chopinovega Valčka v cis-molu, op. 64, št. 2. Ta posebnost pianistovega izraza, ki je blizu apolinični lepoti, pa hkrati potrebuje temu primernega orkestrskega sopotnika. Zdi se, da je dirigent András Keller izoblikoval jasno idejo o sicer spremljevalni vlogi orkestra, ki jo narekuje partitura. Tako se je učinkovito izognil nevarnosti, da bi se igra orkestra spremenila v megleno ozadje. Skupaj s solistom je namreč gradil napetosti v virtuoznejših odsekih in na drugi strani nudil subtilno podlago pianistovi igri. Pri tem so zvočno še posebej blestela godala, fagot in sekcija rogov pa so bili naravnost odlični v polnitvi zvočne barve in dialogih s klavirjem. Druga posebna zgodba tega večera, za opis katere bi zares potrebovali poeta, je izvedba Četrte simfonije Čajkovskega, ob kateri zastane dih. To štiristavčno simfonično delo je odsev skladateljevih globokih čustvenih pretresov – leta 1877 se je nepremišljeno poročil in doživljal še globlje duševne stiske, ki jih je v pismih zaupal svoji mecenki, Nadeždi von Meck, s katero sta imela precej nenavadno razmerje. Prav njej je simfonijo posvetil, v pismih pa razkril vsebino dela – razmišljal je o usodi kot neizogibni življenjski sili. Te ponazarjajoče začetne fanfare so kot usodni klic presekale prostor. Večkrat vračajoča se glavna misel v prvem stavku, je vedno znova zazvenela z žlahtno barvo trobil, ki so se izkazala kot mogočen zvočni steber orkestra. Naravnost blestela je sekcija rogov, imenitni so bili posamezni pihalci v solističnih vlogah ali prinašanju motivov, godala pa so z zvočno večplastnostjo poskrbela, da je orkester utripal v gradnjah napetosti na eni strani in prosojno milino na drugi. Po liričnem, melanholičnem, dih jemajočem drugem stavku, smo odprtih ust opazovali v piko natančne pizzicate v karakterno igranem Scherzu. V izvajalsko zahtevnem Finalu pa so glasbeniki dokončno potrdili, da gre za ansambel, ki čustveno intenzivne in tehnično zahtevne izzive presega s čisto lahkoto. Pod črto – gre za izvajalsko telo, ki ga odlikuje večplastno, živo in angažirano muziciranje, ki temelji na poslušanju in medsebojnem odzivanju. Orkester, ki je z izvajalskim elanom, homogeno in neoporečno igro sledil skupnemu umetniškemu cilju. Dirigentska persona Andrása Kellerja – z občutkom za detajl, dialog med glasovi in notranjo napetost posameznih linij – verjetno izvira iz njegovega udejstvovanja v komorni glasbi. In vendar je eden redkih, ki mu uspe isto ustvariti tudi z večjim korpusom – s simfoničnim orkestrom. To je bila interpretacija simfonične zgodbe Čajkovskega, ki bo še dolgo odzvanjala ali pa celo za vedno ostala v naboru poslušalskih spominov.

»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor v kvartetom violinistke Tanje Sonc in 2. koncert simfoničnega cikla orkestra SNG Maribor z violinistko Lano Trotovšek ter koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.

Ta vikend se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Na štirih koncertih se bodo članice in člani našega orkestra predstavili v različnih vlogah – kot orkestrski in komorni glasbeniki ter tudi kot solisti. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa bodo nocoj na odru krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost.

Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?- 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,   - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.

V soboto, 27. decembra 2025, ob 19h, bo v Grand hotelu Union že 11. božični koncert Simfoničnega orkestra Cantabile, ki nadaljuje tradicijo navdihujočih in edinstvenih božičnih koncertov v Ljubljani. Ustvarjalci koncerta se bodo v programu poklonili tudi 200. obletnici rojstva Johanna Straussa, kralja valčkov in mojstra dunajske elegance. Na koncert, ki ga bodo 4. januarja ponovili tudi v Logatcu nas je povabil dirigent Marjan Grdadolnik.

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.

V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

V soboto, 8. novembra, bo v Športni dvorani Nazarje Koncert opernih biserov, na katerem bosta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj ob Simfoničnem orkestru Cantabile, Mešanem pevskem zboru Gorenje, Mešanem pevskem zboru Adoramus ter solopevcih Glasbene šole Nazarje izvedla najlepše arije in duete različnih mojstrov opere in operete.

V soboto, 8. novembra, bo v Športni dvorani Nazarje Koncert opernih biserov, na katerem bosta sopranistka Mojca Bitenc Križaj in baritonist Domen Križaj ob Simfoničnem orkestru Cantabile, Mešanem pevskem zboru Gorenje, Mešanem pevskem zboru Adoramus ter solopevcih Glasbene šole Nazarje izvedla najlepše arije in duete različnih mojstrov opere in operete.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.

V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.

V Cukrarni se začenja Festival Indigo, ki letos praznuje desetletnico. Tridnevni program ponuja pogovore, predavanja in glasbene nastope s področij sodobne umetnosti, oblikovanja, filozofije, literature in glasbe. Naslovili so ga Dark mode oz. temni način, ob tem pa pojasnjujejo, da "ta fraza ne označuje več zgolj vizualne nastavitve uporabniškega vmesnika, ampak postaja metafora za stanje našega duha in duha časa''. V Novi Gorici in Gorici pa se odvija drugi dan čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki je tokrat za osrednjo temo izbral umetno inteligenco v kulturi. V Svetu kulture še o knjižnih novostih založbe Miš in devetem koncertu festivala Kogojevi dnevi, ki je bil hkrati prvi koncert nove abonmajske sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Nastopila sta Simfonični orkester Cantabile in klavirski solist Ivan Skrt.

O raznolikih kulturnih vplivih in zgodbah v ozadju skladbe s sporeda drugega večera cikla Kromatika se pogovarjamo k kitaristom Makom Grgićem, ki bo Aranjueški koncert za kitaro in orkester Joaquína Rodriga izvedel s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

Dirigent Lio Kuokman o spregledani in premalo cenjeni simfoniji Antonína Dvořáka razmišlja pred izvedbo na jubilejnem koncertu ob 70. obletnici delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in začetkom cikla Kromatika.

V četrtek, 25. septembra, Simfonični orkester RTV Slovenija vstopa v novo sezono abonmaja Kromatike in hkrati obeležuje 70-letnico svojega delovanja, orkester namreč deluje že od leta 1955. Več o jubileju, četrtkovem slavnostnem koncertu in novi sezoni Kromatike sta spregovorili umetniška vodja orkestra in vodja Glasbene produkcije, Majo Kojc ter glasbena urednica Alja Kramar.

Berbeda dengan tahun-tahun sebelumnya Tembang Nusntara 2025 ini dikelola oleh para kawula muda atau musisi generasi muda di Melbourne. Jadi apa yang dapat kita harapkan dari Tembang Nusantara kali ini?

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil ShahamV središču sta dva dogodka: četrti koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti, na katerem sta nastopila pianist Jean-Efflam Bavouzet in dirigent Gabor Takács-Nagy ter peti koncert za zlati abonma Cankarjevega doma, v sklopu katerega so nastopili Nemški simfonični orkester iz Berlina, violinist Gil Shaham in dirigent David Robertson. Bili smo tudi na tretjem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na koncertu Komornega godalnega orkestra Furlanije-Julijske krajine, na baletni premieri z naslovom Cluster in na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

Napovedujemo tudi koncertni sezoni obeh ciklov.Poročamo o prvem abonmajskem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in prvem dogodku iz koncertnega cikla Zvokotok zavoda Sploh ter napovedujemo koncerti sezoni obeh ciklov.

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročamo tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna – in prav ob koncu še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Predstavljamo več koncertov, začeli bomo z domačimi orkestri. Novo sezono je s prvim koncertom cikla Kromatika začel Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenska filharmonija pa je pripravila drugi koncert cikla Vokalni inštrumentalni program. V Cankarjevem domu so v abonmaju za zlati abonma gostovali Bamberški simfoniki, solist je bil odlični ruski pianist Daniil Trifonov. V okviru festivala Cellofest sta za srebrni abonma nastopila večkrat nagrajena madžarska umetnika, violončelist Istvan Várdai in pianist Zoltan Féjervari. V nadaljevanju poročamo še o koncertu ansambla Dissonance, ki je potekal v dvorani Društva slovenskih skladateljev in na katerem so med drugim zvenela dela slovenskih skladateljev mlajše generacije in o prvem koncertu nove sezone Celjskega godalnega orkestra.

On this episode of the Sourcing Industry Landscape podcast, Dawn is joined by Yves Thill, Partner, Global Lead, Procurement at Kearney and Stefan Dent, Co-Founder, Head of Strategic Alliances at Simfoni to discuss the often overlooked aspect of tail spend in procurement and its critical importance. They explore how to capitalize on unmanaged tail spend and the potential consequences for businesses that fail to control it. The discussion also highlights the significance of the partnership between Simfoni and Kearney, shedding light on what it means for both companies and its impact on the market. Tune in to hear insights on the future of tail spend management and the practical steps you need to take before implementing a solution.   Connect with Stefan: https://www.linkedin.com/in/stefandent/  Connect with Yves: https://www.linkedin.com/in/yvesthill/  Learn more about Simfoni: https://simfoni.com/ Learn more about Kearney: https://www.kearney.com/