Podcasts about poljskem

V Krakovu na Poljskem je živel rabin, ki mu je bilo ime Izak. Trikrat se mu je sanjalo, da ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Slovenska hokejska reprezentanca se je na prijateljskem turnirju na Poljskem predstavila z močno pomlajeno zasedbo. Selektor Edo Terglav išče nosilce slovenske igre za svetovno prvenstvo najvišjega razreda, ki ga bosta maja gostili Švedska in Danska. Popoldanske minute namenjamo še državnemu prvenstvu v dirkališčnem kolesarstvu. Na velodromu v Novem mestu so konec tedna podelili državne naslove v desetih različnih disciplinah, vrhunec sta bili dirki v madisonu in omniumu.

V Ošvijenčimu na Poljskem, na območju nekdanjega nacističnega delovnega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, je bila popoldne spominska slovesnost ob 80-ti obletnici njegove osvoboditve. V Auschwitzu je bilo umorjenih 1,1 milijona ljudi, živi le še 50 preživelih taboriščnikov. Desne politične sile v Nemčiji in Avstriji prigovarjajo svojim državljanom, naj se ne počutijo krive za zločine prednikov. Povsod, tako z leve kot desne strani, pa se znova krepi protisemitizem. Druge teme: - Vlada prejela več kot 500 pripomb na izhodišča nepremičninskega davka. - Na sever Gaze se vrača več sto tisoč Palestincev. - Italija znova začela premeščati prebežnike v Albanijo.

Moški del karavane svetovnega pokala v smučarskih skokih se je pretekli konec tedna ustavil na Poljskem. Skakalnica v Zakopanah je gostila posamično in ekipno tekmo. Sezona se bo nadaljevala s prvo letošnjo tekmo v poletih v Oberstdorfu, od katere si precej več obetajo v slovenskem taboru. V Melbournu pa se je prvi letošnji teniški turnir za grand slam prevesil v drugo polovico.

Moški del karavane svetovnega pokala v smučarskih skokih se je pretekli konec tedna ustavil na Poljskem. Skakalnica v Zakopanah je gostila posamično in ekipno tekmo. Sezona se bo nadaljevala s prvo letošnjo tekmo v poletih v Oberstdorfu, od katere si precej več obetajo v slovenskem taboru. V Melbournu pa se je prvi letošnji teniški turnir za grand slam prevesil v drugo polovico.

V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.

Sinoči se je končal ligaški del konferenčne lige v nogometu. Olimpija je igrala v gosteh na Poljskem pri Jagiellonii, Celjani so ga sklenili pred domačim občinstvom proti valižanski ekipi The New Saints. Ob razpletu in nadaljnji usodi obeh slovenskih predstavnikov, ki sta lovila uvrstitev v izločilne boje, se posvetimo še novemu tekmovalnemu koncu tedna alpskih smučarjev, ki sezono svetovnega pokala nadaljujejo v Italiji. V Val Gardeni se bodo danes pomerili v superveleslalomu.

Sinoči se je končal ligaški del konferenčne lige v nogometu. Olimpija je igrala v gosteh na Poljskem pri Jagiellonii, Celjani so ga sklenili pred domačim občinstvom proti valižanski ekipi The New Saints. Ob razpletu in nadaljnji usodi obeh slovenskih predstavnikov, ki sta lovila uvrstitev v izločilne boje, se posvetimo še novemu tekmovalnemu koncu tedna alpskih smučarjev, ki sezono svetovnega pokala nadaljujejo v Italiji. V Val Gardeni se bodo danes pomerili v superveleslalomu.

Odbojkarji ACH Volleyja so v 4. krogu lige prvakov gostovali v Varšavi. Odzive slovenskih prvakov po zahtevnem gostovanju pri vodilni ekipi skupine A prepletemo s pričakovanji slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu, ki bo kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026 nadaljevala z domačo tekmo proti Madžarski.

Odbojkarji ACH Volleyja so v 4. krogu lige prvakov gostovali v Varšavi. Odzive slovenskih prvakov po zahtevnem gostovanju pri vodilni ekipi skupine A prepletemo s pričakovanji slovenske reprezentance v dvoranskem nogometu, ki bo kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026 nadaljevala z domačo tekmo proti Madžarski.

Leta 1550, ko je izšla prva slovenska tiskana knjiga, se je na Poljskem rodil vzornik mladine Stanislav Kostka. Družina je bila plemiška in zelo …

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Ministrski zbor naj bi se v kratkem popolnil z dvema novima ministroma, za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje. Kandidata Boruta Sajovica in Vinka Logaja, če bosta izvoljena, čakajo številni izzivi, oba med drugim pomanjkanje kadra. V oddaji tudi: - Morebitni novi evropski komisarji se bodo danes v Bruslju sešli na spoznavnem srečanju. Slovenske kandidatke Marte Kos ne bo med njimi, pozno popoldne se bo doma predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Hezbolah zagrozil z maščevanjem Izraelu za smrtonosne eksplozije pozivnikov v Libanonu - Ponekod v Evropi se poplavne razmere umirjajo, začele so se čistilne akcije; skrbi pa še naraščanje velikih rek na Poljskem in Madžarskem.

Tokrat so nam družbo delale mlade znanstvenice in mladi znanstveniki, ki so se udeležili 35. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov. Oddaja je nastala kar na Poljskem, natančneje v Katowicah, kjer je med 9. in 14. septembrom tekmovalo kar 146 posameznikov iz 37 držav, slovenske barve pa je zastopalo šest tekmovalcev, ki smo jih spoznali v oddaji Gymnasium.

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

Število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav, ki so zajele srednjo Evropo, je naraslo na 15. Ob obilnem deževju je pričakovati, da se bo gladina nekaterih rek še višala, zato so oblasti z nekaterih območij tudi evakuirale prebivalce. Na Češkem, Slovaškem in Poljskem so vrata zaprla nekatera podjetja in šole, poljska vlada je zaradi razmer na jugu države razglasila izredne razmere. Druge teme: - Novi francoski kandidat za evropskega komisarja po umiku Thierryja Bretona Stephane Sejourne. - Obsodbam novega poskusa atentata na Donalda Trumpa se je pridružil Volodimir Zelenski, v Kremlju incident razumejo kot znak zaostrovanja ameriške predvolilne kampanje. - Vlada je med drugim določila besedili zakonov o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici po prebolelem raku.

V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru

Na Poljskem, Češkem in v Avstriji, od koder po prihodu neurja Boris z obilnim dežjem poročajo o več smrtnih žrtvah in izpadu električnega omrežja, še naprej veljajo zaostrene razmere. Poljska vlada se zaradi opustošenja na jugozahodu države pripravlja na razglasitev stanja naravne katastrofe. Razmere bi se lahko sicer še poslabšale, saj vremenoslovci napovedujejo nov val padavin. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet danes o vse hujših razmerah v Gazi. - Francija po odstopu Bretona z novim predlogom za komisarja. - Tudi v največjem slovenskem Domu upokojencev - na Ptuju - pomanjkanje osebja.

V srednji Evropi se soočajo s številnimi poplavami, ki jih je prineslo obilno deževje. Najhuje je v Romuniji, kjer so v regiji Galati na jugovzhodu umrli štrje ljudje, tam je tudi poplavljenih 700 hiš. Ne Češkem so morali zaradi poplav evakuirati več 100 ljudi iz bolnišnice in doma za starejše. V 44-ih krajih so razglasili najvišjo stopnjo poplavne ogroženosti. Tamkajšnji minister za okolje Petr Hladik je poudaril, da so sprejeli ukrepe za omejitev hujših posledic, a to morda ne bo dovolj.

Močne padavine, ki so zajele osrednjo Evropo, so do vrha napolnile številne reke, ki zdaj poplavljajo. Marsikje so padle rekordne količine padavin, na Poljskem denimo več kot leta 1997, ko so jo prizadele tako imenovane tisočletne poplave. V Romuniji so vode zahtevale štiri smrtne žrtve, narasle vode pa grozijo tudi Češki, kjer je doslej brez elektrike ostalo več 10 tisoč gospodinjstev. Kot je dejal okoljski minister Petr Hladik, so sprejeli številne ukrepe in upajo, da se bodo tako izognili najhujšemu, a ob tem ne izključuje evakuacij prebivalcev ob rekah. Druge teme: - Iran ob novih sankcijah Zahoda še naprej zanika dobave orožja Rusiji - Italijanski predsednik Mattarella v Furlaniji - Julijski krajini počastil spomin na partizanske upornike - Kajakaši in kanuisti na svetovnem pokalu v Ivrei osvojili eno prvo in dve tretji mesti

Glede na rezultate mednarodne raziskave PISA iz leta 2022 je raven bralne pismenosti med slovenskimi petnajstletniki pod povprečjem držav članic OECD. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov je za 26 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in je najnižji dosežek, odkar se je Slovenija vključila v raziskavo. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja smo izpostavili ambiciozni projekt Naša mala knjižnica, pri katerem si prizadevajo dvigniti bralno pismenost. Izvaja ga KUD Sodobnost. Lani je pri njem sodelovalo 34.000 otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev. Letos bo potekal tudi na Hrvaškem, v Italiji, Estoniji, Severni Makedoniji, v Grčiji in na Poljskem. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo Evropske komisije je projektu dodelil naziv Zgodba o uspehu. Vprašali smo se tudi, zakaj se projekti, ki jih namenjamo temu področju, ne odražajo v mednarodnih raziskavah. Gostje: dr. Klavdija Šterman Ivančič, raziskovalka s Pedagoškega inštituta; projekt Naša mala knjižnica pa sta predstavili Katja Kac in Alenka Urh.

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

V 173. rednem zasedanju Tajnega društva OFC smo obdelali vse aktualne teme: zmago na Bonifiki, četrtkovo gostovanje na Poljskem in prestop zdaj že bivšega kapetana v Zvezdo.

Ime tedna je Matej Veber, mentor ekipi Mechatronics Rescue Team, skupini dijakov 4. letnika na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu v robotiki v nizozemskem Eindhovnu premagali vso konkurenco ter v kategoriji reševalnih robotov osvojili prvo mesto. Z izjemnim rezultatom na letošnjem svetovnem prvenstvu so si zagotovili tudi vstopnico za RoboCup 2025.Kandidata sta bila še: Branko Ravnak, predsednik plavalnega kluba Slovenske Konjice, ki je s sodelavci in v sodelovanju z Mednarodno zvezo društev IAHD Adriatic na Javnem mestnem kopališču pripravil jubilejni, že 20. "Dan brez vozička" in akcijo "Voda vzame, voda vrne". Z opozarjanjem na posledice nepremišljenih skokov v vodo so na dogodek povabili tudi starostnike, varovance različnih zavodov in druge invalide. Iris Breganski, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu, s 4405 točkami osvojila srebrno kolajno v sedmeroboju. Tako je dvema zlatima in srebrni kolajni, ki jih je leta 2018 osvojila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bolgariji ter lanskima bronastima na evropskem članskem prvenstvu na Poljskem, dodala še šesto odličje z velikih mednarodnih tekmovanj.

Tretji dan izločilnih bojev evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji prinaša zgodovinski dvoboj osmine finala za slovensko reprezentanco. V Frankfurtu se bo zvečer pomerila s Portugalsko. Ob nogometni vročici v Nemčiji se posvetimo še končanemu sklepnemu turnirju odbojkarske lige narodov na Poljskem in tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v Innsbrucku.

Tretji dan izločilnih bojev evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji prinaša zgodovinski dvoboj osmine finala za slovensko reprezentanco. V Frankfurtu se bo zvečer pomerila s Portugalsko. Ob nogometni vročici v Nemčiji se posvetimo še končanemu sklepnemu turnirju odbojkarske lige narodov na Poljskem in tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v Innsbrucku.

Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Laura Buzeti prihaja iz Bakovcev in je študentka podiplomskega študija psihologije v Mariboru. Roman Posuj se s pepelom vaših očetov je napisala v obdobju karantene ter ga popravljala in dograjevala v letu po epidemiji. Zgodba zajema tridnevno dogajanje decembra 1970, ko je zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo z namenom sprave med narodoma. “Nemški Kennedy”, kot so ga zaradi demokratičnih in mirovnih teženj, s katerimi se je bližal zlasti vzhodni Evropi, imenovali svetovni mediji, je množico pred spomenikom junakom varšavskega geta presenetil s pomenljivim nenapovedanim padcem na kolena. Ta simbolna gesta, s katero je izpovedal obžalovanje zaradi zločinov, ki jih je na Poljskem zagrešila nacistična Nemčija, je iz zgodovinskega vidika eden največjih nemih dokazov iskanja sprave v povojnem času, v političnem smislu pa pomeni prelomnico za nastanek nove Evrope. Vendar pa je Laura Buzeti Brandtov prihod v Varšavo in priklon pred spomenikom zlasti judovskih žrtev postavila v drugi plan – bolj kot politična gesta jo zanimajo usode ljudi, ki se ob tem dogodku znajdejo na tem strateškem mestu. Med njimi je Otto Gottlieb, mlad nemški fotoreporter, ki dogajanje opazuje z mešanimi občutki, med katerimi prevladuje misel, da je kanclerjev padec na kolena premajhno in prepozno dejanje za odtehtanje vseh krivic, ki jih je nacistična Nemčija zagrešila Poljakom med drugo svetovno vojno. Med kupovanjem vodiča po Varšavi si zato ne upa pogledati prodajalcu v oči, ko ga ta užaljeno navda s občutki kolektivne krivde: “Vidim, kako je, na izlet ste prišli. Fotografirat mesto, ki ste ga požgali. /…/ Se slikat pred spomeniki, ki smo jih postavili za žrtve vaših zločinov? /…/ Kupovat spominke, da boste lahko doma pokazali, kako pogumno ste se podali med podljudi? /…/ No, Niemiec, vzemi. Vzemi in pokaži vsem ta narod, ki ste ga skoraj iztrebili. /…/ Pojdi že enkrat. Raus!” Zdi se, da Otto na nek način požre svoj sram ob srečanju s poljsko novinarko Doroto, s katero se po pristanku kanclerjevega letala znajdeta v lokalu, in jo vpraša, ali bo po vsem hudem, kar so med vojno storili Nemci, politično dejanje dovolj za premostitev sovraštva. Dorota, ki je bila kot malčica ugrabljena družini Janowski in podarjena v rejništvo nemški materi v Bonnu, od koder so jo pa koncu vojne z vlakom poslali nazaj k materi in bratu v Varšavo, na to vprašanje ne more odgovoriti. Ne more delno zato, ker se ne čuti pristojno govoriti v imenu naroda, pa tudi zato, ker so njeni spomini še po 25 letih preveč boleči. Tako zelo travmatični, da jih lahko opiše le z metaforo mačke in miši v pesmih, ki jih želi izdati v zbirki, za katero pa že vnaprej ve, da bo z metaforiko ali brez nje velik trn v peti poljske kulturne politike. V eni izmed pesmi, ki jih lahko spremljamo skozi ves roman, namreč o svojem narodu in odnosu do Nemcev, zapiše: “V naši deželi ni prostora za mačke,” tako pravijo. // In razumem jih. // Mačke so jih opraskale, / ogrizle in se z njimi igrale, / kakor se le plenilec igra s plenom. / Tudi z mano, tudi z mano. // In tako postanem težavna. / Preveč mijavkam in premalo cvilim. / Z repom maham kakor mačka, / ne kot miš. // Sovražijo jih. Le čas zaceli rane, / le nekateri pozabijo. Le nekateri opravičijo. // Nisem ena izmed njih. / Sem venomer tujka. / Miška, ki ne pozabi. / Miška, ki oprosti. // Sovražijo jih in razumem. Nekatere rane so pregloboke, da bi jih zacelili. / Iz vsakega pepela se ne rodi feniks.” Da bi Laura Buzeti poudarila težo, ki jo nosi kolektivna žrtev z vsemi individualnimi travmami premnogih družin, je izbrala naslov, ki na nek način asociira na možnost feniksovega vzleta iz pepela, in hkrati na kesanje, ki ga starejše generacije niso bile zmožne storiti. Posuj se s pepelom vaših očetov je zgodba o tem, kako najti odpustek za umor očeta, za odtegnitev otroka v najbolj ranljivem obdobju življenja ter za fizično in psihično razkosanje družine na več delov, ki se v romanu le počasi in s težavo sestavljajo skupaj. Eden izmed njihovih veznih členov je pismo, v katerem oče izpričuje svojo brezpogojno ljubezen do žene in otrok, drug vezni člen pa je Dorotina neobjavljena pesniška zbirka. Njen brat Florian najprej meni, da bi bil izid preveč nevaren, saj spominja na Orwellovo Živalsko farmo, pozneje pa se prepriča, da je izid zbirke prav zaradi velikega simbolnega potenciala nujen tako iz družinskega kot iz nacionalnega vidika. Čeprav se protagonisti, ki se 7. decembra 1970 znajdejo ob nevralgičnih točkah poljske zgodovine, dan po kontroverznem kanclerjevem pokleku čutijo opeharjene, saj v večini poljskih časopisov ni objavljena ključna fotografija Brandtovega performativnega dejanja, pa vendarle ozavestijo svoja čustva ljubezni, jeze, bolečine, strahu in nemoči ob zavedanju, da bi kot majhni igralci težko karkoli spremenili. Medtem ko se Otto vrne k svojemu partnerju v Hamburg s spoznanjem, da si je dolžan zapomniti to, kar so njegovi predniki storili, se Florian sooča z neustavljivim vulkanom jeze zaradi lastne nemoči, njegova sestra Dorota pa se zave boleče točke zaradi občutka tujosti, ki je nastal ob selitvi: “Vse, kar je bilo njenega, mama, brat, jezik, ime, se ji je zdelo tuje. Vse, kar je bila nekoč, hčerka, Nemka, je bilo tuje. Morda je bil njen obstoj, med takrat in sedaj, med Nemčijo in Poljsko, nepremična, boleča točka.” Poljska vlada še dandanes trdi, da je bilo v okviru nacističnega programa Lebensborn ugrabljenih kar 10.000 otrok in da se jih je po vojni vrnilo le 15 odstotkov. Vendar pa Poljska ni osamljen primer – tudi iz Slovenije je bilo v času 2. svetovne vojne ugrabljenih precejšnje število otrok, ki še dandanes trpijo posledice te selitve. Čeprav je Laura Buzeti dregnila v sredico nikoli zaceljene rane, ki sta jo povzročili obe svetovni vojni in ki ob prizorih iz Ukrajine in Gaze odpira nova vprašanja kolektivne krivde in travmatičnega spomina, nam njen romaneskni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov podaja pomembno sporočilo – da se mora vsaka sprava začeti in končati pri t. i. malem človeku. Dokler ne bo spokoja in odpuščanja v njegovi duši, je mir na globalni ravni v praksi neizvedljiva iluzija.

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Slovenska hokejska reprezentanca priprave na svetovno prvenstvo nadaljuje na Poljskem. V Bytomu se je včeraj pomerila s tamkajšnjo reprezentanco. V Ljubljani pa se je začela finalna serija državnega prvenstva med odbojkarji ACH Volleyja in kamniškega Calcita.

Državni zbor o predlogih za razpis posvetovalnih referendumov o evtanaziji in uporabi konoplje; opozicija opozarja na dvojna merila pri vložitvi dopolnil.Novela zakona o zdravniški službi zdravnikom nalaga še več opravil v času stavke; pogajanja naj bi se nadaljevala prihodnji teden.Predstavniki Komisije škofovskih konferenc Evropske unije zasedajo na Poljskem – brez krščanskih temeljev Evropa nima prihodnosti.Vreme: Še naprej bo hladno, jutri deževno.

V mesecu marcu, mesecu žensk, je zaživela vseevropska, mednarodna kampanja imenovana My Voice, my Choice (Moj glas, moja izbira), ki je segla tudi čez evropske meje, celo v Holywood in katere cilj je zagotovitev reproduktivnih pravic na ravni Evropske unije. Namreč samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Najslabše je za ženske na Poljskem, a tudi v Italiji in na Hrvaškem se položaj žensk slabša. Ob nedavnem zgodovinskem vpisu pravice do splava v Francosko ustavo, se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z univerzitetno profesorico, magistrico vesoljskega inženirstva in aktivistko za človekove pravice Silvio Casalino.O tem kaj pomeni vpis pravice do splava za ženske v Franciji, kako so potekala prizadevanja za to politično spremembo in kaj prinaša mednarodna kampanja Moj glas, moja izbira, v tokratni Aktualni temi.

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki. Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost? Sogovornika: upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.

Izraelske sile so okrepile obstreljevanje celotne Gaze. V prenatrpani Rafi po napadu na stanovanjsko sosesko pod ruševinami iščejo preživele, na severu enklave vlada vse hujša lakota. Na Cipru s hrano natovarjajo ladjo, ki bo po novem humanitarnem koridorju odplula proti Gazi. Kot je dejal ustanovitelj organizacije Open Arms Oscar Camps, bodo izpluli takoj, ko bodo za to izpolnjeni varnostni pogoji. Po njegovih besedah je poglavitno, da je pot odprta ter da hrana in zdravila lahko prihajajo nepretrgano, saj je le tako mogoče poskrbeti za osnovne potrebe in spoštovanje človekovih pravic Palestincev. Druge teme: - Bo vladi uspelo obrniti trend padanja podpore? - Čakalne dobe v zdravstvu: številni v vrsti za neprave storitve. - Kmetje na Poljskem napovedali nadaljnje proteste.

Ob stoletnici planetarijev se o njihovem poslanstvu in bodočnosti pogovarjava z mag. Damianom Jabłeko, namestnikom direktorja Šlezijskega planetarija in parka znanosti v Chorzówu na Poljskem. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! Za tokratno epizodo se zahvaljujeva namestniku direktorja Šlezijskega planetarija, mag. Damianu Jabłeki, ki je privolil v daljši intervju. Za posnetke, tehnično in vsesplošno podporo gre zahvala Michału Rostańskemu, odgovornemu za stike z javnostjo v Šlezijskem planetariju. Zapiski epizode | Šlezijski planetarij in park znanosti Damian Jabłeka (spletna stran) Zgodovina planetarijev https://www.ips-planetarium.org/page/a_chartrand1973  https://planetarium100.org/history/ revija CAPJournal o planetarijih (posebni izdaji januar 2024 in december 2023) Novice: Barva Urana in Neptuna [članek The Conversation] Prenovljeni Portal v vesolje [www.portalvvesolje.si] Pavla Ranzinger idr. (1988). Srečanje mladih raziskovalcev [revija Presek] Slovenke v fiziki (opis potujoče razstave, 2005) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Vstopili smo v drugi teden zdravniške stavke. Kot napovedujejo v sindikatu Fides, jo bodo zaostrili. Kako, pa odloča vsak zavod posebej, pojasnjujejo, strani pa naj bi danes nadaljevali pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Na zasedanju evropskih zunanjih ministrov tudi palestinski in izraelski - Občina Pivka sofinancira pripravo dokumentacije za obnovo starih hiš - Moštveno turnejo smučarskih skakalcev na Poljskem dobila Avstrija, Slovenija druga - Po izjemno mrzlem jutru se bo pooblačilo, ponoči rahle padavine

Slovenija je zmagovalka prve tekme nove turneje v smučarskih skokih na Poljskem. Najboljša na tako imenovani superekipni tekmi parov sta bila Anže Lanišek in Lovro Kos. V oddaji tudi: - Protivojni protesti po svetu pred stotim dnem bližnjevzhodnega konflikta - Zmaga tajvanske vladajoče stranke na predsedniških volitvah in izguba večine na parlamentarnih - Pri nas v povprečju zavržemo več kot 12 kilogramov oblačil na prebivalca na leto

Z nami so svoje izkušnje z mednarodne mobilnosti (v Srbiji, na Irskem, Finskem, Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem) in izdelavi projektnih nalog delili mladi z Biotehniškega izobraževalnega centru Ljubljana. V okviru Erasmus+ programa na BIC Ljubljana sodelujejo s 30 različnimi organizacijami v 22 državah in tako svoje dijake usmerjajo k strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini in hkrati spodbujajo njihovo samostojnost in odgovornost. Projektno delo pa je posebnost maturitetnega predmeta biotehnologija na omenjeni šoli – najboljši dijaki tehniške gimnazije pa so bili za svoje naloge tudi nagrajeni. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Velik del oddaje namenjamo Slovenskemu knjižnemu sejmu, ki te dni poteka v Ljubljani – predvsem njegovim nagrajencem. Predstavljamo osredji simpozij ob vseslovenskem letu Ivana Tavčarja, ki so ga pred dnevi priredili v Ljubljani. Govorimo tudi o restavratorski nagradi Mirka Šubica, ki jo je prejel Valentin Benedik, in o prejemnikih priznanj Društva restavratorjev Slovenije. Objavljamo reportažo z gostovanja Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija na Poljskem in opozarjamo na 30-letnico Galerije Društva likovnih umetnikov Maribor. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonska izvedba Mirta Berlan, redaktorica Staša Grahek.

V odmev na poletno mednarodno astronomsko olimpijado smo gostili najboljšega mladega astronoma na svetu Petra Andolška in njegovega profesorja na Gimnaziji Bežigrad Sebastjana Zamudo. Beseda je tekla tako o pripravah in delu z mladimi, ki jih zanima astronomija, kot o samem poteku tekmovanja in vzdušju na Poljskem.

Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se začenja novo študijsko leto. Med njimi je približno 14 tisoč tistih, ki bodo prvič prestopili univerzitetni prag. Tudi na univerzah primanjkuje kadrov. Zaradi nekonkurenčnih plač v primerjavi z zasebnim sektorjem in pogosto slabih delovnih pogojev profesorski poklici ne privlačijo mladih. V oddaji tudi: - Predvolilno tekmo na Poljskem zaznamujejo protesti in spori z Evropsko komisijo - Turčija v odgovor na teroristični napad v Ankari uničila 20 oporišč Kurdske delavske stranke - Zveza prijateljev mladine je v središče Tedna otroka letos postavila radovednost

Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič po poskusu upora zasebne vojaške skupine Wagner nagovoril državljane. Zatrdil je, da je v času upora ukazal vojski in varnostnim organom, naj se izognejo prelivanju krvi. Da z uporom niso želeli strmoglaviti ruske vlade, ampak preprečiti uničenje svoje vojske, pa je v prvem javnem odzivu dejal vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin. Dogajanje je včeraj zaposlovalo tudi zunanje ministre Evropske unije. Druge teme: - Borrell: Rusija ob politični nestabilnosti pomeni dodatno tveganje - Poslanci danes o zakonskem predlogu za hitrejše uvajanje obnovljivih virov, opozicija kritična: prednost imata dva vira - Tekvondoist Divković na evropskih igrah na Poljskem osvojil srebrno kolajno

Začela se je največja zimska športna prireditev pri nas doslej- svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Slovesno so ga odprli sinoči z glasbenim spektaklom v Kranjski gori, sodelovalo je kar 130 glasbenikov, na mimohodu pa zavihralo 66 zastav sodelujočih držav. Preostali poudarki oddaje: - Pred vlado danes protest zaposlenih v zdravstveni negi. Šolniki stavkovni dan napovedali za 13-ti april - Biden nadaljuje obisk na Poljskem. Ob prvi obletnici vojne v Ukrajini zatrdil: Rusija ne bo nikoli zmagala! - Tiskani mediji v krizi - številne evropske države ustanavljajo sklade za pomoč

Na svetovnem rokometnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem, ki se bo končalo konec tedna je tudi nekaj eksotov. Rokomet, šport kontinentalnih Evropejcev, tudi Slovencev, širi svoje meje, najpočasneje v angleško govorečih državah sveta. Paul Bray je televizijski komentator, dolgoletni predsednik angleške zveze in njen nekdanji reprezentančni trener.

Sinočnji incident na poljski strani v bližini poljsko-ukrajinske meje, v katerem sta bila ubita dva človeka, ni bil nameren, je sporočil poljski predsednik Andrzej Duda in potrdil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Po dozdajšnjih ugotovitvah naj bi šlo za dele rakete, ki je priletela iz ukrajinske zračne obrambe, a preiskava še poteka. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Poljskem ni zvišal stopnje ogroženosti Slovenije, zato svet za nacionalno varnost ni zvišal stopnje pripravljenosti. - Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump napovedal vnovično potegovanje za republikanskega kandidata za predsednika. - Raketa novega ameriškega lunarnega programa je po večkratnih preložitvah vendarle poletela proti Zemljinemu naravnemu satelitu.

Konec tedna bo postregel s pestrim športnim dogajanjem. Za navdušenje so že včeraj poskrbele rokometašice. Na uvodni tekmi evropskega prvenstva, ki ga gosti tudi Slovenija, so premagale favorizirano reprezentanco Danske. Kapetanka Ana Gros je povedala, da so bile maximalno pripravljene na njih. Niso se predale in vedele so, da če jih v nekem trenutku zlomijo, bodo težko prišle nazaj. Danes imajo dan premora, jutri pa se bodo pomerile s Švedinjami. Sezono pa danes v Wisli na Poljskem začenjajo smučarski skakalci in skakalke. Druge teme: - Skupina G7 opozarja na nevarnost groženj Rusije z jedrskim orožjem, zatiranja protestov v Iranu in raketnih poskusov Severne Koreje - Musk po prevzemu Twitterja uresničil napovedi o množičnem odpuščanju - Z dogodkom Gourmet Ljubljana Crawl v galerijah in muzejih v prestolnici začetek Evropskega simpozija hrane

Burno dogajanje pred jutrišnjimi državnozborskimi volitvami bi moral opolnoči zagrniti molk. A pristojni opozarjajo, da je prijav domnevnih kršitev veliko več, kot jih je bilo pred štirimi letu. Ob tem na inšpektoratu za notranje zadeve opozarjajo, da je volilna kompanja prepovedana tudi na spletu. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V napetem pričakovanju volitev tudi v Franciji: dvoboj Macrona in Le Penove za predsednika tesnejši kot pred petimi leti - Orožje v Ukrajini kljub pravoslavnemu velikonočnemu tridnevju ne potihne - Potres v Hercegovini terjal najmanj eno smrtno žrtev, na Poljskem pogrešanih deset rudarjev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po včerjašnjem obisku Ukrajine danes ocenila, da so ruske sile v Buči izvedle vojne zločine nad civilisti. Z minuto molka se je v spomin na žrtve, ki jih je do zdaj zahtevala ruska agresija v Ukrajini, v Varšavi na Poljskem pred pol ure začela donatorska konferenca, ki jo organizirata Evropska komisija in Kanada. Kot je ob začetku konference dejala von der Leynova, ni besed, s katerimi bi lahko opisala grozote v Buči in krut obraz Putinove vojske, ki terorizira civiliste. Izrazila je občudovanje ukrajinskemu narodu, ki bojuje vojno, ki je - kot je dejala - tudi naša vojna. Druge teme: - Vojna v Ukrajini zaznamovala tudi francosko volilno kampanjo: v drugi krog predvidoma Macron in Le Penova - Po mnenju zdravniške zbornice za izdajo zdravniških potrdil bolnim volivcem ni pravne podlage - Prostovoljci v akciji pomlajevanja gozdov zasadili 10.000 drevesnih sadik