Podcasts about ponovno

Drugi poudarki oddaje: - Občine Triglavskega narodnega parka so uspešno črpale razvojna sredstva. - Občinski svet občine Poljčane je na minuli seji potrdil rebalans proračuna. - Istrski vinarji ustanovili zadrugo za promocijo in razvoj novih turističnih proizvodov. - Na Kopah končujejo petletni naložbeni cikel v skupni vrednosti skoraj 43 milijonov evrov.

Najveći dio pozornosti ovog mjeseca u Australiji bio je usmjeren na Nacionalni sustav osiguranja za osobe s invaliditetom, nakon što je savezna vlada najavila rezove za koje se procjenjuje da bi mogli dovesti do toga da deseci tisuća ljudi budu isključeni iz sustava. No, bilo je i pozitivnog razvoja i u području skrbi za starije osobe. Vlada je sada poništila svoju prethodno objavljenu politiku oko financiranja tuširanja nakon masovnih pritužbi korisnika, obitelji i zagovaratelja.

Piše Veronika Šoster, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Lukas Debeljak je leta 2022 navdušil s prvencem Poznati kot voda, zdaj pa se vrača s še bolj ambiciozno zastavljeno pesniško knjigo Drevo, ki ga pišemo nihče. Gre namreč za pesnitev, ki obsega sto petdeset strani in se razteza skozi prostor in mimo časa. Naravo pesnitve napoveduje že več začetnih vtisov, na primer fotografija zapiskov, ki so kaotično razmetani po listu papirja, počečkani, napolnjeni s prečrtanimi ali obkroženimi besednimi zvezami, pojmi, pri tem pa jih mirno osvetljuje sonce, ki pada skozi drevesno listje. Tu je seveda tudi naslov zbirke, ki je nenavaden že stavčno, saj se sprašujemo, kdo je ta množinski subjekt, ki naj bi bil torej skupnost, a je takoj negiran z besedo nihče. Vsi ti začetni impulzi se skozi knjigo pomensko plastijo in vabijo k ponovnemu branju in pisanju drevesa. Drevo deluje kot stalnica, sidrišče, saj se vse steka k njemu, zbirka se odpre s prizorom pogovora med dvema otrokoma nekega dne, sredi polja, v senci drevesa. Gre za prijeten in lahkoten prizor, kjer se igra dogaja s pripovedovanjem in zamišljanjem reči. Obenem pa vanj pesniški govorec tihotapi zahtevne reference na filozofijo, humanistiko, literaturo, da nam je takoj jasno, da ne gre za dejanska otroka, temveč za dva človeka, pa tudi ne nujno za dejanska človeka, temveč za neko mnoštvo glasov in misli, ki se stekajo k drevesu. Kot pri otroških izštevankah ali pesmicah tudi tu hitro dobimo občutek o naštevanju, saj je veliko nizanja podob eno za drugo, pri čemer pesnik zajema iz vseh mogočih področij in obdobij, a te podobe šelestijo, šumijo, brstijo, odpadajo in se vrtinčijo. Za Debeljakovo poezijo je značilna močna ritmičnost, ki takoj potegne vase in ne spusti do zadnjega diha in še dlje, vsaka podoba pa je izbrana z namenom in nikakor naključna, oziroma je naključna ravno toliko, kolikor od nje zahteva govorec. Poleg definicij za stvari, ki nikoli niso enoznačne in oprijemljive, seveda išče pristen človeški stik ali še bolje, gibalo človeštva. Od intime drevesa se premakne k otrokom na igrišču, kjer se začne zbujati vseobsegajoča polifonija glasov. Govorijo posamezni otroci, skupine otrok, otroci kot celota ali pa celo takšni, ki na tem igrišču še nikoli niso bili. Ponovno jim v usta polaga absolutno zahtevne citate, replike in koncepte iz različnih del, kar povzroči občutek, da skozi otroke govori morda pesnik, morda človeštvo, morda pa nihče. Mi nihče? Začne se debata o pesmi, otroci ugotavljajo, da je pesem nekomu nekoč pripadala, a ni pomembno, komu, saj je šla naprej, od teles do drugih teles. Opisujejo pot zgodbe, pesmi, mita, ki se z vsakim posredovanjem predrugači, ki se mu kaj doda, kaj odvzame, pri tem pa se njegova živost ne izgublja. Vrača se tudi k simbolnim zgodbam začetkov pisave, k nastanku tiska pa seveda k branju in spoznanju. Ko torej glasovi govorijo o nastajanju pesmi, obenem ustvarjajo pesem, nad njimi pa bdi pesniški govorec in nad njim pesnik; to »pisanje drevesa« tako zavzema mnoge izpovedne ravnine in gradi strukturo, ki nima začetka in konca, pa tudi ne prave hierarhije, kar je pravzaprav sámo bistvo pesnitve. Ugotavlja namreč, da ko nekaj opisujemo in lovimo, to tudi že izgubljamo, je že izgubljeno, a tudi podarjeno, dano v svet. Kako torej opisati svet, če pa se sproti spreminja? Pomen valovanja, spremenljivosti in fluidnosti, ki ga je pesnik nakazal že v prvencu, se tu še bolj okrepi. Knjiga Lukasa Debeljaka Drevo, ki ga pišemo nihče je zaznamovana s citatnostjo in metaliterarnostjo, saj je vendar ustvarjena prav s temi postopki ali načini, ki jih upesnjuje. Knjiga na neki točki citira celo samo sebe, pri tem pa je osvobojena vsakršne pretencioznosti. Citat je lahko karkoli in kjerkoli, lahko je namenjen komurkoli in prihaja od kogarkoli. Debeljak okvirje citatnosti presega prav s tem, ker besedila kljub nenehnemu citiranju ne zaduši, saj so citati samovoljno živi, pretočni med govorci, vsem dosegljivi in razumljivi. Citat tako tu nima funkcije nanašalnosti, temveč občutka vsesplošne prisotnosti, kot snov, ki prosto plava med nami in jo lahko zajemamo iz zraka, izmed drevesnih listov, iz vode, ker gre pač za znake, zgodovino, besede, nič drugačne kot kaj, kar je bilo zapisano v kanon. In tudi če je zapisano v kanon, to ni bistveno, saj vse obstaja enakovredno. S tem pesnik seveda nagovarja tudi vprašanje avtorstva, in to bolj aktualno in svojstveno kot mnogi, ki se z umetno inteligenco ukvarjajo v stvarnih razpravah, saj pokaže na možnost sveta znotraj sveta, kjer je vse pretočno in ves čas na voljo, kakor tudi deluje umetna inteligenca. Ko zato v nekem trenutku odpre arhiv spomina in na koncu podari fotografijo sebe in pokojnega očeta, pesnika Aleša Debeljaka v tak svet, daje njunemu odnosu največje darilo – iztrga ga končnosti. Kar je pri Debeljakovi poeziji presežno, je zagotovo ne samo prepričanje v nekakšen tekoč čas, ki je navzoče že v prvencu, temveč dejansko sočasno dogajanje in porajanje vsega. Otroci med igro citirajo zahtevna literarna in filozofska dela, kot da so del njihove zavesti, kot da so jim že davno znana, vpisana pod kožo. Starodavno ljudstvo opazujemo prav zdaj, babilonski stolp se pravkar gradi … Vse to je del poetike, ki presega prostor in čas in sploh zgodovino, ki jo razume po svoje, kot nestabilno verižico zgodb, ki pa smo jih po poti že malo izgubili, a tudi ohranili. V nekem trenutku govori o singularni vzajemnosti z drugimi ljudmi, in ta iztaknjenost iz časa daje poeziji strašljivo razsežnost, saj vemo, da ji ne moremo priti do konca, ampak ji v bistvu tudi nočemo, saj to ni njen namen. Nič v tej poeziji, v tem svetu ni zapisano nikakršni časovnosti; še najbližje poimenovanje, ugotavlja, bi bilo mnogotero veččasje. Vse vznika in izginja, izginja in vznika, se rojeva in umira, umira in se rojeva, pesnitev se steka v hipnotičen cikel nenehnega porajanja, ki ga spremljamo, kot bi spremljali pogovor v sosednji sobi, ob tem pa slišali le vsako tretjo besedo, kot nekje pronicljivo ugotavlja pesniški govorec: »[…] in če smo torej pozabili, / ni pomembno, ni izgubljenega, nič pridobljenega, / vedno, kadar bi si morda zaželeli, četudi le za trenutek, / se lahko vrnemo, ta red obnavljamo naprej, svojo / smrtnost, pet ali šest dreves, listje na njih, veje, / krošnje, nič pridodanega, nič odvzetega, drevje ob / vodi, še nikoli zaključeno in začeto vsakič znova, / vsakič znova obnovljeno […]« Proti koncu knjige Lukasa Debeljaka Drevo, ki ga pišemo nihče se govorec osredotoči na možnost prostora, kjer je drevo, kjer je igrišče, a je bilo tudi že vse kaj drugega. Tam so se srečevale in dopolnjevale usode, pri tem pa ne govori o preteklosti, temveč o soobstoju vseh teh pojavnosti. Prostor ga vodi še dlje v prostor samega izražanja, ki je v knjigi naslovljeno večkrat in za katero se zdi, da prevprašuje samo sebe, lasten pesniški izraz, ki je omejen, a je tudi najboljše, kar zmore z besedami in pojmi. Prizor drevesa in otrok se dokončno zariše pred nami kot gibljiva diorama, oblita s svetlobo, kot preblisk ali sončni žarek skozi veje drevesa, ki ga pišemo nihče.

U Amsterdamu se pojavio novi tip društvenog okupljanja – klub u kojem sudionici svjesno ostavljaju telefone i druge uređaje te se „isključuju“ iz digitalnog svijeta. Taj klub odražava novi trend, osobito među mlađim ljudima, koji sve češće traže odmak od ekrana i povratak izravnom kontaktu s drugima i sa sobom.

Vlada Novog Južnog Walesa istražuje okolnosti bijega dvojice pacijenata iz iste bolnice, koji su nekoliko dana kasnije navodno bili uključeni u odvojene incidente u kojima su smrtno stradale tri osobe. Stručnjaci za mentalno zdravlje kažu da je to ponovno stavilo u fokus krizu mentalnog zdravstva u toj saveznoj državi.

Ponovno se je v gosteh znašla radijska voditeljica in igralka nemirne krvi: Ondina Kerec! Ona v tem delu vpraša naša fanta: “Kdo ali kaj je Tendu?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Poetična drama Daneta Zajca Voranc se ponovno vrača na oder SNG Drame Ljubljana v novi priredbi dramaturga Nika Žindaršiča in režiji Žive Bizovičar. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila včeraj najmlajšim premierno namenjena predstava z naslovom Učiteljica, ki je nastala po predlogi istoimenske slikanice italijanske umetnice Susanne Mattiangeli. V dvorani Union v Mariboru se bo nocoj ob 19.30 začel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel pa so včeraj odprli prvi del razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, ki je zasnovana kot poklon pesniku Srečku Kosovelu ob 100-letnici njegove smrti. Z likovno umetnostjo nadaljujemo v Ljubljani, kjer bodo v Galeriji P74 odprli razstavo fotografa Tadeja Vaukmana. V mestu Trenčin na zahodu Slovaške pa se bo z uličnim festivalom in svetlobno umetnostjo začelo odprtje Evropske prestolnice kulture. Vabljeni k poslušanju!

Obiskali smo 10. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki je v organizaciji društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev ta teden potekal v Ljubljani in se pogovarjali z dvema mladima predstavnikoma društva in raziskovalcema, ki sta si znanje in izkušnje na področju fizike pridobivala v Švici oziroma v Nemčiji. Seznanjamo vas tudi s spletnim tečajem slovenščine Slonline, ki ga je odslej mogoče uporabljati tudi v obliki interaktivnega učbenika Naslon, razvili pa so ga na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostimo pa tudi slovenskega rojaka iz Nemčije Mihaela Medveda, ki v Sindelfingnu vodi društvo Slovenski muzikantje.

Unatoč stabilizaciji kamatnih stopa, pritisak na najmoprimce u Australiji ne popušta. U mnogim glavnim gradovima kućanstva i dalje izdvajaju gotovo trećinu prihoda samo kako bi zadržala krov nad glavom. Ponovno je najteže u Perthu. Cjenovno najmanje pristupačan glavni grad u zemlji dodatno je potonuo, bilježeći novi pad pristupačnosti od četiri posto, povrh prošlogodišnjeg rekordno niskog rezultata.

Na koncertu, zaznamovanem s prepletom impresionizma in romantike, bosta nastopila argentinska pianistka Martha Argerich in švicarski dirigent Charles Dutoit. V ljubljanski Cukrarni bo skupaj z nekaj nekdanjimi nagrajenkami in nagrajenci nastopil letošnji lavreat Vilenice bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. V mariborskem Lutkovnem gledališču se začenja 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki jih letos posvečen področjem lutkovne tehnologije.

Kakav je osjećaj promijeniti posao nakon 20 godina i što o agencijskom životu misli Ivica Skočić saznao je naš Tibor u novoj epizodi podcasta #Danzapodcast. Kako je došao do nove pozicije, što najviše voli kod ovog posla i koji su mu planovi za budućnost - samo su neka od pitanja na koje je Ivica dao odgovore.00:00 Uvod00:47 Tko je Ivica?7:36 Počeci karijere18:48 Razlika Coca-Cole i Coca-Cole HBC?20:20 Marketing vs prodaja31:23 Izazov agencija33:14 Kako je raditi u McCannu?37:53 Otvaranje vlastite kompanije42:55 Promjena odnosa s drugim markentigašima46:15 Koliko agencije razumiju biznis klijenata?48:05 Nerazumijevanje rada kreativaca54:57 Tajna dugoročnog zadržavanja klijenta57:47 Ponovno učenje 59:40 Nepovjerenje od strane kolega1:02:18 Najbolji dio ovog posla?1:07:17 Tamna strana pitcheva1:10:55 Ivica u slobodno vrijeme--- Linkedin ► https://www.linkedin.com/in/petarbogdan  Web ► https://kontra.agency/    ---      Video Link: https://www.youtube.com/watch?v=fvL-yC9pNUU

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let  velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.  

V Radljah ob Dravi se je začel festival Ars fest, ki bo trajal do konca avgusta. V studiu Prvega smo gostili umetniškega vodjo festivala, tudi skladatelj in dirigenta, Izidorja Leitingerja.

Svaki od nas nosi određene „pukotine“ nastale u prošlosti – bilo da je riječ o slomljenom srcu, tijelu ili duši. Tek kada prihvatimo da su te krhotine dio nas, možemo ih ispuniti „zlatom“ i stvoriti od njih snagu, čvrstoću i sjaj koji nas vodi prema ljepšoj budućnosti.

Svaki od nas nosi određene „pukotine“ nastale u prošlosti – bilo da je riječ o slomljenom srcu, tijelu ili duši. Tek kada prihvatimo da su te krhotine dio nas, možemo ih ispuniti „zlatom“ i stvoriti od njih snagu, čvrstoću i sjaj koji nas vodi prema ljepšoj budućnosti.

Dvestodvaindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena ponovno zagnani seriji Daredevil: Born Again, ki si jo lahko ogledate na Disney+. Agenta Mito in Aljoša sta povrhu še vedno brez gostje ali gosta in na spletu. Mito pravi, da je serija prava osvežitev v oziru na Marvelovo trenutno estetiko, da deluje bolj prizemljeno in humano, da daje barvitost […]

AI zamjenjuje junior developere? Govorimo i o trendu ili nečemu što se se zadržati dugoročno? Na konferenciji Shift Miami razgovarali smo sa senior inženjerom Zvonimirom Petkovićem iz Infobipa. U intervjuu smo se dotaknuli najnovijih trendova u području umjetne inteligencije, konkretno multimodalnih jezičnih modela, njihove primjene i izazova koje donose developerima. Zvonimir je komentirao utjecaj ovih alata na radna mjesta, posebno juniorske pozicije, kao i šire promjene koje AI donosi u dinamiku tech industrije. _______________0:00 – Uvod0:40 – Multimodalni modeli: revolucija ili nova prijetnja?4:20 – Ovi modeli barataju vrlo osjetljivim podacima6:30 – Zašto developeri panično izbjegavaju ove AI alate?8:50 – AI alati brišu granicu između stručnjaka i laika11:15 – Je li AI “ubio” juniorske pozicije?13:20 – Tempo tech industrije: količina ispred kvalitete17:16 – Tko će kupiti Google Chrome?TOP & FLOP20:20 – Ponovno se dijele otkazi21:40 – Procurili tajni podaci američke vlade_______________

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija po konklavu preverjamo, kako je z novim papežem zadovoljen Donald Trump, kaj bo v Vatikanu počel Elon Musk, zakaj bo osel Rožmarin novi papamobil in kaj bo počel poveljnik štajerske garde, Franc Kangler. Ponovno se bo oglasil domači strokovnjak za beli dim, Luka Mesec, slišali pa bomo tudi prenos govora Roberta Goloba iz vaje za državno proslavo. Uroš Slak bo tokrat gostil domače športne in legende estrade – Sagadina, Predina in Zahovića, ki bodo spregovorili o starosti slovenskih huliganov, Ivu Danevu. Zakaj je družina Strojan prepričana, da je prireditev "Pot ob žici" nateg, kaj je Matjaž Han zaupal Zvezdani, koliko Falconov namerava nabaviti minister Sajovic in verjetno še nekaj o nutrijah v petek dopoldne na Prvem programu Radia Slovenija.

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

Ponovno se vrača Matej Jager z izkušnjo, ki je za naše podnebno območje (k sreči) nepredstavljivo. Avstralski vzhod - med drugim tudi kraj, v katerem zdaj biva že šest let - je prejšnji teden doletela vrtinčasta ujma, čemur je bilo to območje nazadnje priča pred petdesetimi leti. Vetrovi z močjo od 120 do 160 km/h so odnašali strehe, vihar pa je poplavljal okolico mesta Brisbane in prebivalcem za teden dni izklopil elektriko. Matej je z nami delill, kakšen je občutek, ko pristaneš v središču ciklona Alfreda in vse utihne, kako so se na prihod neurja pripravljali in kakšne so bile kazni za zadrževanje na plaži v pričakovanju naravne katastrofe.

Nekadašnji enfant terrible svjetske klasične glazbene scene, danas neprikosnovena zvijezda pozornica diljem planete: maestro Ivo Pogorelić u razgovoru s Nenadom Kreizerom otkriva kako je svirao u Japanu za vrijeme potresa i zašto se uvijek iznova rado vraća u Njemačku. U pregledu glazbene scene iz Hrvatske Zoran Stošić otkriva kako Josipa Lisac uspijeva biti u središtu pažnje. Slušamo nove singlove Sare Renar („Nježne riječi“), Kol Centra („Loša bivša djevojka“) i Konvoja („Gladne oči“). Von Nenad Kreizer.

Med obvezno opremo, ki smo jo pred desetletji premogli na naši kmetiji, so bile uzda iz brzde in jermenov, vajet ter gajžla, kot smo rekli biču – pripomočku za udarjanje živine. Na veliko otroško veselje oče gajžle ne na nas ne na živini ni uporabljal, le sem pa tja je z njo zažvižgal skozi zrak. Konjem so vedno, ko so se z njimi odpravljali k težkim kmečkim opravilom, nadeli uzdo na glavo in jih tako vodili. Z na videz preprostimi pripravami so kmetje obvladovali silno konjsko moč, otroci pa smo težko delo konj zaradi varnosti bolj ko ne spremljali od daleč, saj nikoli nismo vedeli, kdaj se bodo močni delovni konji ob hrzanju povzpeli na zadnje noge in nas brcnili. Razen kakšnega prevrnjenega voza sena ali hlodov večje škode na naši kmetiji nismo utrpeli, se pa že od otroških dni konj bojim. Poslušnejši in pohlevnejši so se mi zdeli lisasti voli, vpreženi v jarem. Tako za konje kot za vole je nekdaj veljalo, da so neprecenljiva delovna moč od jutra do večera, v ledeno mrzlih jutrih ali pa v vročih poletnih dneh. Skrbni gospodarji so se zavedali, kaj bi pomenila izguba ene ali druge vprežne živali, pri slabih pa je največkrat pel samo bič. Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, tako vi kot jaz smo vpeti v vajeti. Vsakdo izmed nas nosi svojo uzdo, svoj jarem. Mogoče je komu izmed vas dano, da uzde in jarme drugih držite v vajetih in vodite. Želim vam, da potegi vodenja ne bi prerasli v prisilo ali celo nasilje, ki zagotavlja poslušnost ali spodbuja k delu. Verjamem, da ste dobri gospodarji – gospodarji, ki znajo svoji vprežni živini kdaj pa kdaj sneti uzdo ali jarem z glave in izpustiti vajeti. Če se bojite, da bo vašo čredo premamilo prostranstvo svobode, potem vajeti ne smete izpustiti, temveč samo popustiti. Če pa ste voz, ki ga vlečete, preveč naložili, potem boste v jarem morali vpreči še koga. Sicer vas lahko doletita hrzanje in prhanje. Mogoče vam bo kdo celo ušel z vajeti. Sama sem potrebovala več kot samo štirinajst dni poletnih počitnic, da sem lahko odpela krivične spone in razvezala vezi jarma (prim. Iz 58,6). Jarem, ki me je tiščal in žulil, mi je uspelo sneti. Če sem iskrena, mi zanj ni prav nič več mar. Prav tako si ne želim, da bi ga nase vzel kdo drug. Ukrojen je bil zame, a sčasoma sem ga prerasla. Z leti sem se pod njim počutila utesnjeno in nemirno, zato sem ga morala odložiti in nase vzeti nov jarem. Upajoč, da bom našla počitek svoji duši. Ponovno sem se začela učiti od Njega, ker je krotak in v srcu ponižen, njegov jarem pa prijeten in njegovo breme je lahko (prim. Mt 11,29–30). Naši vozovi bodo po koncu poletnih počitnic začeli ponovno drdrati po kolesnicah življenja. Upam, da vam je z njih uspelo zmetati ves odvečen tovor in da vas vajeti življenja ne bodo preveč utesnjevale.

Nakon što je nedavno izabrana vlada Sjevernog teritorija opozvala travanjsku zabranu usvajanja krokodila kao kućnih ljubimaca, za ljubitelje ovih divljih životinja se ponovno otvorila mogućnost njihovog udomljavanja. Zabrana je uspostavljena u sklopu plana tadašnje laburističke vlade za upravljanje populacijom krokodila, što je u kolovozu izazvalo predizborne rasprave na području Sjevernog teritorija.

Predsjednička kampanja je u punom jeku, a na pozornici u tjednu iza nas supružnici Kekin i aktualni predsjednici republike i vlade. Ponovno prosvjedovao dio umirovljenika, ali i dio prosvjetara. Blagdanska košarica koju izračunavaju sindikati skuplja no ikada, s druge strane bez problema se izdvaja i do 80 dolara pa i više za božićno drvce.

V zadnjih desetletjih se Bližnji vzhod in muslimanski svet soočata z različnimi političnimi, družbenimi in ekonomskimi izzivi, vključno z vojnimi posegi in okupacijo, ki so posledica vmešavanju tujih sil v regijo. Bližnji vzhod se pogosto označuje za »sektaško« regijo, medtem ko se Evropa še zmeraj sooča s pritoki migrantov iz Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Politični in medijski krogi te procese pogosto povezujejo z rasizmom in islamofobijo, v veliko manjši meri pa s strpnostjo in sobivanjem, med zgodovinsko povezanima svetovoma, namreč Evropo in islamom. Za ta dva svetova pogosto uporabljamo dva nasprotujoča si oziroma neenaka pojma, namreč »Zahod« ali »Evropa«, ki označuje zgodovinsko-geografsko področje in pa »islam«, ki označuje versko področje. Po mnenju filozofa Kwameja Anthonyja Appiaha, prva zabeležena uporaba besede za Evropejce kot osebe izhaja iz zgodovine konfliktov. V latinski kroniki napisani leta 754 v Španiji, avtor zmagovalce Bitke pri Toursu imenuje »Europenses«, Evropejci. Torej, ideja »Evropejca« se je najprej uporabila za razlikovanje med kristjani in muslimani. Poleg tega je pri konceptu Zahod zelo težko ločiti njegov metafizični in geografski pomen, saj se je začel uporabljati potem, ko je krščansko-teološko paradigmo izpodrinilo bolj sekularno razumevanje modernosti. Naproti krščanski Evropi se je hitro označilo tako imenovano »ozemlje islama« ali dār al-islām. Moderna ideja o »zahodu« kot kulturni dediščini, pa se pojavi šele proti koncu 19. stoletja. Regija, ki ji pod skupnim imenovalcem pravimo »muslimanski svet«, je problematičen pojem, saj izhaja iz kolonialnega pogleda, ki muslimanske države vidi kot domnevno kulturno-politično enoto. Potemtakem ni presenetljivo, da so številni zahodni učenjaki v svojih diskurzih opredelili islam kot vero, v skladu s prevladujočim krščanskim ali še natančneje protestantskim razumevanjem tega pojma. A glede na to, da sta bila oba svetova med seboj povezana, je skoraj nemogoče govoriti o enoplastni in enodimenzionalni evropski identiteti, namreč judovsko-krščanski. Dejstvo, da Aristotela in Platona ni mogoče popolnoma razumeti, ne da bi poznali tudi klasično arabsko-islamsko filozofijo Ibn Sine ali velike komentarje Ibn Rušda, in da se zlitje neoplatonizma in ideje o enosti Boga v islamu (tawḥīd) kaže tudi v krščanski sholastiki, potrjuje tezo, da sta Aristotel in Platon zaradi izjemnega vpliva, ki sta ga imela na muslimanske filozofe, s filozofskega vidika tudi islamska misleca. In obratno – znanstvena paradigma muslimanskih učenjakov, ki so v srednjem veku predstavili znanstveno metodo in spojili filozofijo in teologijo, so prispevali k nastanku humanizma in renesanse. Tako imenovani Zahodni svet je torej vpet v znanstveno-filozofske strukture islamske misli. Ponovno odkritje grške filozofije in umetnosti v predmoderni Evropi se je zgodilo v prevajalskih centrih, ki so grške filozofe prevajali najprej v arabščino in nato stoletja pozneje v latinščino. V tem smislu je filozofija al-Kindija, al-Farabija, Ibn Sine (Aviccena), Ibn Tufayla, Ibn Rušda (Averroesa), al-Gazalija, in drugih pomembna tudi za razumevanje moderne zahodne filozofije, saj je bila arabsko-islamska filozofija ena glavnih poti, po kateri je celoten Aristotelov opus prišel v Evropo. Potemtakem lahko trdimo, da se splošna zgodovina človeštva ne more zapisati brez prispevkov islamske kulture in filozofije ter vpliva, ki sta ga imela na proizvodnjo znanja v zgodnji moderni Evropi.

Glavni most v Mariboru so ponovno odprt tudi za avtomobile. Takšna je odločitev mariborskega županstva; ali je na to vplivalo merjenje prometa ali negodovanje ljudi, sta v Radijski tribuni pojasnila podžupan Samo Peter Medved in vodja občinskega Urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker. Pod drobnogled pa smo vzeli tudi druge, ob konicah izjemno prometno preobremenjene točke v mestu.

Danes pa nekaj o prehranjevalnih praksah slovenske mladine. O tem, kdo kaj jè, kdo česa ne jè in zakaj. Skratka o pojavu, ki ga imenujemo »izbirčnost,« pogovorno »zbirčnost«, globoko na slovenskem podeželju pa »kočljivost«, celo »špuravost« ali »žnetlavost«, naši stari pa so mu rekli tudi »lišpavost.« V Sloveniji imamo prehrano za šolajočo se mladino subvencionirano. Obstajajo različne kategorije, odvisno od premoženjskega stanja družine oziroma skrbnikov, ostaja pa dejstvo, da imajo lahko osnovnošolci subvencionirano malico in kosilo, srednješolci pa malico. Ukrep, čeprav je pogosto politično manipuliran, se kljub vsemu zdi eden najbolj socialnih ukrepov države in je eden redkih, ki smer plovbe slovenske barke drži v pravi smeri. Ampak kot je navada, se je zapletlo tudi pri tem ukrepu. Muslimanska skupnost v Sloveniji je izvedla raziskavo, med katero so preverili stanje šolske prehrane glede na ponudbo svinjskega mesa. Kot vemo, je v tej verski praksi uživanje svinjskega mesa prepovedano. Muslimanska skupnost je še poudarila, da imajo njihovi otroci ustavno pravico dobiti jedilnik brez te vrste mesa. Na isti čoln so takoj skočili še vegetarijanci, ki bi jim redna ponudba vegetarijanskega obroka prav tako olajšala življenje, ker se ne bi bilo treba več vznemirjati, da bi njihov sonček prišel v stik z mesekom. Potem v nizkem štartu čakajo še vegani, ki so že do zdaj trdili, da je v šolah pogosto citiran verz Ježek bežek, kam pa kam greš ves s hruškami obdan … … ideološko obarvan, ker se norčuje iz prepričanja, da je treba odklanjati vso hrano živalskega izvora. A treba je vedeti, da muslimani niso edina religijska skupina v slovenski šoli z željo po prilagojenem jedilniku. Večinsko katolištvo bi v petkih absolutno uživalo ribe, v postnem času pa prosijo, če bi lahko država subvencionirala samo kruh in vodo. Ampak seveda se tu še ne konča. Sicer majhna, a vseeno obstoječa skupnost hindujcev apelira na zakonodajalca, da z jedilnikov umakne govedino, judovska skupnost se pridružuje muslimanski, kar je izjemno redek primer, pri prepovedi svinjine; po drugi strani pa se učenci, katerih starši prihajajo iz azijskega sveta, sprašujejo, čemu slovenske šole ne ponujajo pasjega mesa. Ki je menda zdravo in za šolajočo se mladino tako koristno. Sicer ni podatka, če imamo v slovenskih šolah koga z mongolskim kulturnim in religioznim vzorcem, ampak bog ne daj mu postreči ribo, polinezijskim učencem pa ne mleka in mlečnih izdelkov. Ampak ne smemo se ustaviti le pri religioznih ali kulturnih praksah. Šole morajo poskrbeti tudi za dietno kuhinjo; brezglutenski obroki se zdijo razumna zahteva, potem pa so tu še učenci, ki so intolerantni na laktozo ali trpijo za diabetesom. Ves ta sprehod skozi različne kombinacije jedilnikov pa je bil potreben, da se dokopljemo do bistva vsega problema. Če bi bili starši modrejši, se ne bi ukvarjali, kaj jedo otroci, ko so v šoli, ter bi bili veseli, da sploh jedo – privilegij, ki je na planetu vse manj samoumeven. Potem pa so tu še šolske kuharice. Kot vemo vsi, ki smo se prikotalili skozi osnovnošolsko šolanje … Lahko se zameriš ravnatelju, lahko se zameriš učiteljici matematike, kar je zelo pogosto, lahko se zameriš celo knjižničarki, ne smeš pa se zameriti kuharici v šolski kuhinji. In – ali hišniku, o čemer pa bomo govorili ob drugi priložnosti. Kot je staršem z nerazumnimi, nesmotrnimi in razvajenimi stališči in zahtevami uspelo uničiti že mnogo dobrega v slovenski šoli, jim bo z vtikanjem nosu v lonce šolskih kuhinj slej kot prej uspelo uničiti tudi šolsko prehrano. Univerzalno pravilo je: vsi otroci so lačni in vsi otroci so po malem izbirčni. Ampak otroški svet je narejen praktično in se izbirčnost ali preference pri hrani uravnajo same od sebe. Prejšnje generacije, ki smo doživele višek kulinarične ponudbe malic pri sendviču s pariško, smo religiozne, kulturne in zdravstvene omejitve med populacijo regulirale s tem, da so deklice dale salamo iz sendviča dečkom, ti pa deklicam nazaj rezino sira. Pa so bili zadovoljni kulturni vzorci in vsi bogovi na panteonu. Ampak seveda se izbirčnost ne konča v osnovnih in srednjih šolah. Kje pa! Ker se socialnost obroka razteza tudi na študentsko populacijo – spet trdimo, da gre za pohvalno in dobrodošlo prakso – se je z začetkom študijskega leta začelo komplicirati tudi tam. Če spomin ne vara, so se prvi boni na univerzi v Ljubljani, ki je tedaj nosila neko drugo ime, pojavili v prvi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja. Ker so na začetku veljali za vse izdelke v študentskih kantinah, so bile prve generacije študentov subvencionirane od države s pivom, kar je bil zelo socialen, a nekoliko manj študijsko naravnan ukrep. Pozneje so se boni spremenili do oblike, ki jo poznamo danes, ko ponudniki študentske prehrane, trenutno jih je 220, ponujajo prehrano v 307 lokalih. Večinoma seveda v Ljubljani, študentske organizacije pa poudarjajo, da se je število ponudnikov v zadnjih osmih letih skoraj prepolovilo; sklepamo, da ima to nekakšno povezavo z ljubljanskim turističnim boomom. Se pravi; bolj kot je hrano mogoče prodati turistom, manj je interesa prodati jo študentom. A to še ni vse. Zapletlo se je pri kakovosti prehrane. Ponovno brez podatkov in najbrž narobe sklepamo, da so prve generacije, ki jim je bilo dovoljeno biti izbirčen v osnovni šoli, zapustile šolske klopi in se preselile v predavalnice. Tako imamo pobudo različnih študentskih društev, da se boni omejijo ali ukinejo, nadomestijo pa naj jih študentske menze, ki bi lahko bolje skrbele za zdrave in uravnotežene obroke, kot to počnejo lokavi gostilničarji, ki jih zanima samo profit. Še več; v razgreto ozračje se je vključil celo Nacionalni inštitut za javno zdravje s projektom »Dober tek študent«. V septembru 2023 so izvedli vizualno oceno 35 obrokov, izbranih glede na najpogosteje unovčene študentske bone. Z Nacionalnega inštituta so sporočili, da bodo letos šli še korak dlje. Letos izbrane obroke ne bodo le vizualno ocenili, temveč jih bodo tudi poskusili, s čimer bomo dobili nov kamenček pri borbi za zdravo in uravnoteženo prehrano študentov. Kot vidimo, so bitke na bojnem polju subvencionirane prehrane naše mladeži – ki se bojujejo tako v kuhinjah kot v poslanskih klopeh, sploh pa za štirimi stenami domov, kjer se otroci pritožujejo nad teksturami, okusi in postrežbo – besne in pri mesnih obrokih celo krvave. In najbrž se nikjer v našem javnem življenju tolikokrat ne omeni ustava republike Slovenije kot pri subvencionirani šolski prehrani. Zaradi tega se »Ustavna komisija« državnega zbora zavzema, da bi s tresočo kuhalnico kot ustavno dopolnilo v ustavo dodali ne člen, temveč celotno »Slovensko kuharico« Felicite Kalinšek, kar bi posledično vsem šolajočim se v Sloveniji omogočilo ustavno pravico, da jedo točno tisto, kar jim paše.

Najnovije izvješće organizacije za zaštitu potrošača Choice pokazuje da je Aldi ponovno najjeftiniji supermarket u Australiji. Ovo dolazi u trenutku kada se Woolworths i Coles suočavaju s optužbama Australskog povjerenstva za tržišno natjecanje i zaštitu potrošača zbog kršenja zakona o potrošačima. No, mogu li kupci uvijek birati gdje će kupovati?

Težave ima spet vladajoča hrvaška stranka HDZ. Dva njena vidna člana so policisti nedavno aretirali zaradi finančne afere, še bolj zanimivo pa je, da sta oba odstopila s svojih vidnih položajev le nekaj dni preden jima je policija potrkala na vrata. Ali sta morda vedela za kriminalistično preiskavo zoper njiju? Ponovno je zavrelo tudi med vlado in predsednikom države. Hrvaška vlada namreč že od pomladi napoveduje, da bo s prvim januarjem ponovno uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Obrambni minister se o tem očitno ni posvetoval z vrhovnih poveljnikom vojske, predsednikom države Zoranom Milanovićem. Bo torej Hrvaška prihodnje leto imela nove nabornike ali ne? Novosti se obetajo tudi zaposlenim v šolah, učiteljem, čistilkam, hišnikom… po novem bodo za svoje delo dobivali ocene. Kakšni so odzivi učiteljev na to, da bodo zdaj tudi oni ocenjevani?

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudiLetos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je s poletjem pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.

Ponovno je planula "Drava International", osječka tvrtka za preradu plastike. Predsjednik Zoran Milanović osudio je ustaške simbole i pjesme u Imotskom. Kaže, nepromišljeni pojedinci nanose štetu državi i bacaju sjenu na heroje Domovinskog rata. U Zagrebu su na glavnom gradskom trgu dočekani hrvatski olimpijci.

Nihče ni bankrotiral z unovčevanjem vsaj del dobička, pravi pregovor. Bitcoin se približuje rekordni vrednosti 70 tisoč dolarjev, ki jo je dosegel novembra 2021, ether je prebil 3.500 dolarjev. Ponovno se govori o meme kovancih, kot sta dogecoine in shiba inu, ki se vzpenjata proti rekordnim vrednostim. Rekordi so pospremljeni s precejšnjo nihajnostjo. Znotraj dneva lahko pride tudi do 10 in več odstotnih sprememb. Vstopili smo v območje ekstremnega pohlepa, kaže indeks strahu in pohlepa, ki meri sentiment na kripto trgu. Za marsikaterega kvazi strokovnjaka pa je to tudi idealen čas za striženje "ovac". Pazite se jih! Pred mikrofonom: Nejc Bizjak iz Bitstampa

Danas se u Sydneyu po odluci Vrhovnog suda Novog Južnog Walesa nastavlja sudska istraga o osuđujućoj presudi šestorici Hrvata za terorizam iz 1981.godine. Novi dokazi ukazuju na mogućnost da je ključni svjedok suđenja bio agent UDBE, da branitelji optuženika nisu imali sve potrebne informacije za vrijeme sudjenja, a sumnja se i na policijske metode, od navodnog nasilja, do podmetanja dokaza.

Austrace se potiče da pozovu svoje izabrane parlamentarne predstavnike i zatraže bolje očuvanje koala, jer, ukoliko se ne podzmu hitne mjere, ovomu tobolčaru u Novom Južnom Walesu prijeti izumiranje. Rujan je mjesec zaštite koala.

Da li je advertising industriji potrebno ponovno promišljanje? Nakon decenija funkcionisanja po istim principima, advertising industriju u kratkom vremenskom periodu zadesile su tektonske promene koje je doneo digital, razvoj tehnoloških kompanija, pa sada i veštačke inteligencije. Gde se trenutno nalazi i šta je to potrebno da svi zajedno promislimo kako bismo advertising industriju postavili na mesto koje joj pripada? U jednom strastvenom razgovoru, na ove teme nam je pričao Miloš Skokić, jedan od osnivača agencije Žiška, momak koji se zaista loži na advertising i svoju karijeru je posvetio kako bi unapredio celu industriju. Miloš Skokić, Žiška - https://www.linkedin.com/in/milosskokic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kontekst teme razgovora - Gde se nalazi advertising industrija - Svaki biznis je odgovor na stanje na tržištu i postojeće tenzije - Employer branding za advertising industriju - Demistifikacija advertajzing industrije i kreativnog rada - Open Source kreativni procesi - inflacija kurs-sadržaja? - Ideja o ko-kreaciji - Komunikacija svrhe - Advertajzing aktivizam Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - Projekat Srbija inovira - https://srbijainovira.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Vodič kroz digitalnu transformaciju'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Pojedinosti kaznenih optužbi protiv Donalda Trumpa bit će otkrivene na njegovom prvom pojavljivanju pred sudom, u utorak poslijepodne u New Yoruku. Ovo je prvi put da se neki bivši američki predsjednik suočio s kaznenom prijavom. Ovaj sudski postupak je zadesio Trumpa dok se on bavi svojom trećom utrkom za predsjednika.

Odvratno i neprihvatljivo. To su riječi koje je direktor australske ragbijašle lige upotrijebio kako bi opisao tvrdnje o rasističkom zlostavljanju upućene spram igrača Latrella Mitchella. Incident, koji je navodno uključivao tinejdžera na tribinama, izazvao je osude igrača i trenera u tom sportu te pojačao pozive za doživotnu zabranu pristupa utakmicama za sve uključene.

Svetovno znan harmonikar Denis Novato se ponovno mudi v Avstraliji!

Konec meseca oziroma v začetku februarja bosta zasedali tako ameriška kot evropska centralna banka. Ponovno se pričakuje višanje ključnih obrestnih mer, sicer obe centralni banki napovedujeta nekoliko počasnejši tempo dvigovanja. Vse to vpliva tudi na dogajanje na finančnem trgu. Danes se bomo ukvarjali z bolj konservativnimi naložbami, torej obveznicami in pa z depoziti. Depozitne obrestne mere rastejo, prav tako tudi zahtevane donosnosti na obveznice. Je to lahko priložnost za male vlagatelje? Gosta epizode: - Primož Cencelj, upravljavec premoženja obvezniškega in denarnega sklada pri Generali Investments ( - Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM Epizode je objavljena tudi na Youtube

Nositelji hipotekarnih kredita pogođeni su sedmim uzastopnim porastom kamatnih stopa. Poduzeća i kućanstva zabrinuti su zbog učinaka povećanja. Središnja banka također revidira vrhunac inflacije za ovu godinu, upozoravajući da će vjerojatno doći do još mnogo povećanja.

Slovensko društvo Jadran v Melbournu je nedavno imelo letni občni zbor in ima druga redna srečanja. Kmalu bodo praznovali velik jubilej. Oglasil se je predsednik Milan Ogrizek in razložil kaj pripravljajo.

Dr. Mihaela Knez je vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Povedala nam je več o poletni šoli slovenščine in mladinski poletni šoli slovenščine, ki bosta potekali julija ponovno v živo in preko spleta. Za več informacij obiščite:https://centerslo.si/tecaji-za-odrasle/tecaji-slovenscine-na-spletu/poletna-sola-slovenskega-jezika-na-spletu/https://centerslo.si/za-otroke/tecaji/mladinska-poletna-sola/

Dr. Mihaela Knez je vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Povedala nam je več o poletni šoli slovenščine in mladinski poletni šoli slovenščine, ki bosta potekali julija ponovno v živo in preko spleta. Za več informacij obiščite:https://centerslo.si/tecaji-za-odrasle/tecaji-slovenscine-na-spletu/poletna-sola-slovenskega-jezika-na-spletu/https://centerslo.si/za-otroke/tecaji/mladinska-poletna-sola/

Ponovno se družimo sa supernaturalnim duetom - Sanjom i Ines

Ponovno je z nami Živa! In ne Živa Groza, ker Živa Groza sploh ne obstaja. To si je folk izmislil, si morte mislit!?! Da se kaj takšnega zgodi v današnjem času, da si nekdo informacije kr izmisli, TO je živa groza! Ne, z nami je ponovno Živa Ahac alias peta skečoholičarka. Tokrat ona ve, Aleš […]

V decembru je Slovensko drustvo Sydney imelo svoj letni občni zbor, kjer so izvolili nov upravni odbor za leto 2022. K pogovoru smo povabili dosedanjo tajnico, ki je poročala o razpletu in trenutnem stanju društva.

Tokrat ve Aleš! Ajda Rotar Urankar (ki je še tretjič gostja) in Sašo pa nimata pojma! Ponovno se poraja par vprašanj: ali jima bo uspelo do konca dela ugotoviti: “Kdo ali kaj je Sisu?”,  ali bo Sašo res sam hodil na sprehode in ali bo Aleš res začel s svojo linijo plenic za odrasle? Vse […]

Predsednik Slovenskega socialnega skrbstva in informacijskega urada Kew v Melbournu Peter Mandelj je spregovoril o nedavnem občnem zboru organizacije in o načrtih za naslednje leto.