Podcasts about zgodovina

Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.

Zgodovinar magister Boris Hajdinjak je od leta 2017 direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V nasprotju z mnogimi trdi, da se zgodovina ne ponavlja, ponavljajo se le mehanizmi delovanja in načini razmišljanja. Od študentskih časov do danes je zaprisežen uporabnik javnega prevoza in ugotavlja, da so vsi, ki v Sloveniji prisegajo na javni prevoz, po novem v težjem položaju, kot so bili nekoč. Več izvemo v oddaji Razkošje v glavi.

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Mineva 80 let od smrti ameriškega predsednika, ki je s svojimi socialnimi reformami iz hude krize rešil ameriški kapitalizem, ključno pripomogel k zmagi v drugi svetovni vojni in prej izolacionistične ZDA vzpostavil kot osrednjega akterja svetovne politike in ekonomijeV zgodovini je malo političnih osebnosti, še manj pa demokratično voljenih voditeljev, ki so tako zelo preoblikovali svet, kot ga je ameriški predsednik, od smrti katerega te dni mineva točno 80 let. Franklin Delano Roosevelt ni bil le človek, odločilen za to, da so Združene države, ki so bile v 30. letih preteklega stoletja še vedno močno izolacionistične, v drugi svetovni vojni najprej z oskrbo z orožjem, potem pa tudi neposredno, stopile na stran zaveznikov in pomagale premagati nacistično Nemčijo; ni bil le človek, ki je kljub otroški paralizi, ki ga je prizadela še preden je prvič zasedel predsedniški položaj, postal eden najmočnejših svetovnih voditeljev in edini ameriški predsednik v zgodovini, ki je bil kar štirikrat izvoljen na to funkcijo in jo zasedal vse do smrti; bil je tudi človek, ki je s svojim pogledom na vlogo države v gospodarstvu in družbi vzpostavil to, kar danes razumemo kot moderno ameriško državo in ZDA pretvoril ne samo v svetovno velesilo, ampak v politično tvorbo, ki je kljub svoji individualistični ideologiji vendarle dopuščala nekakšno javno vlogo pri varovanju narave, zamejevanju vpliva velekapitala in uveljavljanju delavskih pravic in zaščite najšibkejših - bil je torej človek, ki je pred slabimi stotimi leti zasnoval tisto malo socialne države, kolikor je ZDA danes premorejo in ki jo trenutna administracija pospešeno razgrajuje. Za nekatere tako rekoč socialist, za druge rešitelj kapitalizma v času hude gospodarske krize, ko je grozil njegov zlom - kdo je bil Franklin Delano Roosevelt in kakšno zgodovinsko vlogo je odigral, se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z dr. Kornelijo Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Franklin Delano Roosevelt novembra 1944, Wikimedia, javna last Vabljeni tudi k poslušanju oddaje Ars humana o Ljudski zgodovini Združenih držav: »Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«

Nevarni gradbinec je ponosen predstavnik novega trenda akcijskih filmov, ki akcijske prizore začinijo z reakcionarno politično agendo. Pravzaprav gre za revitalizacijo klasičnega žanra osemdesetih, tako niti ni presenetljivo, da scenarij prihaja izpod peresa samega Sylvestra Stallona. On je namreč predelal akcijsko kriminalko Chucka Dixona o nekdanjem specialcu Levonu, ki se trudi živeti pošteno kot gradbinec, a se nato zaplete v reševanje ugrabljenega dekleta. Film je sprva nameraval posneti sam, a je njegovo izvedbo predal prijatelju Jasonu Stathamu in režiserju Davidu Ayerju, ki sta se lani ujela pri snemanju akcijskega filma Čebelar. Med filmoma je veliko vzporednic, pa tudi nekaj ključnih razlik na področju akcije in zgodbe. Prva je v precejšnje razočaranje zaradi preredkih akcijskih scen v Nevarnem gradbincu, te pa so posnete s številnimi rezi, zaradi česar trpita ritem in dinamika. Koreografije so v primerjavi s Čebelarjem preprostejše in se po večini zanašajo na orožje, ne na pesti. Statham je sicer še vedno prepričljiv, čeprav je že večkrat dokazal, da zmore bistveno več, medtem ko je poplava zlikovcev, ki mu stojijo nasproti, bledo dolgočasna v svoji pisani pestrosti. In potem je tukaj zgodba. Že pri prebiranju opisa izvirnega romana lahko ugotovimo, da ta ni posebej izviren, saj gre za preplet konceptov iz filma Ugrabljena z Liamom Neesonom in romanov o Jacku Reacherju. Ideja samotnega junaka, ki z brutalno silo in izdatnimi mišicami preseka nemoč zakona in civiliziranosti, da odstrani zlikovce, je bila tudi zlati standard akcijskih filmov osemdesetih, ki so jih poosebljali Arnold Schwarzenegger, Jean-Claude Van Damme in prej omenjeni Sylvester Stallone. Zgodovina tega žanra je odlično popisana tudi v lani prevedeni knjigi Zadnji pravi moški avtorja Nicka de Semlyena, ki se osredotoča na zabavne in pogosto absurdne vidike nastajanja teh filmov in njihovega vpliva. Bolj problematična je njihova politična podstat, ki je v duhu reaganizma zanikala vpliv družbe in potencirala ideal individualizma. Podoben koncept so z dodatno mero moralnega izpraševanja obdelali superjunaški filmi in njihov upokojenski podžanr ostarelih maščevalcev, v katerih je Liam Neeson obudil svojo kariero. A filmi, kot sta Nevarni gradbinec in Čebelar, so znanilci sprememb in glasniki trumpovske podobe sveta. Ta je izpostavljena predvsem v odnosu med protagonistom, žrtvami in zločinci in njihovimi podobami. Tako je junak, ki ga igra Jason Statham, kakopak beli moški, medtem ko sta žrtvi v obeh filmih pripadnici ameriških etničnih manjšin. Zločinci v Nevarnem gradbincu so ruski mafijci, med katerimi se starejši držijo nekih kvazičastnih tradicij, mlajši pa so degeneriranci, praktično vsi njihovi podporniki pa karikature etničnih stereotipov. Medtem ko je Čebelar temeljil na absurdnih konceptih b-filmov, skozi katere je z nekaj komike prikazal tako politično skorumpirane zlikovce kot tudi skrivno državno organizacijo, ki ji pripada junak, se zdi, da se Nevarni gradbinec jemlje resno. Ugrabitev dekleta in prikaz zlobnežev sta v sozvočju z mantrami iz črne kronike tabloidov, in čeprav bi tudi Čebelarju lahko očitali navezave na Q-anonovske teorije o Hillary Clinton, ni bilo mogoče zgrešiti humorja. Politično sporočilo umetnosti je odziv na družbeno realnost, v kateri ta nastane, pri čemer popkulturni izdelki običajno delujejo v sozvočju s politično realnostjo. A ne glede na naš odnos do družbene paranoje, ki je v Združenih državah pripomogla k Trumpovemu drugemu mandatu, je glavni problem, ki ga bo v filmu prepoznal vsak oboževalec žanra, šibka akcija. Oceno je napisal Igor Harb. Bere Igor Velše.

V epizodi 173 je bil gost dr. Gregor Pobežin, zgodovinar in raziskovalec, ki se ukvarja z antično in srednjeveško zgodovino ter vplivom preteklosti na sodobno družbo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje evropske civilizacije in minojska doba Vzpon in padec minojske civilizacije Pojav grške civilizacije Grška mitologija in religija  Arhaično obdobje in razvoj polisov Rojstvo demokracije in Solonove reforme Klasično obdobje in filozofi Peloponeška vojna in njene posledice Makedonsko cesarstvo in Aleksander Veliki Mit o Romulu in Remu Rimski in grški kulturni vplivi Ustanovitev Rima: mit proti resničnosti Širitev rimske republike in vojaške inovacije Hanibal in punske vojne Prehod iz republike v cesarstvo  Rimsko cesarstvo na vrhuncu  Zaton Rimskega cesarstva Konec Zahodnega rimskega cesarstva in začetek srednjega veka ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 172 je bil gost dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja zgodovine Evrope in Balkana. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na politične in družbene preobrate v 20. stoletju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinske korenine Balkana Slovanske selitve in kulturni vplivi Verska prepričanja in širjenje krščanstva Vpliv tiskarskega stroja in protestantizma Osmansko cesarstvo in njegov vpliv Renesansa, humanizem in razsvetljenstvo Nacionalna identiteta in svetovni vojn Oblikovanje in izzivi Jugoslavije Gospodarske razlike in Evropska unija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Izšla je knjiga o nesmrtni skupini The Beatles, ki razkriva njihovo zgodbo z mnogih različnih strani. Njen naslov je All You Need Is Love: Zgodovina skupine The Beatles skozi še neobjavljene intervjuje. Doslej so bili objavljeni samo posamični delčki teh intimnih in edinstvenih pogovorov. Podatki, zgodbe, doživetja in avtoriteta ljudi, ki jih pripovedujejo, imajo zgodovinsko vrednost. Takšne zbirke nikoli več ne bo mogoče sestaviti. Izšla je pri založbi Učila, prevedel jo je Simon Demšar.

Zgodovina je prepolna izmov in ideologij. Kako je mogoče, da do njih prihaja po vseh možnih razsvetljenstvih, ki smo jim bili priča? Jordan B. Peterson, veliko ime psihologije in velikan v razlaganju vzrokov, je potreboval le nekaj strani, ki jih je strnil v šestem poglavju knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. V njem razloži nerazložljivo, namreč, kako je mogoče, da po desetinah milijonov ljudi, ki so morali umreti zaradi neke ideologije in dejstvu, da v državi, ki je najbogatejša z nafto, danes umirajo od lakote zaradi te iste ideologije, le ta, še vedno navdušuje celo razsvetljene posameznike. Prisluhnete nekaj odlomkom 6. poglavja iz omenjene knjige z naslovom »Opustite ideologijo.«

V tokratni epizodi smo predebatirali zmago na Bonifiki in se nato ozrli proti četrtkovemu zgodovinskemu gostovanju v Banjaluki, kjer bo Olimpijo menda spremljalo okoli 1000 navijačev. Zgodovina dvobojev med Borcem in Ljubljančani je izredno bogata in pestra, tako da bo to samo naslednja v seriji zgodovinskih tekem na banjaluškem štadionu. Za konec smo obdelali še govorice, da naj bi bil Boromisa kandidat za športnega direktorja Dinama in se obregnili ob nove spremembe v mladinski šoli.

V epizodi 168 je bil dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovina in njena fascinacija Nelogičnosti v zgodovini Ekonomija in politika v zgodovini Vloga jezika in komunikacije Kultura in identiteta Razvoj slovenske kulture in jezika ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Zgodovina človeštva ponuja številne primere preseljevanja – tako narodov kot posameznikov. Kajti v človeku je bila vedno želja po odkrivanju novega. Tega, kar je v neposredni bližini, pa tudi tistega, kar je – kot pravimo – za sedmimi gorami. Krištof Kolumb, eden drznejših avanturistov, se je odpravil v Indijo, da bi odkril Ameriko. Evropske kraljevine preteklih stoletij so svojo moč in oblast gradile na pomorščakih, ki so osvajali morja in ozemlja tujih celin. Polastili so se zakladov, ki so jih našli na svoji poti. Zlato, nakit, diamante in smaragde, dišave in zelišča, preproge in svilo – vse, kar jim je prišlo pod roko, so odnesli. Včasih še sužnje, ker je na plantažah veleposestnikov z Zahoda primanjkovalo delovne sile. Koliko je bilo ropa in plenjenja in prisvajanja tuje lastnine, ve samo dobri Bog, kajti zgodovina poraženih ljudstev ni zapisana v učbenikih zmagovalcev. Poleg tega se grozodejstev tudi nihče več ne spominja dobro, ker teče življenje naprej in sproti ustvarja svojo lastno, zapleteno zgodovino. Globalizem, ki smo mu priča danes, nastopa pod krinko vzajemnih interesov in ustvarjalca vsesplošne blaginje. Vendar je v svojem jedru enako neizprosen, krut in sebičen, kot so bili osvajalski sistemi prejšnjih časov. Prosta trgovina med neenakimi partnerji namreč nikoli ni prosta, ampak je na koncu vedno izsiljevanje in privolitev v podrejenost šibkejših. Razvoj tretjega in četrtega sveta je sicer nujen, a teče pod vplivom razmišljanja, da potrebuje razviti svet dodatne baze surovin, nove prodajne trge in poceni delovno silo. Tako globalizem v resnici neenakosti ne zmanjšuje, ampak jo veča. Še posebno zato, ker stavi na podkupljivost oblastnikov iz revnih držav. In je pri tem uspešen. Ali bomo nekoč vendarle imeli globalno vas, ki bo sama sebe urejala planetarno? Težko verjeti, kajti za tak dosežek bi bila potrebna resnična vzajemnost, ne le navidezna solidarnost.

V epizodi 166 je moj gost bil ddr. Igor Grdina, redni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij zgodovine Ali je zanimanje za zgodovino res večje? Nedostopni arhivi Kitajske in Rusije Skrivanje resnice in uničevanje zapisov Razsvetljenstvo, krščanstvo in Montesquieu Vpliv žensk na zgodovino; Francija v 18.stoletju 2.svetovna vojna in Francoska revolucija Kitajska je komunistična Ali je nesvoboden človek lahko inovativen? Spodbujanje novih vplivnih posameznikov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 164 je moja gostja bila dr. Marina Lukšič Hacin, znanstvena svetnica in redna profesorica sociologije. Je predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations (EMMIR). V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij izseljenstva Zgodovina mej, svoboda govora in konflikti med narodi Romska populacija Napačna raba besedišča Kultura ali družbeni odnos; razsvetljenski koncept Prost prehod, razlogi za selitev in svetovna revščina Rešitev revščine Burka, slečenost in oblečenost Desni in levi politični pol, populizem Priseljevanje v Slovenijo, delovne vize, integracija Neregularne selitve v Slovenijo Islamska ideologija v EU in konflikti vrednot ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Zgodovina seveda pove, da si bil devetintrideseti papež, da si svoje papeževanje nastopil …

Zdenko Vrdlovec že skoraj pol stoletja vidno in pomembno sooblikuje slovensko teorijo in zgodovino filma. Kot filmski kritik je opozoril nase s teksti v reviji Ekran (se spomnite njegove kratke, zgoščene, eruditske in natančne ocene trilerja Telesna strast Lawrencea Kasdana?), kot teoretik je uredil vrsto knjig (med drugim zbirko izbranih tekstov Sergej Mihajlovič Èjzenštejna z naslovom Montaža, ekstaza), napisal vrsto knjig v sodelovanju z drugimi avtorji (na primer Filmski pojmovnik z Bojanom Kavčičem) in samostojnih knjig (tukaj sta v ospredju teoretska razprava Lepota prevare in monografija Zgodovina filma na Slovenskem : 1896-2011). S svojo najnovejšo knjigo Matrica fikcije (izšla je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura) se Vrdlovec sicer še vedno nekoliko navezuje na film in filmologijo, vendar s svojimi analizami prehaja na področje literature, likovne umetnosti, antropologije, zgodovine in filozofije. Tako je ustvaril zelo osebno, konsistentno in tudi berljivo študijo o naravi fikcije, umetnosti in podob. Podnaslov knjige Eseji o podobi je tako točen, pa čeprav zgolj deloma zaobjame tematiko Vrdlovčeve monografije. Več o njej pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ustanovitelja društva Družina in življenje Vilmo in Danija Siterja smo že večkrat gostili v našem studiu. Nikoli pa še nista povedala, kako je prišlo do tega, da sta zapustila socialno varni službi ter se v celoti posvetila Družini in življenju. V Družinski katehezi sta nam zaupala, kako je prišlo do njunega globljega spreobrnjena, kako sta začutila klic k misijonskemu delu med zakonci in kako se je DiŽ kasneje razvijal.

Polh živi na slovenskem ozemlju že tisočletja, še posebno gosto je naseljen na območju Dinarskega gorstva. Skozi zgodovino smo Slovenci razvili ambivalenten odnos do igrivih glodavcev, po eni strani jih razumemo kot nadloge ali tudi škodljivce, po drugi strani jih imamo za izredno ljubke živali. Prav poseben odnos so imeli do njih prebivalci Notranjske in Dolenjske, saj so polhi pogosto ljudem omogočili preživetje v času lakot ali na območjih z manj rodovitno zemljo. Zato se je v teh krajih razvila tradicija lova na polhe za njihovo meso, kožice in mast, imenovana polhanje. Ta etnološka posebnost se je skozi čas razvila v preživitveno in trgovsko panogo, včasih pa je bila tudi izraz slovenstva. Skrivnostnega polha in polhanje so nam pomagali bolje razumeti biolog in raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije dr. Boris Kryštufek, polhar in izdelovalec polšjih pasti iz Travnika pri Loškem Potoku Janko Lavrič, predsednik Koroškega polharskega društva Dušan Leskovec in etnologinja ter svetnica v Notranjskem muzeju Magda Peršič.

Prelomnica je bil nedvomno Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, ki se je leta 1984 odvil v ljubljanskem Škucu. Od takrat je to gibanje dobivalo in si priborilo prostore za aktivizem, razvoj in ozaveščanje, zdaj pa z razstavo dokumentov in predmetov, ki popeljejo po 40 letih skupnosti LGBT v Sloveniji, dobiva tudi prostor in mesto v muzejskem okolju. Avtorici razstave »Prostori gibanja« Corinne Brenko in Suzana Tratnik sta tudi s pomočjo različnih donatorjev in zasebnih zbirk za razstavo izbrali fotografije, plakate, dokumente srečanj, posvetov, konferenc LGBT-skupnosti in druge simbolične opomnike in zaznamke o prehojeni poti te skupnosti do večje družbene prepoznavnosti in sprejetosti.Sogovornici: Suzana Tratnik, pisateljica, aktivistka, soavtorica razstave Corrine Brenko, kustusinja ljubljanskega Mestnega muzeja

Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.

V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.

Tokratne Sledi časa namenjamo spominu na književnika, prevajalca, urednika in politika Edvarda Kocbeka. Ob koncu septembra je minilo 120 let od njegovega rojstva, ob obletnici pa se je spomin nanj vrnil tudi kot tema maturitetnega eseja, saj je njegova zbirka novel Strah in pogum poleg Jančarjevega dela In ljubezen tudi temeljno gradivo za razmislek na tokratno maturitetno temo »Človek na razpotjih časa«.

V epizodi 155 je bil moj gost dr. Jože Možina, zgodovinar, novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija. Je avtor knjige Slovenski razkol, ki je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Intervju in Pričevalci Poboji partije, komunistična gibanja, okupator Zaprisega domobrancev, komunizem in nacizem Odpuščanje, sovražni odnos, Dražgoška bitka Odnos s Kučanom UDBA, povojni poboji, svoboda medijev Izbire tematik pri novinarstvu Padec Berlinskega zidu Ali naj zgodovino pozabimo?

Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.

Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie SchrammelKo pomislimo na nacistični režim, nam je seveda jasno, da ta grozodejstev ni zagrešil le nad judi in drugimi narodnostmi, ki so se znašle pod nemško okupacijo ali na bojiščih, ampak je moral biti tovrsten totalitarni sistem tudi močno notranje represiven in poln vohunjenja in nadzora lastnega prebivalstva. Verjetno pa naša domišljija ne seže tako daleč, da bi si predstavljali, kako nacisti v prisluškovalno središče spremenijo celo elitni bordel v Berlinu, v katerem skriti mikrofoni in izurjene dame vohunijo tudi za visokimi predstavniki nacističnega režima. Sicer resnično zgodbo, ki pa je zavita v meglico mitov in ugank, skuša razvozlati tudi knjiga Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. Kakšna je zgodba ekskluzivnega bordela in zgodovinski kontekst, v katerem se odvija, so v zelo poljudni in berljivo oblikovani knjigi opisali zgodovinarji in novinarji Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel, za tokratno Sobotno branje pa nam bo nekaj utrinkov iz dela pomagala predstaviti dr. Irena Selišnik z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Potem ko je bila prva svetovna vojna velik del 20. stoletja pri nas odrinjena na rob, so jo zgodovinarji v zadnjih desetletjih že temeljito raziskali. Slabše raziskano je tisto, kar se je v vojni, ki je bila, kot ugotavlja zgodovinar dr. Marko Štepec v delu Življenje v zaledju soškega bojišča (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2023), velika in vseobsegajoča tudi pri nas, dogajalo v zaledju. Kako je to vojno živelo in doživljalo civilno prebivalstvo, kako globoko je zaznamovala življenja navadnih ljudi in kakšne so bile posledice za posameznike ter družbo nasploh. O tem v pogovoru z avtorjem omenjene knjige. Foto: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

⏰ Driiiiing! Evooo! Post-zgodovinski Ofsajd. Zgodovina je tu. Dvojna. Dva kluba sta v konferenčni ligi, bravo Celje in Olimpija! Bravo! Kaj to pomeni, kaj se bo spremenilo, kaj bi se moralo spremeniti, kaj se zagotovo ne bo? O, taka oddaja je to, ja!

Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.

Odprava tlačanstva, gradnja železnic in tovarn ter vzpon kapitalističnega gospodarskega sistema so sredi 19. stoletja vzpostavili čisto nov svet, ki ga naši predniki niso dobro razumeli. Kako so odgovorili na ta pretres?Ko se razgledujemo po današnjem svetu, ko se soočamo s trojnim primežem planetarnega ekološkega kolapsa, zaostrenih geopolitičnih nestabilnosti in digitalne revolucije, se nam kaj lahko zazdi, da se svet pred našimi očmi obrača na glavo, da stare gotovosti kratko malo ne veljajo več in da je edino, kar je mogoče z zanesljivostjo reči o prihodnosti, to, da je črna. Pa vendar nam zaradi tega še ni nujno treba podleči tesnobi, malodušju ali kar grozi. Zgodovina nam namreč dovolj jasno kaže, da se je svet tudi že kdaj prej radikalno preobrazil, pa so v zagatnem položaju naši predniki vendarle našli nova trdna tla pod nogami. Enemu takemu, dovolj kompetentnemu in torej tudi up zbujajočemu primeru soočanja s kar najbolj korenitimi družbenimi spremembami smo se posvetili v Sledeh časa 30. junija in 7. julija 2024. V zaporednih dveh oddajah smo namreč razmišljali o pretresih, s katerimi smo se Slovenci soočali v drugi polovici 19. stoletja, o odgovorih, ki smo jih takrat poiskali, in o ključni vlogi, ki jo je v tem kontekstu – nemara kontraintuitivno – odigrala slovenska duhovščina. Pri vsem tem nam je bil v pomoč izvrsten poznavalec tega obdobja, antropolog, dolgoletni predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dr. Božidar Jezernik.   foto: Južna železnica je povezovala Dunaj s Trstom in je bistveno pripomogla k industrializaciji ter modernizaciji Habsburškega cesarstva; na sliki vidimo Borovniški viadukt, kakor ga je leta 1857 upodobil Johann Varrone

V epizodi 142 je bil moj gost Daniel Siter, strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma in nacističnih taborišč. Zaposlen je na mednarodni univerzi Alma Mater Europaea in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor. Za svoje magistersko delo je bil predlagan za Prešernovo nagrado. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Prva svetovna vojna Boljševiška revolucija v Rusiji Vzpon nacizma in Hitlerjevo življenje Mein Kampf Zametki 2. svetovne vojne Začetek 2. svetovne vojne Katere droge je jemal Hitler? Operacija Barbarosa, napad na SZ in poraz Nemčije 2. svetovna vojna na zahodu Prihod v Berlin, kapitulacija Nemčije in Hilterjev samomor Povojno obdobje Hladna vojna in trenutna vojna v Ukrajini

Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.

23. maja 1894 se je v Ljubljani rodil Vladimir Šubic, arhitekt, ki je v prvi polovici 30-ih let projektiral ljubljanski nebotičnik. 130-letnica njegovega rojstva nas bo z besedilom "Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" pripravil že slabo desetletje pokojni arhitekt in predvsem teoretik arhitekture Janko Zlodre. Podpisoval se je tudi z materinim priimkom Gerdol. Zlodre je trdil, da je bil Šubic arhitekt metropolisa, torej urbanega gradbenega fenomena s katerim je glavno mesto Slovencev v obdobju med obema vojnama preseglo srednjeveško urbano zasnovo, in utiralo pot liberalni kapitalistični. Resda je mestu sodobno urbanistično strukturo po uničujočem potresu l. 1895 začrtal sloviti arhitekt Maks Fabiani, vendar pa nam Zlodre v pričujočem besedilu razkrije dve miselni struji na področju zidave na Slovenskem v medvojnem obdobju - konservativno in modernistično. Šubic niti zadnji ni pripadal absolutno, saj je arhitekturo po avtorjevem mnenju razumel kot veščino sodobnih tehnik, od zidave, organizacije dela do ekonomičnosti, skratka, načel sodobnega kapitalizma prve polovice 20. stoletja. Janko Zlodre se je rodil l.1949 in preminil aprila 2015. Publicistka Vesna Teržan je v nekrologu v reviji Mladina takrat zapisala, da "se je poslovil tam, ob modrini Jadranskega morja, v Splitu, kjer je živel zadnjih dvajset let. A za njim so ostala teoretska besedila o arhitekturi, iskriva in pronicljiva, da včasih kar zaskeli, ko se začuti rezilo njegovega ostrega uma." Vladimir Šubic je umrl v ne docela pojasnjenih okoliščinah leta 1946 na trasi gradnje železniške proge Brčko - Banoviči v Bosni, kjer je delal v sklopu takratnih takoimenovanih mladinskih delovnih brigad. FOTO: Vklesani podpis arhitekta metropole na pilastru vzhodne fasade nebotičnika, na kateri počiva figura genija kiparja Lojzeta Dolinarja (1893-1970) VIR: https://outsider.si/vladimir-subic-in-arhitektura-prepiha/

Zgodovina človeštva je prepletena z lepimi pa tudi težkimi dogodki. Vedno se je tako dogajalo. Ob vsem kar se zgodi, se človek lahko uči. Včasih morda malo pozabimo na to. In v najtežjih trenutkih življenja se pokaže kakšni smo v resnici ljudje. Včasih imamo občutek, da se je obrnilo proti nam. Vse vidimo temno, nikjer ne vidimo izhoda. Veličina človeka pa se pokaže ravno v takih temnih, težkih trenutkih. Tako kot s menjavata dan in noč, tako je tudi v našem življenju. Ko je tema ohranjamo v sebi upanje, da bo spet luč, da bo spet svetlo. Ni enostavno ohranjati to upanje. Jasen nam mora biti cilj h kateremu gremo. Če je cilj moja sreča, potem se vrtim sam okoli sebe in ne vidim nobenega izhoda. Vse se nam zdi temno, ker nisem nikoli zadovoljen. Viktor Frankl, ki je preživel nacistično taborišče smrti Auschwitz, je zapisal, da se VRATA SREČE ODPIRAJO NAVZVEN. Iz vrtinca osamljenosti je edina pot rešitve, pot k drugemu človeku. Nevarno je razmišljanje, da je v današnjih družbah in državah poskrbljeno za solidarnost. Če smo iskreni moramo priznati, da se danes veliko govori o solidarnosti, število revežev, osamljenih, odrinjenih po svetu pa se povečuje. Zgodi se tudi, da si določena skupina prilasti solidarnost. Nekateri bi si celo želeli, da se solidarnost zapiše v zakon. To je najlažje storiti. Težja pot je spodbujati ne samo k solidarnosti, ampak poglabljati v vsakem človeku čut za drugega človeka. Ko v sebi začutimo željo, da bi moral nekaj narediti za drugega, nas to ne pusti pri miru. V nas je nemir, nemir, ki gradi drugačno družbo. Ta nemir pa nas vseeno pomirja. Vemo, da lahko nekaj naredimo. Ne čakamo na druge, ne čakamo na državo ali razne organizacije. V sebi imamo cilj. In če je cilj jasen, bomo vse svoje življenje usmerjal k temu. V zgodovini človeštva se je pokazalo, da je dobrota, čut za drugega človeka, razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost nekaj, ga ohranja ta naš svet pri življenju. Potrebna je vztrajnost in zvestoba. V vsakdanjem življenju je treba vztrajati v prizadevanju za pravico in dostojanstvo na tisoče družin. Kot pravi Peter Opeka, treba je vztrajati, čeprav še ne vidimo svetlobe na koncu predora. Vemo, da je to prava pot, čeprav včasih težka, naporna, morda celo čudna v očeh nekaterih ljudi. Trenutno se zdi, da je vse brezizhodno v Evropi, pa tudi na Madagaskarju, zaradi bolezni, ki razsaja vsepovsod. In v takih trenutkih je še posebej potrebno ohranjati človečnost, dobroto. Tudi v današnji dan, v današnji čas, ki se nam zdi temen, lahko prinašamo luč upanja. Imam v sebi pogum prinašati mir v nemirni čas?

Vroča tema tematskega večera je bila uporaba dopinških sredstev v profesionalnem športu in med rekreativci, nadzoru na tekmovanjih, dostopnosti poživil, vplivu na zdravje, postavljanje rekordov z nekaj zanimivih vprašanji gostov in debato. Svoje izkušnje in znanje so delili Jani Dvoršak iz SLOADO, Brigita Langerholc, nekdaj vrhunska atletinja, dr. Bojan Knap, zdravnik profesionalnih športnikov, Nataša Robnik, naša najboljša ultra takeačica, kot joker pa je uletel še Luc Zalokar, nekdanji atlet in uveljavljen pisec o dopingu.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«Od kod teorije zarot?»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. »Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.Kaj lahko naredimo?»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Ena največjih nadlog sodobnosti je čas, preživet v prometnem zastoju. Da je nadloga resnično velika in vseobsegajoča, nam dokazuje to, da se je sploh ne zavedamo več. Šele ko se za nekaj časa umaknemo s cest, ko si vzamemo počitek od sodobne mobilnosti in se vsi sveži ponovno odpravljamo čakati med pločevinaste kokone, se zavemo, kako človeka nevredno, brezpredmetno in frustracij polno početje je to. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič ne ponuja rešitve za prometne zastoje. Ponuja pa njihovo razumevanje. Povedano drugače: če hočemo poznati, resnično razumeti razmere na cestah, moramo poznati njihovo zgodovino. Njihovo preteklost. Kdo in kaj so ceste, ne le na horizontali zemljevida, temveč tudi na premici časa. Kajti kakorkoli se sliši neverjetno, verjetno je ni stvari, ki bi bila tako globoko povezana s človeškim bitjem in o kateri bi paradoksalno vedeli tako malo, kot so to ceste.

Ob stoletnici planetarijev se o njihovem poslanstvu in bodočnosti pogovarjava z mag. Damianom Jabłeko, namestnikom direktorja Šlezijskega planetarija in parka znanosti v Chorzówu na Poljskem. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! Za tokratno epizodo se zahvaljujeva namestniku direktorja Šlezijskega planetarija, mag. Damianu Jabłeki, ki je privolil v daljši intervju. Za posnetke, tehnično in vsesplošno podporo gre zahvala Michału Rostańskemu, odgovornemu za stike z javnostjo v Šlezijskem planetariju. Zapiski epizode | Šlezijski planetarij in park znanosti Damian Jabłeka (spletna stran) Zgodovina planetarijev https://www.ips-planetarium.org/page/a_chartrand1973  https://planetarium100.org/history/ revija CAPJournal o planetarijih (posebni izdaji januar 2024 in december 2023) Novice: Barva Urana in Neptuna [članek The Conversation] Prenovljeni Portal v vesolje [www.portalvvesolje.si] Pavla Ranzinger idr. (1988). Srečanje mladih raziskovalcev [revija Presek] Slovenke v fiziki (opis potujoče razstave, 2005) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.

Slovenija bo po 24 letih spet igrala na evropskem prvenstvu v nogometu. Voditelja podkasta Slavko Jerič in Toni Gruden sta analizirala prve odzive po žrebu. Vabljeni k poslušanju!

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki: dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko, UNI LJ   Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan. Posnetku celotne okrogle mize lahko prisluhnete na: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175001526

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki: dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefa in Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL

V epizodi #105 je bila moja gostja Aleksandra Kocmut Vrhovnik, slovenska pesnica in pisateljica. Znana tudi kot Loti Palmer. Poleg svojega literarnega ustvarjanja je tudi terapevtska svetovalka, s poudarkom na odnosih z osebami z narcistično motnjo in sorodnimi patologijami, ter empatoterapevtka. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovina narcisoidne osebnostne motnje Kdo je soodvisnik? Mejna osebnostna motnja Resna depresija in sezonska depresija Psihološki vplivi, vzroki in vzorci Kje narcisi sebi škodijo? Zdravljenje s psihadeličnimi substancami Zdravljenje narcizma Kdo je Loti Palmer? Vloga žrtve Kaj razumeš pod besedo ljubezen? Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Zgodovina jazzovske glasbe je pri nas, kljub nespornemu dejstvu, da premoremo kopico izvrstnih glasbenikov, malo znana ali, bolje rečeno, slabo raziskana. zunaj zgodnjih let v tridesetih letih prejšnjega stoletja in pa povojnih jazzovskih zadreg se sodobnejši jazz rad pomete pod preprogo kot projekt posameznih glasbenikov ali festivalov. Malo je zato kriva narava glasbe same, saj se glasbeniki pogosto združujejo v skupine, ki so že v osnovi mišljene kot glasbeni projekti, zato toliko z večjim veseljem pozdravljamo sestave z dolgo in plodno jazzovsko zgodovino. Enega takšnih v oddaji Sledi časa opisuje Marko Radmilovič.

Zdravo! Pred začetkom se čudimo presenetljivosti časovnih potovanj in časovnih preskokov in se sprašujemo kaj vse je delal Artur teh osem let, ko je potoval po vesolju. V samem poglavju se nam pridruži junak, ki ga že dolgo nismo videli (Ford Prefect) in nova junakinja - ura. Ford je v neznani vesoljski ladji, z njim je le bitje v komori, ki bo, ko se bo nekega dne zbudilo, takoj zvedelo koliko je ura. Ker Ford ima načrt in je blazno navdušen nad svojim delom: oblikovanjem zvoka. Spomnimo se tudi na bombnega tehnika in njegovo asistentko in se sprašujemo zakaj bi človek pri zdravi pametni speljal zvočni iz 400 svetlobnih let oddaljenega planeta. Ugotovimo, da je Ford eden največjih trolov v Galaksiji in da je bila Zijeva pavza na koncu ravno prav dolga.

Ljudi – velja seveda za oba spola - , ki izkoriščajo moč, ki jo imajo za izživljanje nad podrejenimi, ki – če uporabimo naslov Blejskega foruma, raje kot moč pravil udejanjajo pravilo moči je dovolj na vseh področjih in celinah. Mi kot posamezniki in družba pa se moramo potruditi, da takšnih ljudi ne spustimo na najvišje položaje, da jim te moči ne priznamo. Da jim povemo, da ni smešno. In tukaj govorimo o zlorabi moči v primerih spolnih zlorab ali politični zlorabi pravil. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe, ki dodaja še pripis: Jože Mencinger, Ivo Hvalica in seveda Mihail Gorbačov. Zgodovina jih ne bo pozabila in izpustila, glede zadnjega Nobelovca za mir in zadnjega voditelja sovjetske zveze vam priporočamo ogled dokumentarnega filma Wernerja Hercoga filma Srečanje z Gorbačovom. (najdete ga tudi v RTV arhivu 365). Dobro je poznati zgodovino – ker na številne načine gledamo njeno ponovitev.

Mineva pet mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino. Z odkritji sledi vojnih zločinov je ta dobila nove razsežnosti. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov že potekajo, dokazov je zdaj vedno več, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, sodelovanja Rusije ne gre pričakovati. Kako zagotoviti, da odgovorni za zločine ne bodo ostali nekaznovani? Ostaja tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom? O vsem tem v reprizi pogovora z voditeljem Matejem Hrastarjem in sogovorniki. Gostje: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Ruska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že zaključila prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: - dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, - dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - Matevž Pezdirc, vodja sekretarjata Genocide Network pri Eurojustu, - Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija. Tri mesece po začetku ruske agresije se sprašujemo, ali bo za zločine kdo odgovarjalRuska invazija na Ukrajino, od njenega začetka minevajo točno trije meseci, je z odkritji sledi vojnih zločinov dobila novo dimenzijo. Mednarodne institucije so se zganile hitro, preiskave zločinov v Ukrajini že potekajo, težko pa bo najti storilce in še težje jih bo obsoditi. Zgodovina procesov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči ni obetavna, vseeno pa odgovorni poudarjajo nujnost boja proti nekaznovanosti. Sodelovanja Rusije v teh procesih ne gre pričakovati. Ostaja pa tudi vprašanje, ali oziroma koliko zločinov je zagrešila ukrajinska stran, ki Rusijo obtožuje genocida in je že končala prvi proces proti ruskim vojakom. O teh težkih vprašanjih voditelj Matej Hrastar in gostje v studiu: – dr. Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve, – dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, – Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu, – Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.

Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?