Storž

Še je čas, da današnjemu sogovorniku zaželimo vse najboljše! Prav preteklo soboto je namreč gospod Janez Žvokelj praznoval lepih 97 let. V tem junijskem času se vedno rad spomni gimnazijskih let in obletnic mature, ki so sledile vsa leta pozneje. Shranjenih ima veliko fotografij, pravi dokument časa. Delček svojega življenja je odstrl tudi v pogovoru z Lucijo Fatur.

Ste kdaj pomislili, da bi svoje spomine zapisali? Preprosto zato, da se ne bi izgubili in da bi jih lahko prebral tudi kdo drug. V tokratni oddaji vas namreč vabimo – prav k pisanju. Nekateri natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za najboljšo domoznansko zgodbo Zgodbe mojega kraja že poznate, saj smo v preteklih letih predstavili že kar nekaj nagrajencev. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let in tokrat ima podnaslov Najprej štalca, potem pa kravca. Več o tem je Luciji Fatur povedala Erika Marolt, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Ljubljana in članica delovne skupine natečaja.

V tednu gibanja, sredi katerega smo, bomo v tokratni oddaji izvedeli, zakaj je gibanje tako rekoč nujno, in morda dobili navdih. Prava sogovornica za to je prav gotovo gospa Zlata Zajec, ki prihaja iz Društva Šola zdravja iz Šmartna ob Savi. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.

Končuje se še eno študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar pa ne pomeni, da se bosta popolnoma prekinila tudi druženje in nabiranje novega znanja. V tokratni oddaji bomo predstavili program Poletne univerze, govorili pa tudi o projektu, v katerega so se vključili že lani jeseni – Bodimo trajnostni v svojem ravnanju s tekstilom. Gostji Alenko Gabrielo Ščuka in Kajo Rožman je v studio povabila Lucija Fatur.

V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, skozi leta se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. V pričakovanju sobotnega ljubljanskega teka trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.

Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajajo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. Slišali bomo ponovitev oddaje, s Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.

Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako zapiše. Rada se spominja mladosti in prvih let z možem. Veseli jo, da so danes kot družina zelo povezani, rada piše in pripoveduje. Gospo Kristino Bajec je obiskala Lucija Fatur.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Kakorkoli si predstavljate življenje pri 80-ih, si verjetno ne predstavljate sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police pokalov in medalj so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah - tek pa je namreč zdaj njegova ljubezen. Tudi Luciji Fatur, ki ga je obiskala v Dragotincih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, je Karl Vrbnjak najprej pokazal vsa svoja športna priznanja.

V oddaji bomo spoznali gosta, profesorja, o katerem smo več slišali leta 2006, ko je v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici odkril dragocen izvod knjige De Revolutionibus poljskega astronoma Nikolaja Kopernika iz leta 1566, ki je bil zaradi napake pri katalogizaciji založen. Prof. dr. Stanislav Južnič, iskriv sogovornik, rojen v San Franciscu, zdaj deluje na univerzi v Oklahomi. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.

Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa - s tekaškimi čevlji. Skoznja potekajo maratoni, sanje mnogih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči - tek je bil vse življenje njena ljubezen - si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Po poklicu računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.

Ste danes že naredili svojih rekreativnih tisoč gibov? Govorimo o rekreaciji v okviru društev Šole zdravja, katerih člani vsako jutro poskrbijo za svoje zdravje. Vadba 1000 gibov je primerna za vsakogar, dodana vrednost je, da jo izvajamo zunaj. Gospa Silvica Erlih je vodja ljubljanske podružnice društva Šola zdravja. Kot zanimivost je med drugim tudi povedala, da k vadbi še posebej vabijo moške, saj jih ženske po številu nemalokrat prekašajo. S Silvico Erlih se je pogovarjala Lucija Fatur.

Gospod Ivan Lisac prihaja iz Kostela. Zdaj je že veliko let v Ljubljani in skoraj 20 let v pokoju, njegova velika ljubezen pa je pisanje pesmi. V pripravi ima že svojo šesto zbirko. Velika prijatelja sta z gospodom Jožetom Brenčičem, ki smo ga v tej oddaji spoznali prejšnji teden, do nedavnega sta bila oba člana kulturno-umetniškega društva Liber v Krškem. Gospod Lisac namerava za svojo 80-letnico izdati 100 narečnih pesmi, torej v kostelščini. Še vedno je navdušen igralec odbojke, je med drugim povedal Luciji Fatur.

Povod za tokratni pogovor je bila kratka zgodba z natečaja, o katerem smo v naši oddaji že govorili: gre za natečaj Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. To so Zgodbe mojega kraja, lani so nosile podnaslov Prva ljubezen. Gospod Jože Brenčič z Vrhnike izredno rad piše in ga književnost zelo zanima. Poklicna pot ga je zanesla drugam, upokojitev pa je prinesla več časa za pisanje. Gospoda Jožeta Brenčiča je obiskala Lucija Fatur.

Osamljenost v tretjem življenjskem obdobju lahko resno vpliva na počutje, zdravje in kakovost življenja. Družabništvo se je zato razvilo kot oblika pomoči starejšim in tudi njihovim svojcem. Včasih je dovolj samo pogovor, včasih starejši potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Ana Višnikar je ustanoviteljica Družabnika in v naslednjih minutah bo razložila, kako je Družabnik lahko podpora starejšim osebam.

Naša tokratna sogovornica, gospa Darinka Kozinc, je poleg tega, da je diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, tudi pisateljica. V ospredju njenega zanimanja so aleksandrinke, kakor bomo slišali. Je avtorica poezije in proze, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala je tudi pri lanskem natečaju, ki ga je Mestna knjižnica Ljubljana priredila v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Na natečaju lahko sodelujejo starejši od 60 let. Zgodba Prvi ples naše sogovornice se je uvrstila med 10 najboljših. Z gospo Darinko Kozinc iz Solkana se je pogovarjala Lucija Fatur.

Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

V tokratni oddaji bomo govorili o dolgoživosti. Kateri so današnji izzivi želje po zdravem staranju in dolgem življenju? Kako bi to spremenilo celotno družbo? In kaj pravzaprav pomeni za posameznika? Na Univerzi v Ljubljani razvijajo gibanje "do starosti prijazna univerza" ob pomoči različnih dejavnosti. O novih spoznanjih o dolgoživosti, različnih vidikih prihodnosti in o tem, kaj lahko storimo zdaj, se bo Lucija Fatur pogovarjala s prof. dr. Branko Javornik in prof. dr. Nives Ličen.

V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.

Gospa, ki ima rada besede, a je službeno pot posvetila številkam - bi lahko rekli za našo tokratno sogovornico, gospo Majdo Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo kar tri knjige, ki so doslej izšle. V nastajanju je četrta, ki bo bolj osebna, saj je morala gospa Majda v življenju čez mnogotere čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in doda: "Ko človek nekaj zapiše, lahko nekaj kratkega, na koncu začuti neko zadovoljstvo, nek mir." Gospo Majdo Rupnik je obiskala Lucija Fatur.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Leto 2025 je leto, v katerem bomo zaznamovali kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim v maju 80 let konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar.  Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje. Svoje spomine je Mira Lipičar, skupaj s hčerko Tatjano Žargi, zaupala Barbari Kampos.

Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

V dveh prazničnih četrtkih boste lahko slišali ponovitev pogovorov z dvema gospodoma, ki sta lani praznovala častitljivih 100 let. Oba še vedno polna energije in idej. Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost; no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 let praznoval junija lani. "Veste, v sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne," je nekako zaokrožil svoje življenje. Spomine kar niza, drugega za drugim, veliko jih ima, le nekaj pa sta jih ujela v pogovoru z Lucijo Fatur, ko je gospoda Huga Šekoranjo na lep jesenski dan obiskala na njegovem domu v Ljubljani.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril - les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem RTV Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že mnogo prej, kakor boste izvedeli. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.

V tokratni oddaji bomo spoznali gospo Mihaelo Balon z Bizeljskega, iz Drenovca pri Bukovju. Službena leta je z dušo in srcem preživela za katedrom in kot učiteljica predajala znanje najmlajšim - o teh letih še vedno izjemno rada pripoveduje. In ne samo o šolskih letih - po upokojitvi jo namreč vsak dan čaka toliko zanimivih dejavnosti, da so minute pogovora tekle kar prehitro. Na njihovi ekološki kmetiji je gospo Mihaelo Balon obiskala Lucija Fatur.

Tokrat sta na pogovor v oddajo prišla zakonca, ki sta že okusila lepoto narave na prav vseh višinskih metrih na Zemlji. Celo najvišje sta stala skupaj, kot prvi zakonski par. Marija in Andrej Štremfelj. Da je "moč noči v svetlobi zvezd", bosta povedala v naslednjih minutah, izvedeli pa bomo tudi, ali so zvezde v Himalaji kaj drugačne kot doma. Na pogovor ju je povabila Lucija Fatur.

"Pesem zate - od srca do srca ni samo koncert; je priložnost, da postanete del nečesa večjega, izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja." Tako vabijo na dobrodelni koncert za pomoč otrokom z rakom, letos ga bodo izvedli petič, projekt pa je zasnovala gospa, ki je že vrsto let prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za svoje predano delo z bolnicami in bolniki je bila nagrajena s priznanjem predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, letos je bila tudi nominirana za dobrotnico leta v okviru nagrade Ljudje odprtih rok gospa Jolanda Ravnikar. "Prav vsak od nas lahko z majhnim prispevkom pomaga otrokom, ki se borijo z boleznijo," pravi. Zato lahko preživite prijeten gasbeni večer prihodnji četrtek v Festivalni dvorani. Gospa Jolanda Ravnikar je tudi sicer aktivna upokojenka, obiskala jo je Lucija Fatur.

Nekdanji gostinec in bivši vrtnar, oba mlada upokojenca. Kot najstnika sta skupaj igrala v bandu, nato popolnoma izgubila stik in se po več kot štirih desetletjih spet našla. Zdaj sta Dedka na svobodi, zabaven in energije poln glasbeni duo, ki je pred kratkim posnel videospot za svojo prvo pesem. Jožeta Andrejaša in Vinka Koretiča je v goste povabila Andreja Čokl.

Medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj na Gorenjskem povezuje 14 zunanjih ter 22 domskih skupin starejših za samopomoč. Že desetletje pa je zelo dejavna skupina Krompirjev cvet v Šenčurju. Skupina starejših za samopomoč vsak ponedeljek deli medsebojne izkušnje, veselje in nove ideje. Udeležence povezujeta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, odlikuje jih tudi pomoč drugim. Pogovor in druženja v skupini pa skrbno izbranemu neformalnemu programu dela dajejo posebno vrednost. Skupino Krompirjev cvet je obiskala Aljana Jocif.

Pravijo, da naključij ni. Tako da morda ne moremo reči, da smo dr. Marjana Dermelja srečali po naključju, bil pa je takoj pripravljen sodelovati v naši oddaji. Kemik po izobrazbi rad pripoveduje o svojih službenih letih, pa o družini, ženi ter hčerah Mateji, slavistki, in Marjani, ki je šla po njegovih stopinjah. Razveseljujeta ga dva vnuka in pravnukinja, v zadovoljstvo mu je tudi to, da pri svojih letih lahko vsak dan še vedno veliko prehodi. Dr. Marjana Dermelja je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost - no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 let obeležil junija. "Veste, v sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne," je nekako zaokrožil svoja leta. Spomine kar niza, enega za drugim, veliko jih ima, le nekaj sva jih ujela pred dnevi, ko sem ga obiskala na lep jesenski dan na njegovem domu v Ljubljani.

"Pomembna je ljubezen do poklica, do predmeta, ki ga učiš, in do učencev ali odraslih, ki jim posreduješ svoje znanje," pravi gospa Magda Juvan, ki je vsa svoja službena leta preživela za katedrom na osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani. Učencem je skušala vzbuditi ljubezen do slovenskega jezika, do literature in slovnice, in pri tem nenehno iskala svoje poti, ki bi bile za učence kar najbolj zanimive. Ljubezen do jezika jo še vedno spremlja prav vsak dan. Nekaj utrinkov iz mozaika svojega življenja je podelila v pogovoru z Lucijo Fatur.

Letošnji 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Gospod Jože Borštnar, doma je v Silovi pri Velenju, na življenje gleda z optimizmom, čeprav mu marsikdaj ni prizaneslo. Kljub vsemu si dneve zna obogatiti in osmisliti. Že precej let je v pokoju, bil je rudar. Ko je pred leti ovdovel, si je moral na novo zapolniti vsakdan in utrnila se mu je misel za prav posebno miselno namizno igro iz lesa. Poimenoval jo je Slepi zajček. Z Jožetom Borštnarjem se je pogovarjala Lucija Fatur.

Jesen ne odpre šolskih vrat le učencem, dijakom in študentom, ampak tudi študentom v tretjem življenjskem obdobju. Prav letos je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje praznovala lepih 40 let, v prihodnjih minutah pa boste izvedeli, kaj vse ponuja v tem študijskem letu. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Gospa Leposava Jovanič je bila vsa službena leta z dušo in srcem predana poučevanju. Svoje znanje in veselje do geografije in še dveh drugih predmetov je zavzeto predajala učencem na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, ki je še danes ne more prehvaliti, s svojimi učenci pa je še vedno v stikih. Pravi sicer, da nikoli ne razmišlja o preteklosti, ker moramo živeti in uživati tukaj in zdaj, a v pogovoru z Lucijo Fatur je nanizala veliko lepih misli in spominov.

Kazimira Lužnik je verjetno ena najslavnejših Slovenjgradčank. 31. avgusta je namreč dopolnila 90 let. Ob jubileju želi preteči 21-kilometrski ljubljanski polmaraton. Že se intenzivno pripravlja na to, pa tudi sicer navdušuje s svojo življenjsko energijo in pozitivnim pristopom. Metka Pirc jo je obiskala na njenih pripravah.

Gospa Marina ni le zelo aktivna upokojenka, ampak je ena tistih, ki vse, kar delajo, opravljajo z veliko mero dobre volje in ljubezni do sočloveka. Je ena izmed pobudnic demenci prijaznih točk v domu starejših, kjer pomaga, in skupaj z društvom Spominčica izobražuje o tej pomembni bolezni. Poleg tega nas je popeljala po svojih spominih na tistih nekaj let, ki jih je preživela kot sodelavka uredništva za dopisništvo v naši radijski hiši.