Podcasts about Vodja

Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela? Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, ki bo 6-letni mandat predsednice KPK začela prvega aprila.

Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

Igor Prassel še vedno upa, da bo festival zaradi prostorskih omejitev, ki preprečujejo njegovo vsebinsko širitev, v bližnji prihodnosti v Kinodvoru, art kino minipleksu, vendarle ugledal luč projektorjev.Zaradi specifike tekmovalnih programov smo letos izbirali le med tisoč prijavljenimi filmi, pravi Prassel. "Tudi zaradi vse daljših kratkih filmov smo morali dodati peti tekmovalni program. Več oči več vidi." Animirani filmi so iz leta v leto tematsko raznolikejši in slogovno vse bolj pestri, zato se vse pogosteje znajdejo v distribuciji tudi med letom – in ne le tisti za otroke.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Delodajalci nasprotujejo predlogu za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predlaga minister za delo Luka Mesec. Kot so sporočili po današnjem sestanku socialnih partnerjev, gre za predvolilno obljubo, s katero je minister obšel socialni dialog. Sindikati podpirajo predlog, tudi minister Mesec vztraja, da je utemeljen. Navedel je evropsko direktivo, ki minimalno plačo določa pri 50-ih do 60-ih odstotkih povprečne. Prihodnji teden se bodo pogovorili še s koalicijskimi partnerji, končno odločitev pa bo minister sporočil do konca meseca. V oddaji tudi o tem: - Vodja venezuelske opozicije svojo Nobelovo nagrado za mir podarila Trumpu. - Občina Krško odstopila od prodaje delnic komunalnega podjetja Kóstak. - Skakalka Nika Prevc začela azijsko turnejo s prepričljivo zmago.

Približno dva meseca pred parlamentarnimi volitvami smo na političnem parketu priče prestopu, ki bi lahko premešal razmerja na levem političnem polu. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec se seli k Socialnim demokratom. Druge teme: - Zajeti venezuelski predsednik Maduro se je na sodišču izrekel za nedolžnega. - Bar v Crans-Montani pred smrtonosnim požarom pet let brez inšpekcijskega pregleda. - V Bischofshofnu zadnje dejanje novoletne skakalne turneje. Domen Prevc tik pred osvojitvijo zlatega orla.

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki že več kot petnajst let deluje na področju inovativnega poučevanja doma in v tujini. Diplomirala je na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo o pristopu Storyline prejela Prešernovo nagrado. Leta 2011 jo je pot zanesla na Švedsko, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, zelo hitro pa prestopila v učiteljske vrste in vodstvene strukture. Pet let je bila ravnateljica na mednarodni dvojezični šoli Vittra Rösjötorp International severno od Stockholma, ki je bila uvrščena med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu za poučevanje o trajnostnem razvoju in sistematičnem vključevanju Agende 2030 v pouk in delovanje šole. Svojo karierno pot na severu je Lea sklenila z nominacijo za najboljšo ravnateljico na Švedskem ter kot prejemnica prestižne nagrade “Vodja leta” v kategoriji trajnostni razvoj. Ob začetku novega šolskega leta bo spregovorila o svoji poklicni poti ter o razlikah med slovenskimi in švedskimi šolami, o izzivih učiteljskega poklica ter o življenju na severu Evrope.

Stranka Gibanje Svoboda je na današnjem volilnem kongresu, prvem doslej, za nov štiriletni mandat na čelu stranke potrdila premierja Roberta Goloba. Ta je bil edini kandidat, vendar očitno uživa zaupanje stranke, ki jo bo popeljal tudi na parlamentarne volitve. Golobu je glas podelilo 326 delegatov, pet jih je bilo proti. Ostali poudarki oddaje: - Združeni narodi: svet se ne bi smel pustiti ustrahovati Izraelu. - Rusija nad Ukrajino ponoči izstrelila skoraj 600 brezpilotnikov. - V samostanu Stična na Dolenjskem se danes druži več tisoč mladih.

Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.Zapiski: kolumne o vinu. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.

Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.

V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.

V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.

Izrael in Iran zaostrujeta vojno retoriko, vse manj potrpežljiv je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je ob nadaljevanju spopadov dejala, da Iran ostaja glavni vir nestabilnosti v regiji, a obsodila izraelske napade. Po njenih besedah izraelskih dejanj v humanitarnem in mednarodnem pravu ni mogoče upravičiti. Drugi poudarki oddaje: - Občine po večini še niso podpisale pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe, pravica do nje začne veljati čez dva tedna. - Državni zbor danes o predlogu za imenovanje Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic. - V Ljubljani se začenja mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti Spider.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Vodja nemških krščanskih demokratov Friedrich Merz presenetljivo ni dobil zadostne podpore za kanclerja. Čeprav ima njegova koalicija 328 sedežev v bundestagu, je zanj glasovalo le 310 poslancev. Kot je pojasnila predsednica parlamenta Julia Klöckner, Merz tako ni prejel zahtevane absolutne večine 316-ih glasov, s katerimi bi postal deseti zvezni kancler. V oddaji tudi: - Hamas ne vidi smisla v novih mirovnih pogovorih z Izraelom. - Maturanti pisali prvo polo zrelostnega izpita. - Škoda včerajšnje ujme na območju Cerknega morda milijonska.

Liane je stara devetnajst let in ima za sabo težko otroštvo, ki ga je vsaj delno preživela v reji. To jo je močno zaznamovalo. Občutek, da je mama, ki zelo očitno ni kos svojim materinskim obveznostim in si raje kot redno službo išče tako imenovane priložnostne sponzorje, noče, je tako globoko ukoreninjen v Lianini podzavesti, da potrditev išče drugje, predvsem na svetovnem spletu. Ko nekega dne dobi povabilo na avdicijo za resničnostni šov, se zanjo vse spremeni. »Vodja kastinga je rekla, da me hoče. Hoče me,« zabrusi Liane svetovalki za poklicno integracijo, ki si drzne podvomiti, da je resničnostni šov lahko prava karierna priložnost. Tudi dvomi prijateljic in edinega fanta, do katerega ni ravnodušna, ne omajejo njenega prepričanja, da so bile besede vodje kastinga pristne in da jo prvič v življenju nekdo hoče. Njo, prav njo. Liane seveda ne vidi širše slike, ne vidi pasti, ki se skrivajo za kirurškimi lepotnimi posegi, previsokimi petkami in prekratkimi krili ter zapeljivim poplesovanjem v neposrednih prenosih na družbenih omrežjih. Vidi le odskočno desko v boljše življenje, priložnost, da končno postane nekdo, da uide neperspektivnemu vsakdanjiku nenehnih groženj z deložacijo zaradi neplačanih računov in maminih ponavljajočih se vzorcev, ki se počasi prenašajo tudi na mlajšo sestro. Liane hoče izstopiti iz začaranega kroga in edini kapital, ki ga lahko vnovči – tako se ji zdi – je njeno telo. Film Nebrušeni diamant, celovečerni prvenec francoske režiserke in scenaristke Agathe Riedinger, je težko gledati, ne da bi glavno osebo vsaj malo obsojali. Če bi le opustila uničevanje svojega lepega telesa. Če bi le pozabila na tono ličil. Če bi se le izpisala iz družbenih omrežij in vpisala v šolo ali si poiskala službo. Če bi … Pa ima Liane – realno gledano – sploh to možnost? Si lahko brez izobrazbe preprosto najde službo in izplava iz začaranega kroga? Zelo verjetno je, da bo šla po maminih stopinjah in se zadovoljila s tako imenovanimi občasnimi sponzorji. Njena potreba po občudovanju izvira iz otroške travme, ki se je sama le delno zaveda, zato vsak všeček, ki ga dobi za svoje žgečkljive fotografije, ne poboža le njenega ega, temveč v njem vidi predvsem priložnost za korak k samouresničitvi. Socialnih omrežij ne uporablja tako kot bogate vplivnice z zlato žlico v ustih – kot le še eno poslovno priložnost – temveč kot edino priložnost. Nebrušeni diamant je film, ki nas spodbudi, da na dekleta, kot je Liane, pogledamo iz drugega zornega kota. Je film, ki nas opozori na naš privilegirani položaj, s katerega pogosto tako zlahka obsojamo tovrstno početje, in nam ponudi vpogled v kompleksnost boja junakinje za preživetje in občutkov, ki ga spremljajo. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll

Čeprav je evropsko oboroževanje ena najbolj vročih tem v Uniji, naša država pa je po deležu za obrambne izdatke na repu, je koalicija o tem govorila le ob robu današnjega vrha. Vladni trojček Gibanje Svoboda-Socialni demokrati-Levica na Brdu pri Kranju pretresa, kako do konca mandata zapreti nekaj najbolj nevralgičnih točk. To so po zadnjih navedbah zdravstvo z zakonom o zdravstveni dejavnosti, pokojninska reforma, ki naj bi jo vlada predstavila do konca aprila, in graditev stanovanj za mlade. Drugi poudarki: - Začetek žalovanja za žrtvami požara v Severni Makedoniji; Slovenija bo na zdravljenje sprejela štiri ljudi s hudimi opeklinami. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas ruske pogoje za prekinitev ognja v Ukrajini označuje za nepripravljenost za mir. - Predsednica republike za varuhinjo človekovic pravic v neformalno usklajevanje predlagala Dijano Možina Zupanc.

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Izraelska vojska bi se morala do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne bo storila. Prav tako bi se po sporazumu od tam moral umakniti Hezbolah. Izrael trdi, da libanonska vlada ni uresničila svojih obveznosti. Tudi prebivalce je pozval, naj se na območje ob meji ne vračajo, ker razmere niso varne. Drugi poudarki oddaje: - Aleksander Lukašenko ima na današnjih predsedniških volitvah zagotovljeno zmago. Opozicija v izgnanstvu volitve označila za farso. - Vodja nemških krščanskih demokratov izključil možnost kakršnega koli sodelovanja s krajno desno Alternativo za Nemčijo. - Delež mladih kmetov pada. Kaj bi še morala storiti država? - Zmagovalec prvih poletov v letošnji sezoni Timi Zajc, na zmagovalnem odru tudi Domen Prevc.

Vlada v sporu z Agencijo za energijo vztraja, da je zdajšnje obračuvanje omrežnin nesmiselno, do tistih, ki so vlagali v čistejšo energijo, pa celo kaznovalno. Ker agencija vztraja pri svojem, vlada napoveduje razrešitev njenih svetnikov. Direktorica agencije Duška Godina to označuje za nedopusten politični pritisk, podpira pa strokovne predloge za popravke. Drugi poudarki: - Skoraj eno leto po začetku stavke zdravnikov sindikat Fides ugotavlja, da se ta v praksi ne izvaja; za daljšanje čakalnih vrst pa krivi vlado. - V oporišču Ramstein zadnje srečanje kontaktne skupine za podporo Ukrajini pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo. - Vodja libanonskih oboroženih sil, general Joseph Aoun [žozéf aún], izvoljen za novega predsednika države.

Pozivom h končanju izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona se je včeraj soglasno pridružil varnostni svet te organizacije. Vodja mirovnih operacij Jean-Pierre Lacroix kljub pozivom Izraela vztraja, da se misija Unifil ne bo umaknila z območja. Kot je dejal, čutijo zavezo po svojih najboljših močeh izpolniti mandat, ki jim ga je dal varnostni svet. Unifil so podprli tudi evropski zunanji ministri. Ostali poudarki oddaje: - So državne naložbe del problema ali rešitve za razvoj Slovenije in njene javne finance? - V pripravi zakonske podlage za plačilo stroškov reševanja v gorah v primerih malomarnosti. - Ob svetovnem dnevu bele palice opozorila na problem dostopnosti do knjižnega gradiva za slepe in slabovidne. Letos poudarek na brajici, saj mineva 200 let od njene objave.

Se na Bližnjem vzhodu začenja regijska vojna? Izrael trdi, da bo Iran občutil posledice včerajšnjih raketnih napadov na izraelska mesta, izstrelke so pomagale sestreliti ameriške sile. Te iranske oblasti svarijo, naj se ne vpletajo - in da so Izrael raketirale zaradi ubitih v Gazi in Libanonu, med njimi so vidni člani oboroženih islamskih gibanj. Vodja iranskih oboroženih sil Mohamad Bageri je zatrdil, da sionistični režim - če ga zavezniki Izraela ne bodo ustavili - ob nadaljnjih zločinih čakajo hujši napadi. Ostali poudarki oddaje: - Več zahodnih držav obsoja stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Tudi Slovenija poziva k prekinitvi ognja in zadržanosti. - Zahodni Balkan naj bi povezal prostotrgovinski sporazum CEFTA. Zaradi političnih sporov ga za zdaj blokira Kosovo. - Državo bodo zajele obilne padavine. Pristojni svarijo pred naraščanjem vodotokov in proženjem plazov.

Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.

Izraelski napadi na libanonsko gibanje Hezbolah, med drugim včerajšnji v Bejrutu, v katerem sta bila ubita tudi njegova ključna poveljnika, so še zaostrili napetosti v regiji. Odzval se je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je pozval muslimane k uporu proti Izraelu. S tem je verjetno še posebej meril na zalivske države, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. V oddaji tudi: - Pred kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos zahtevni tedni v Evropskem parlamentu - Država bi lahko financirala zgraditev krožne kabinske žičnice na Kanin - Pester program v Stično znova privabil tisoče mladih na srečanje katoliške mladine

Humanitarna katastrofa v Gazi se samo še poglablja. Zaradi novih napadov izraelske vojske, čeprav naj bi bili njihov cilj Hamasovi borci, se število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti strmo vzpenja. Samo v napadu na begunsko taborišče na jugu enklave je bilo ubitih 71 ljudi, skoraj 300 pa ranjenih. Priče opisujejo, da so posledice takšne, kot da bi območje prizadel rušilni potres. V oddaji tudi: Druge teme: - Za dogovor o plačni reformi v javnem sektorju naj bi jeseni potebovali še nekaj tednov. - Minister Poklukar na Pokljuki dejal, da ne bodo dovolili ne vard ne drugih skrajnih skupin. - Andrej Plenković ima zagotovljen nov mandat na čelu HDZ.

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

Po avgustovskih poplavah so bili izdani dokumenti za odstranitev prvih močno poškodovanih hiš. Za 30 objektov je predstavitev sklepov že končana, za 6 še poteka. Vodja službe za obnovo Boštjan Šefic upa, da se prve družine v nove domove vselile še letos. Druge teme: - Rok za mediacijo med vlado ter sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides se bo po napovedih iztekel danes - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: Ukrajincem ne zmanjkuje poguma, temveč streliva; na zasedanju ministrov zavezništva nadaljevanje razprave o pomoči Ukrajini - Ni še znano, ali bo kolesar Primož Roglič po hudem padcu na dirki po Baskiji danes branil majco vodilnega

Od katastrofalnih poplav je minilo že več kot tri mesece. Stiske so še danes velike, nekateri so namreč izgubili vse imetje. V številnih dobrodelnih akcijah je bilo zbranih tudi ogromno finančnih sredstev, zato se postavlja vprašanje, kako pregledno je zbiranje in razdeljevanje pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pa tudi, koliko je bilo skupaj zbranega in razdeljenega denarja med ljudi? Kakšen je nadzor nad razdeljevanjem pomoči, ki jo zbirajo človekoljubne organizacije ali društva? In kakšna je vloga države pri tem nadzoru? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Vodja klicnega centra 114 za pomoč po poplavah Andrej Šter Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Brada Krašna Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici

Tudi v zadnjem septembrskem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom novih pravljic, ki spodbujajo pripovedovanje, so glavni junaki živali, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar. V petem, zadnjem, delu te pravljične nanizanke v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija gozdne prijatelje čaka dolga Pot domov, ki si jo krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. In kaj mislite, kaj bo nocoj sanjal Jazbec in kaj Zajec? Pa Medved, Veverica in Miš? Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

Predstavljamo pravljično nadaljevanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Spremljajo jih tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Seveda pa največ štejeta zgled in spodbuda tako staršev, učiteljev, vzgojiteljev kot tudi vrstnikov. Povsod je lepo, a doma je najlepše. Naše prijatelje čaka dolga pot domov, ki si jo krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. Poznaš tudi ti kakšnega in kaj neki sploh pomeni? Modrosti o domu niso iz trte izvite. Sledite svojemu nosu in se s prijatelji odpravite domov. Na poti pa si prikličite vonj po domačem! Serija petih pravljic je nastala izpod peresa Nine Mav Hrovat, po kreativni zasnovi in v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Baloh in dramaturginjo Samanto Kobal (avtorici strokovne monografije Povej mi zgodbo) ter urednikom Žigo Koscem. Pravljice smo posneli kot radijsko igro v petih delih v studiu 02 Radia Slovenija, predvajane so tudi v oddaji Lahko noč, otroci! Igralci/pripovedovalci: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljček ali vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Predstavljamo pravljično nadaljevanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Spremljajo jih tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Seveda pa največ štejeta zgled in spodbuda tako staršev, učiteljev, vzgojiteljev kot tudi vrstnikov. Kosmati astronavti so strmoglavili v morje. Tam se ne moreš sporazumevati z besedami, lahko pa se, kako zabavno, z rokami in gestami. Še ti brodolomcem brez besed pokaži, kako pridejo domov. Počasi in globoko vdihnite, nato pa izdihnite. Pripravite ogledalo ali ukrivljeno žlico in pozorno prisluhnite. Nato brez besed pokažite, kako se počutite. Serija petih pravljic je nastala izpod peresa Nine Mav Hrovat, po kreativni zasnovi in v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Baloh in dramaturginjo Samanto Kobal (avtorici strokovne monografije Povej mi zgodbo) ter urednikom Žigo Koscem. Pravljice smo posneli kot radijsko igro v petih delih v studiu 02 Radia Slovenija, predvajane so tudi v oddaji Lahko noč, otroci! Igralci/pripovedovalci: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljček ali vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Skupaj z nami stopite v domišljijski svet in se tudi sami preizkusite v pripovedovanju zgodb. Za izhodišče je lahko 4. del pravljične nanizanke v oddaji Lahko noč, otroci! Brodolomci. V okviru skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija nas v pravljici Nine Mav Hrovat čakajo nove dogodivščine gozdnih prijateljev, ki se znajdejo tam, kjer se ne moremo sporazumevati z besedami. Lahko pa se, kako zabavno, pogovarjajo z rokami in gestami. Še vi brodolomcem brez besed pokažite, kako pridejo domov … Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo nove pravljice, ki otroke spodbujajo k pripovedovanju. Tretja v ciklu petih je pravljična nanizanka Nine Mav Hrovat: Na neznanem planetu, v kateri pesnik jazbec in njegovi gozdni prijatelji, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar, srečajo tudi vesoljca. Prepustimo se odkrivanju sveta, kjer je vse narobe ... Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

Predstavljamo pravljično nadaljevanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Spremljajo jih tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Seveda pa največ štejeta zgled in spodbuda tako staršev, učiteljev, vzgojiteljev kot tudi vrstnikov. Jazbec in prijatelji pristanejo na planetu, kjer je vse ravno obratno. Oblaki se lovijo po tleh, dež pada navzgor, na nebu so luže in vesoljci se pozdravijo z adijo. Kako pa gre tebi vesoljščina? Vse je videti drugače, če se sklonite in pogledate svet, ki je obrnjen na glavo. Dobrodošli v narobe svetu! Serija petih pravljic je nastala izpod peresa Nine Mav Hrovat, po kreativni zasnovi in v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Baloh in dramaturginjo Samanto Kobal (avtorici strokovne monografije Povej mi zgodbo) ter urednikom Žigo Koscem. Pravljice smo posneli kot radijsko igro v petih delih v studiu 02 Radia Slovenija, predvajane so tudi v oddaji Lahko noč, otroci! Igralci/pripovedovalci: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljček ali vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Predstavljamo pravljično nadaljevanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Spremljajo jih tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Seveda pa največ štejeta zgled in spodbuda tako staršev, učiteljev, vzgojiteljev kot tudi vrstnikov. Kakšni sploh so vesoljci? Grenki? Ležeč na travi jazbec in druščina tuhtajo, kako bi šli v vesolje ter kakšno vozilo bi potrebovali, da bi prišli tja nad oblake. Tvoja pomoč bi jim prišla prav. Razmigajte prste, komolce, kolena, nos in jezik. To bodo vaši pripomočki za risanje po zraku in za okušanje vesoljskih dogodivščin. Serija petih pravljic je nastala izpod peresa Nine Mav Hrovat, po kreativni zasnovi in v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Baloh in dramaturginjo Samanto Kobal (avtorici strokovne monografije Povej mi zgodbo) ter urednikom Žigo Koscem. Pravljice smo posneli kot radijsko igro v petih delih v studiu 02 Radia Slovenija, predvajane so tudi v oddaji Lahko noč, otroci! Igralci/pripovedovalci: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljček ali vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Predstavljamo pravljično nadaljevanko v petih delih o pesniku Jazbecu in gozdnih prijateljih, prežeto s pripovedovalskimi spodbudami in tehnikami. Spremljajo jih tudi navodila, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Seveda pa največ štejeta zgled in spodbuda tako staršev, učiteljev, vzgojiteljev kot tudi vrstnikov. Jazbec se rad igra z besedami in si jih tudi izmišlja. Nekega dne pa veliki rimač ugotovi, da je porabil vse rime, kar se jih je domislil. Na pomoč, miš, veverica, zajec, medved in vi, otroci! Ena pravljica z rimo in hecnimi primerjavami na dan odžene slabo voljo stran. Potipajte in se prepričajte sami! Serija petih pravljic je nastala izpod peresa Nine Mav Hrovat, po kreativni zasnovi in v sodelovanju z izr. prof. dr. Barbaro Baloh in dramaturginjo Samanto Kobal (avtorici strokovne monografije Povej mi zgodbo) ter urednikom Žigo Koscem. Pravljice smo posneli kot radijsko igro v petih delih v studiu 02 Radia Slovenija, predvajane so tudi v oddaji Lahko noč, otroci! Igralci/pripovedovalci: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljček ali vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Mojstra zvoka: Urban Gruden in Matjaž Miklič. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

Na prvi poletni večer oddaja Lahko noč, otroci! želi vsem otrokom lep in pravljičen skok v bolj sproščene počitniške dni … Zato vam podarjamo pravljico Cvetke Sokolov: Zapuščeni grad. V neposrednem radijskem in videoprenosu s strehe Radia Slovenija. Z igralcem Matejem Zemljičem in pozavnistom Matejem Krajterjem. Bi radi izvedeli kako preganja čas grajski duhec Duško? Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Glasbenik: Matej Krajter, pozavna. Tonska in video izvedba: Matjaž Mastnak, Jure Bračko, Jože Lap, Gal Nagode in Jernej Pogačnik. Režiser: Klemen Markovčič. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. V živo s strehe Radia Slovenija, iz studia 13 Radia Slovenija, 21.6.2023.