Podcasts about Vodja

Bi radi izvedeli kako preganja čas grajski duhec Duško? Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Glasbenik: Matej Krajter, pozavna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Nova izvedba pravljice v živo s strehe Radia Slovenija, 21.6.2023.

Po najnovejši zaostritvi sovražnosti med Izraelom in Iranom je Teheran napovedal končanje napadov na judovsko državo. predstavnik iranskih sil Ebrahim Zolfaghari je ob tem posvaril, da bo ob morebitnih novih sovražnih dejanjih Islamska republika z odporniškimi silami pripravila še močnejši odziv. Da morata Washington in Teheran premirje doseči za pogajalsko mizo, je bilo slišati tudi na današnjem zasedanju obrambnih ministrov Evropske unije na Cipru. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je ob tem napovedala tudi izvajanje nadaljnjega pritiska na Rusijo, da se bo ta resnično pripravljena pogajati. Preostali poudarki oddaje: Stopnjevanje konfliktov in splošno kršenje človekovih pravic sta svet pahnila v globoko krizo, na obisku v Španiji opozoril papež Leon 14-i Zaradi stresa in pritiskov se tudi v kmetijstvu vse pogosteje srečujejo z duševnimi stiskami; v okviru projekta Polja moči zato poudarjajo pomen prepoznavanja duševnih stisk in iskanja pomoči Pred prihajajočimi poletnimi počitnicami in dopusti na zunanjem ministrstvu svetujejo temeljito pripravo na morebitna potovanja zaradi zaostrenih varnostnih razmer v svetu

Koalicijske partnerice so v zadnjih dneh za zaprtimi vrati usklajevale kadrovski razrez nove vlade. Ta je, kot kaže, zdaj v sklepni fazi. Demokrati so za svoje ministrske kandidate že potrdili Anžeta Logarja, Tadeja Ostrca in Mihaela Zupančiča. Drugi poudarki oddaje: - V pogajanjih med ZDA in Iranom naj bi se vendarle zgodil preboj, podrobnosti še niso znane. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: Unija s pripravo novih sankcij proti Rusiji stopnjuje pritisk. - Kriminalisti v 42-ih hišnih preiskavah iščejo dokaze za sum več kot 20 primerov korupcije.

Aprila smo na odru Španskih borcev videli premieri dveh predstav pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa, vsaka na svoj način sta tematizirali vzpostavljanje in razkrajanje identitete skozi telo in gibanje. Šlo je za predstavi Na začetku grške koreografinje Ermire Goro ter delo Povratek francoskega koreografa Smaïla Kanoutéja. Plesni diptih je hkrati tudi prvi projekt Mattie Casona, plesalca in koreografa, ki je pred kratkim postal novi umetniški vodja plesnega ansambla En-Knap.

Ali se vodja rodi – ali to postane? Kako razumemo vodenje v Sloveniji in zakaj je to veščina, ki jo je treba razvijati, negovati in vanjo vlagati? Tokrat smo odprli vprašanja vodenja v različnih okoljih: v formalnih organizacijah, prostovoljnih društvih in v vsakdanjem življenju (doma oziroma v družini). Z nami je bil profesor za področje organizacije javnega sektorja na Fakulteti za upravo dr. Janez Stare.

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga sprememb zakona o vladi v državnem zboru. Če bo zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrskih resorjev, potrjen, bo SDS morebitnim koalicijskim partnericam poslala izhodišča za usklajevanje koalicijske pogodbe. Če bodo našle skupni jezik, se bo nadaljevalo usklajevanje resornih programov za prihodnja 4 leta, in šele zatem sledi sestavljanje morebitne vlade. Ob tem poudarja, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija vztraja pri odprtju Hormuške ožine - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: še naprej bomo podpirali Ukrajino - Piran z okolico v prihodnjih dneh v znamenju solinarskega praznika

Ob južni obali Irana je začela veljati zapora pristanišč, ki jo izvaja ameriška vojska. Predsednik Združenih držav Donald Trump je iranskih ladjam, ki bi se zapori približale, zagrozil s takojšnjim uničenjem. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je bila do odločitve zadržana. Kot je dejala, bo Unija še naprej zavračala vsakršno ureditev, ki bi v nasprotju z mednarodnim pravom omejevala prost in varen prehod skozi ožine. V oddaji tudi o tem: - Zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu Bruselj z ukrepi proti energetski krizi. - Zmagovalec madžarskih volitev Peter Magyar napovedal vrsto ukrepov. - Študentska krvodajalska akcija te dni tudi v Mariboru.

Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.

Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja. "Zdi se mi, da nas to, kar nas zaznamuje v otroštvu, nekako vodi skozi celo življenje ter da so ti otroški vtisi in prvi stiki najpomembnejši - to so večinoma lutke in igrače. In zato je ukvarjanje z lutkovnim gledališčem za otroke ena najodgovornejših dejavnosti v umetnosti sploh. Otrokom razpiramo pogled, jih peljemo v svet, kamor ne pridejo prostovoljno, pripeljejo jih starši in vzgojitelji."

Zjutraj se je začelo predčasno glasovanje na parlamentarnih volitvah, predvolilna kampanja pa postaja vse bolj razgreta, predvsem v zvezi s posnetki, objavljenimi pred dnevi. Prvič se je odzvala Policija, ki da preiskuje vse okoliščine posnetkov, premier Golob pa je dejal, da bo sejo Sveta za nacionalno varnost o tem sklical po volitvah. SDS bo zaradi očitkov o povezavi z izraelskimi paraobveščevalci vložil tožbe. Drugi poudarki oddaje: - Vodja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Kent: Iran ni ogrožal Združenih držav, Izrael nas je zavedel. - Na srečanju Srednjeevropske pobude v Trstu o razprave o širitvi Evropske unije in vzpostavitvi indoevropskega koridorja. - Država z dvemilijonskim vložkom podprla graditev razvojnega centra mariborskega podjetja Skylab.

Več organizacij civilne družbe je danes razkrilo, da naj bi za prisluhi vidnim slovenskim osebnostim stali zasebni izraelski obveščevalci. Kot pravijo, naj bi v Ljubljani obiskali tudi sedež stranke SDS. Stranka povezave zanika, iz koalicije pa prihajajo ostri odzivi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je to označila za neposreden napad na suverenost države in zaupanje volivcev v poštenost volitev. Druge teme: - Državna volilna komisija zavrača očitke stranke SDS, da je varnost glasovnic na predčasnem glasovanju pod vprašajem. Kot je dejal predsednik DVK Peter Golob, bodo skrinjice zaklenjene, varovane s kamero s prenosom v živo in varnostniki, zato je vsak dvom v varnost odveč. - Vlada kljub prvotnim napovedim za zdaj ne bo sprostila naftnih rezerv. Kot so sporočili po sestanku ministrstev z družbama Petrol in Mol, je zalog dovolj, prav tako ni oviran pomorski dovoz nafte v Slovenijo. - V mednarodni skupnosti se medtem pojavljajo različne ideje glede zagotavljanja varnosti Hormuške ožine. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je kot možnost navedla spremembo mandata misije Aspídes v Rdečem morju. Kot je dejala, je ob strinjanju držav članic namreč lažje uporabiti že obstoječo misijo.

Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Danes praznuje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je eden izmed stebrov nacionalne varnosti. Ob dnevu civilne zaščite so bile podeljene tudi nagrade in priznanja. Letošnji prejemnik kipca, ki velja za najvišje priznanje, je ELME – Ekološki laboratorij z mobilno enoto. Vodja laboratorija Miha Mihovilovič poudarja, da je laboratorij z mobilno enoto pri Institutu »Jožef Stefan« organizirana struktura strokovnjakov, ki ob kemijski, radiološki ali jedrski nesreči opravijo meritve in analize kontaminacije okolja, ocenijo njene razsežnosti in posledice ter pripravijo predloge za sanacijo. Ustanovljen je bil leta 1980 kot projekt Združenih narodov za razvoj, od leta 1987 pa je tudi uradno del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Danes svoje naloge opravlja kot pogodbena državna enota Civilne zaščite. Več nam bo zaupal vodja laboratorija Miha Mihovilovič.

Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela? Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, ki bo 6-letni mandat predsednice KPK začela prvega aprila.

Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami

Novemu zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku napovedujejo podporo vse poslanske skupine. Vlada pričakuje, da bo z davčnimi ugodnostmi in omiljenimi pogoji tako spodbudila k deljenju dobička več podjetij, a le tista, ki presegajo povprečno plačo v zasebnem sektorju, da s tem ne bi nadomeščali plač. V oddaji tudi o tem: - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas meni, da mora Evropa okrepiti svojo vlogo v zvezi Nato. - Nekaj več kot 130 tisoč upravičencev bo v petek prejelo višje pokojnine in invalidska nadomestila. - Družba DS Smith seli proizvodnjo iz Brestanice, za zaposlene naj bi bilo poskrbljeno.

Igor Prassel še vedno upa, da bo festival zaradi prostorskih omejitev, ki preprečujejo njegovo vsebinsko širitev, v bližnji prihodnosti v Kinodvoru, art kino minipleksu, vendarle ugledal luč projektorjev.Zaradi specifike tekmovalnih programov smo letos izbirali le med tisoč prijavljenimi filmi, pravi Prassel. "Tudi zaradi vse daljših kratkih filmov smo morali dodati peti tekmovalni program. Več oči več vidi." Animirani filmi so iz leta v leto tematsko raznolikejši in slogovno vse bolj pestri, zato se vse pogosteje znajdejo v distribuciji tudi med letom – in ne le tisti za otroke.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Delodajalci nasprotujejo predlogu za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predlaga minister za delo Luka Mesec. Kot so sporočili po današnjem sestanku socialnih partnerjev, gre za predvolilno obljubo, s katero je minister obšel socialni dialog. Sindikati podpirajo predlog, tudi minister Mesec vztraja, da je utemeljen. Navedel je evropsko direktivo, ki minimalno plačo določa pri 50-ih do 60-ih odstotkih povprečne. Prihodnji teden se bodo pogovorili še s koalicijskimi partnerji, končno odločitev pa bo minister sporočil do konca meseca. V oddaji tudi o tem: - Vodja venezuelske opozicije svojo Nobelovo nagrado za mir podarila Trumpu. - Občina Krško odstopila od prodaje delnic komunalnega podjetja Kóstak. - Skakalka Nika Prevc začela azijsko turnejo s prepričljivo zmago.

Približno dva meseca pred parlamentarnimi volitvami smo na političnem parketu priče prestopu, ki bi lahko premešal razmerja na levem političnem polu. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec se seli k Socialnim demokratom. Druge teme: - Zajeti venezuelski predsednik Maduro se je na sodišču izrekel za nedolžnega. - Bar v Crans-Montani pred smrtonosnim požarom pet let brez inšpekcijskega pregleda. - V Bischofshofnu zadnje dejanje novoletne skakalne turneje. Domen Prevc tik pred osvojitvijo zlatega orla.

V Splošni bolnišnici Novo mesto je predstojnik ortopedskega oddelka Gregor Kavčič dobil izredno odpoved delovnega razmerja, ker je v zadnjih mesecih 150 pacientov, ki so potrebovali lažji poseg, preusmeril h koncesionarju, kjer jih je operiral. Z odkritimi nepravilnostmi se bodo ukvarjali pristojni organi. V oddaji tudi o tem: - Trije maksilofacialni kirurgi v ljubljanskem Kliničnem centru dali odpoved - Pobuda v mirovnih pogajanjih za Ukrajino še vedno na strani Združenih držav - V Velenju s spomenika Josipu Brozu Titu ukradli glavo

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki že več kot petnajst let deluje na področju inovativnega poučevanja doma in v tujini. Diplomirala je na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo o pristopu Storyline prejela Prešernovo nagrado. Leta 2011 jo je pot zanesla na Švedsko, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, zelo hitro pa prestopila v učiteljske vrste in vodstvene strukture. Pet let je bila ravnateljica na mednarodni dvojezični šoli Vittra Rösjötorp International severno od Stockholma, ki je bila uvrščena med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu za poučevanje o trajnostnem razvoju in sistematičnem vključevanju Agende 2030 v pouk in delovanje šole. Svojo karierno pot na severu je Lea sklenila z nominacijo za najboljšo ravnateljico na Švedskem ter kot prejemnica prestižne nagrade “Vodja leta” v kategoriji trajnostni razvoj. Ob začetku novega šolskega leta bo spregovorila o svoji poklicni poti ter o razlikah med slovenskimi in švedskimi šolami, o izzivih učiteljskega poklica ter o življenju na severu Evrope.

Stranka Gibanje Svoboda je na današnjem volilnem kongresu, prvem doslej, za nov štiriletni mandat na čelu stranke potrdila premierja Roberta Goloba. Ta je bil edini kandidat, vendar očitno uživa zaupanje stranke, ki jo bo popeljal tudi na parlamentarne volitve. Golobu je glas podelilo 326 delegatov, pet jih je bilo proti. Ostali poudarki oddaje: - Združeni narodi: svet se ne bi smel pustiti ustrahovati Izraelu. - Rusija nad Ukrajino ponoči izstrelila skoraj 600 brezpilotnikov. - V samostanu Stična na Dolenjskem se danes druži več tisoč mladih.

Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.Zapiski: kolumne o vinu. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.

Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.

V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Izrael in Iran zaostrujeta vojno retoriko, vse manj potrpežljiv je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je ob nadaljevanju spopadov dejala, da Iran ostaja glavni vir nestabilnosti v regiji, a obsodila izraelske napade. Po njenih besedah izraelskih dejanj v humanitarnem in mednarodnem pravu ni mogoče upravičiti. Drugi poudarki oddaje: - Občine po večini še niso podpisale pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe, pravica do nje začne veljati čez dva tedna. - Državni zbor danes o predlogu za imenovanje Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic. - V Ljubljani se začenja mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti Spider.

Čeprav je evropsko oboroževanje ena najbolj vročih tem v Uniji, naša država pa je po deležu za obrambne izdatke na repu, je koalicija o tem govorila le ob robu današnjega vrha. Vladni trojček Gibanje Svoboda-Socialni demokrati-Levica na Brdu pri Kranju pretresa, kako do konca mandata zapreti nekaj najbolj nevralgičnih točk. To so po zadnjih navedbah zdravstvo z zakonom o zdravstveni dejavnosti, pokojninska reforma, ki naj bi jo vlada predstavila do konca aprila, in graditev stanovanj za mlade. Drugi poudarki: - Začetek žalovanja za žrtvami požara v Severni Makedoniji; Slovenija bo na zdravljenje sprejela štiri ljudi s hudimi opeklinami. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas ruske pogoje za prekinitev ognja v Ukrajini označuje za nepripravljenost za mir. - Predsednica republike za varuhinjo človekovic pravic v neformalno usklajevanje predlagala Dijano Možina Zupanc.

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Izraelska vojska bi se morala do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne bo storila. Prav tako bi se po sporazumu od tam moral umakniti Hezbolah. Izrael trdi, da libanonska vlada ni uresničila svojih obveznosti. Tudi prebivalce je pozval, naj se na območje ob meji ne vračajo, ker razmere niso varne. Drugi poudarki oddaje: - Aleksander Lukašenko ima na današnjih predsedniških volitvah zagotovljeno zmago. Opozicija v izgnanstvu volitve označila za farso. - Vodja nemških krščanskih demokratov izključil možnost kakršnega koli sodelovanja s krajno desno Alternativo za Nemčijo. - Delež mladih kmetov pada. Kaj bi še morala storiti država? - Zmagovalec prvih poletov v letošnji sezoni Timi Zajc, na zmagovalnem odru tudi Domen Prevc.

Vlada v sporu z Agencijo za energijo vztraja, da je zdajšnje obračuvanje omrežnin nesmiselno, do tistih, ki so vlagali v čistejšo energijo, pa celo kaznovalno. Ker agencija vztraja pri svojem, vlada napoveduje razrešitev njenih svetnikov. Direktorica agencije Duška Godina to označuje za nedopusten politični pritisk, podpira pa strokovne predloge za popravke. Drugi poudarki: - Skoraj eno leto po začetku stavke zdravnikov sindikat Fides ugotavlja, da se ta v praksi ne izvaja; za daljšanje čakalnih vrst pa krivi vlado. - V oporišču Ramstein zadnje srečanje kontaktne skupine za podporo Ukrajini pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo. - Vodja libanonskih oboroženih sil, general Joseph Aoun [žozéf aún], izvoljen za novega predsednika države.

Pozivom h končanju izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona se je včeraj soglasno pridružil varnostni svet te organizacije. Vodja mirovnih operacij Jean-Pierre Lacroix kljub pozivom Izraela vztraja, da se misija Unifil ne bo umaknila z območja. Kot je dejal, čutijo zavezo po svojih najboljših močeh izpolniti mandat, ki jim ga je dal varnostni svet. Unifil so podprli tudi evropski zunanji ministri. Ostali poudarki oddaje: - So državne naložbe del problema ali rešitve za razvoj Slovenije in njene javne finance? - V pripravi zakonske podlage za plačilo stroškov reševanja v gorah v primerih malomarnosti. - Ob svetovnem dnevu bele palice opozorila na problem dostopnosti do knjižnega gradiva za slepe in slabovidne. Letos poudarek na brajici, saj mineva 200 let od njene objave.

Se na Bližnjem vzhodu začenja regijska vojna? Izrael trdi, da bo Iran občutil posledice včerajšnjih raketnih napadov na izraelska mesta, izstrelke so pomagale sestreliti ameriške sile. Te iranske oblasti svarijo, naj se ne vpletajo - in da so Izrael raketirale zaradi ubitih v Gazi in Libanonu, med njimi so vidni člani oboroženih islamskih gibanj. Vodja iranskih oboroženih sil Mohamad Bageri je zatrdil, da sionistični režim - če ga zavezniki Izraela ne bodo ustavili - ob nadaljnjih zločinih čakajo hujši napadi. Ostali poudarki oddaje: - Več zahodnih držav obsoja stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Tudi Slovenija poziva k prekinitvi ognja in zadržanosti. - Zahodni Balkan naj bi povezal prostotrgovinski sporazum CEFTA. Zaradi političnih sporov ga za zdaj blokira Kosovo. - Državo bodo zajele obilne padavine. Pristojni svarijo pred naraščanjem vodotokov in proženjem plazov.

Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.

Izraelski napadi na libanonsko gibanje Hezbolah, med drugim včerajšnji v Bejrutu, v katerem sta bila ubita tudi njegova ključna poveljnika, so še zaostrili napetosti v regiji. Odzval se je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je pozval muslimane k uporu proti Izraelu. S tem je verjetno še posebej meril na zalivske države, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom. V oddaji tudi: - Pred kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos zahtevni tedni v Evropskem parlamentu - Država bi lahko financirala zgraditev krožne kabinske žičnice na Kanin - Pester program v Stično znova privabil tisoče mladih na srečanje katoliške mladine

Humanitarna katastrofa v Gazi se samo še poglablja. Zaradi novih napadov izraelske vojske, čeprav naj bi bili njihov cilj Hamasovi borci, se število smrtnih žrtev in ranjenih med civilisti strmo vzpenja. Samo v napadu na begunsko taborišče na jugu enklave je bilo ubitih 71 ljudi, skoraj 300 pa ranjenih. Priče opisujejo, da so posledice takšne, kot da bi območje prizadel rušilni potres. V oddaji tudi: Druge teme: - Za dogovor o plačni reformi v javnem sektorju naj bi jeseni potebovali še nekaj tednov. - Minister Poklukar na Pokljuki dejal, da ne bodo dovolili ne vard ne drugih skrajnih skupin. - Andrej Plenković ima zagotovljen nov mandat na čelu HDZ.

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

Po avgustovskih poplavah so bili izdani dokumenti za odstranitev prvih močno poškodovanih hiš. Za 30 objektov je predstavitev sklepov že končana, za 6 še poteka. Vodja službe za obnovo Boštjan Šefic upa, da se prve družine v nove domove vselile še letos. Druge teme: - Rok za mediacijo med vlado ter sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides se bo po napovedih iztekel danes - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: Ukrajincem ne zmanjkuje poguma, temveč streliva; na zasedanju ministrov zavezništva nadaljevanje razprave o pomoči Ukrajini - Ni še znano, ali bo kolesar Primož Roglič po hudem padcu na dirki po Baskiji danes branil majco vodilnega

Tudi v zadnjem septembrskem pravljičnem večeru, v katerem v oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice s ciklom novih pravljic, ki spodbujajo pripovedovanje, so glavni junaki živali, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar. V petem, zadnjem, delu te pravljične nanizanke v sklopu skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija gozdne prijatelje čaka dolga Pot domov, ki si jo krajšajo tako, da kot iz rokava stresajo ljudske pregovore in reke. In kaj mislite, kaj bo nocoj sanjal Jazbec in kaj Zajec? Pa Medved, Veverica in Miš? Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

Skupaj z nami stopite v domišljijski svet in se tudi sami preizkusite v pripovedovanju zgodb. Za izhodišče je lahko 4. del pravljične nanizanke v oddaji Lahko noč, otroci! Brodolomci. V okviru skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija nas v pravljici Nine Mav Hrovat čakajo nove dogodivščine gozdnih prijateljev, ki se znajdejo tam, kjer se ne moremo sporazumevati z besedami. Lahko pa se, kako zabavno, pogovarjajo z rokami in gestami. Še vi brodolomcem brez besed pokažite, kako pridejo domov … Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo nove pravljice, ki otroke spodbujajo k pripovedovanju. Tretja v ciklu petih je pravljična nanizanka Nine Mav Hrovat: Na neznanem planetu, v kateri pesnik jazbec in njegovi gozdni prijatelji, ki jih interpretirajo dramski igralci Jožica Avbelj, Maja Končar, Marijana Brecelj, Ivo Ban, Željko Hrs in Zvone Hribar, srečajo tudi vesoljca. Prepustimo se odkrivanju sveta, kjer je vse narobe ... Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka, vesoljec), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.