Podcasts about njihovi

Minevajo trije meseci od zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v kateri je umrlo 15 ljudi. Študenti in drugi protestniki so zavzeli tri mostove čez Donavo. Za tragedijo, ki je pretresla ne samo srbsko, ampak tudi širšo javnost, krivijo korupcijo in nepreglednost pri obsežni večletni obnovi postaje. Drugi poudarki oddaje: - Hamas in Izrael še četrtič izmenjala ujetnike. Zunanja ministrica Tanja Fajon na bližnjevzhodno turnejo. - Novi koprski škof Peter Štumpf v nagovoru ob umestitvi poudaril pomen sodelovanja. - Smučarskega skakalca Anžeta Laniška od zmage v Willingenu ločile štiri točke.

Številni mladi modni oblikovalci ob koncu izobraževanja iščejo odskočno desko v tujini in pogosto tam tudi ostanejo. Njihovi izdelki se po kakovosti prav nič ne razlikujejo od tistih izpod rok oblikovalcev iz Pariza, razlika je le v tem, da so nekateri že od začetka pri koritu, pojasnjuje Sara Valenci, mlada slovenska oblikovalka, ki se je odločila, da bo kariero nadaljevala v Sloveniji. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je izbrala modno oblikovanje in kakšen je odnos do modnih oblikovalcev v tujini in doma.

Drogiramo se. Skoraj vsi, vsak po svoje. Eni z alkoholom in cigaretami, drugi z gandžo ali koko, tretji z gobicami in LSD-jem. Ne vemo pa dovolj o tem, kako zmanjševati tveganja pri uporabi. Kako pomagati prijateljici, ki ima bad trip. Kako zaznati, da so bratrancu droge začele narekovati življenje. Marko Verdenik je magister evropskih študij drog in alkohola in drogartovec. Neprofitna organizacija Drogart si prizadeva zmanjševati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi. Informirajo, svetujejo in zagotavljajo psihosocialno pomoč, izobražujejo na raznih delavnicah. Njihovi projekti so za marsikoga sicer kontroverzni. Izvajajo namreč tudi testiranje drog. Marsikdo jih pozna s terena, z žurov, kjer na kraju samem pomagajo, so na voljo za pogovor, poskrbijo tudi za pripomočke za manj tvegano rabo.

Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

V javnost so prišla imena nekaterih ključnih članov prihodnje ameriške administracije. Njihovi skupni značilnosti sta zvestoba Donaldu Trumpu in ostro nasprotovanje uveljavljenemu političnemu sistemu. Trumpovega predsedovanja se že veselijo tudi v Izraelu. V Bakuju ta in prihodnji teden poteka podnebna konferenca Združenih narodov; v ospredju napornih pogajanj je financiranje okoljskih ukrepov. Pogledali bomo tudi v našo neposredno soseščino, v Gorico, kjer so občinski svetniki odločili, da bo fašistični vodja Benito Mussolini še naprej častni meščan mesta. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Kitajec Yuchen Wang, ki si je nadel slovensko ime Nejc, je bil na pekinški univerzi pred dilemo, ali naj se uči slovensko ali latinsko. Za slovenščino se je odločil, ker bo lažje dobil zaposlitev. Anglež z albanskimi koreninami Yll Buzoku je v Londonu spoznal Slovenko, ki ga je s knjigami in glasbo navdušila za slovenščino. Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji. Osvald Errath iz Kanalske doline želi poglobiti znanje slovenščine, podobno tudi Maria Alejandra Sraka iz Argentine. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči in zanimivi. Posneli smo jih na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo (vir fotografije: Center za slovenščino).

V Svetovalnici smo spregovorili o pomoči in spremljanju odvisnikov in njihovih svojcev. Z nami je bil Alojzij Štefan s Karitas.

Za prvih skoraj 40 hiš, ki so bile uničene v lanskih poplavah, bo vlada predvidoma do konca meseca potrdila strokovno oceno. Njihovi lastniki bodo lahko med drugim izbrali odškodnino ali nadomestno gradnjo. Državni sekretar Boštjan Šefic si želi, da bi se prve družine v svoje nove domove vselile še letos. Za več kot 300 objektov pa morajo strokovno oceno še pripraviti. Končna odločitev o morebitni izselitvi prebivalcev bo v tem primeru znana v prihodnjih mesecih.

Izraelski napadi na Gazo ne pojenjajo in ob tragičnih zgodbah več tisoč ubitih palestinskih civilistov zdaj odmeva tudi novica o treh izraelskih talcih, ki jih je kljub vihtenju belih zastav ubila izraelska vojska. Ta je že priznala napako. Katar je medtem sporočil, da znova potekajo pogajanja za prekinitev ognja. V oddaji tudi o tem: - Vatikansko sodišče nekdaj vplivnega kardinala Becciuja obsodilo na pet let in pol zapora. - Rusija nizko rodnost skuša rešiti z omejevanjem splava, Hrvaška z dodatnim letom delovne dobe na otroka. - Nika Prevc in Ema Klinec v Engelbergu osvojili prvo in drugo mesto; med skakalci najboljši Anže Lanišek na petem mestu.

Potem ko je premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob sinoči zaradi uhajanja informacij iz stranke očitno počistil v svojih vrstah, bo naslednji korak radikalnejša rekonstrukcija vlade. Vodstva strank koalicije bodo za mizo sedla po praznikih, predsednica SD-ja Tanja Fajon in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa sta danes ponovila, da ministri njunih strank delajo dobro. V oddaji tudi: - Pogajalci reprezentativnih sindikatov javnega sektorja podprli protestni shod SVIZ-a. - Varuh človekovih pravic pozdravil skorajšnje odprtje ptujske urgence. - Izrael ob Gazi nadaljuje tudi napade na Zahodni breg, Libanon in Sirijo.

Piše: Nada Breznik Bere: Lidija Hartman Tone Partljič je neutruden pripovedovalec in pričevalec o preteklem in sedanjem Mariboru, njegovih ljudeh in dogodkih, ki so ga zaznamovali. To še posebej velja za roman Veter z vzhoda, v katerem skoraj dokumentarno beleži burno obdobje pred drugo svetovno vojno, posebej osredotočen na leto 1934. V tem zgodovinskem kontekstu razvija več zgodb in niza vrsto protagonistov različnih slojev in narodnosti, ki jih življenjske okoliščine in naključja pripeljejo na skupna pota ali jih od njih oddaljijo. Pomembno mesto v romanu ima tudi zgodovinska vloga generala Rudolfa Maistra. Pisatelj iz zgodovinskih virov črpa dokumentarne podatke, iz izkušenj pa opisuje znano mu šolsko, gledališko in politično okolje in mentaliteto, ki se s časom ne spreminjata prav veliko, nasprotno, njuna aktualnost nas vedno znova preseneti. In če se vprašamo po glavnem protagonistu ali jedru tega romana, se je težko odločiti za enoznačen odgovor. Zgodbe, ki jih v tem okvirju ustvarja pisateljeva domišljija okoli izmišljenih ali resničnih ljudi, bi bile lahko tudi samostojne, a kot že rečeno, druži jih to leto in to mesto z vsemi trenji, razlikami in industrijskim razvojem, ki je nakazoval napredne smeri. Čeprav je bilo leto 1934 burno, ga večina prebivalcev ni doživljala tako. Res jih je pretresel atentat na kralja Aleksandra v Marseillu, toda številne politične dejavnosti so potekale v strogi tajnosti, saj so bili vključeni le posvečeni. Prebujanje delavskega razreda je potekalo pod vodstvom izobražencev, privržencev Marxa, Engelsa in sovjetske revolucije. Na drugi strani se je ostanek nemško govorečega prebivalstva po tihem pripravljal na ponovno priključitev Štajerske k Avstriji. Njihovi zgledi so bili obrnjeni k nemškemu nacionalsocializmu, ki ga je oznanjal Hitler. Partljič dobro opisuje mesto, ki ga Drava deli na levi in desni breg. Bregova imata povsem različni življenji. Na eni strani so skrajno revni predeli, kot so tako imenovana Abesinija, vagonarsko naselje in začasno bivališče nasilno izseljenih na prostem, pod mostom, na drugi strani so bivališča bogatih, kulturne in izobraževalne ustanove, gledališče, knjižnica, lepe stavbe in široke ceste. Kljub revščini nekaterih se mesto industrijsko razvija, delavci na železnici so dobili svojo stanovanjsko kolonijo s solidnimi stanovanji. V romanu sledimo zgodbam mladih fantov iz podeželskega štajerskega okolja, ki se ob začetku šolskega leta z vlakom peljejo v Maribor, kjer bodo nadaljevali šolanje, pa zgodbi njihovega vrstnika, istrskega begunca Pepija. Njihovi liki so obogateni z družinskim ozadjem in usodami družinskih članov ter z dogodki, ki so njihove načrte speljali stran od začrtanih ciljev. Ob njih je v romanu še vrsta akterjev, ki so križali pot mladeničem, in nekatere med njimi Partljič opiše tako natančno, da pred bralci zaživijo polno in prepričljivo življenje. Še posebej pretresljivo stanodajalko Margaretho Šprah, nekoč veliko in bogato damo, po rodu Avstrijko, katere tragično zgodbo spremljamo od njenih najbolj cvetočih let, prek krutega staranja do samega konca. Medtem ko je nemški del mariborskega meščanstva vzvišen in podcenjujoč do Slovencev, so Slovenci nestrpni do primorskih beguncev, ki so pribežali v Maribor pred italijanskim fašizmom in jih domačini imenujejo Čiči. Enako nezaupljivi, če ne celo sovražni so tudi do Srbov, s katerimi si po novem delijo skupno državo. Partljič z opisom zapletenega življenja v tem obmejnem pasu dobro predstavi delitve, ki so v zgodovino in človeške možgane zasidrane od nekdaj. Naj ljudstva delijo reke ali pa meje, ki jih spreminjajo agresorji ali mirovniki na pogajanjih, ko se vojne vihre končajo, vedno bodo ostali na svojih bregovih ali na svoji strani črte, levi in desni, zgornji in spodnji, vzhodni in zahodni, vsako s svojimi nepotešenimi ozemeljskimi apetiti, predsodki, s svojo nepomirljivo nestrpnostjo ali celo nerazumnim sovraštvom. Kaže, da ga je veter z vzhoda samo še podpihoval.

Bolgar Georgi Sabev se uči slovenščino, ker se zanima za slovensko politiko razvoja podeželja, Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji, Argentinka Graciela Norma Zorc bi rada izpopolnila znanje slovenščine, ki so ga nanjo prenesli slovenski starši, Italijan Daniel Balesstin pa bi rad spoznaval slovenščino in slovensko kulturo, ker je del tržaške identitete. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči, saj so lahko vzor medkulturnega povezovanja. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.

Živali čutijo veliko več, kot si mislimo. Tudi one občutijo žalost, veselje, srečo ali ljubezen. Bolj rahločutni smo, bogatejše je naše zaznavanje njihovega čustvenega sveta. Na desetine čustvenih zgodb teh sobitij nam bo v oddajo Nočni obisk po polnoči prinesel Aleš Lavrič iz zatočišča za živali V pravljici. Pri njih se ne postavljajo nad druge oblike življenja. Pri njih živali živijo polno življenje do visoke starosti in naravne smrti. Njihovi »rešenčki« si zaslužijo le najboljše. Živali uživajo svobodo, skrb in ljubezen, po uničujočih okoljih, iz katerih so prišle, se jim v zatočišču povrne volja do življenja, preobrazbe so čudovite, vampki okrogli. Tudi o neprekosljivem čuvaju, prijaznem gosaku Pikiju, pujsu z neverjetno življenjsko zgodbo, Teodorju, osličku Pinu, kozlu Zlatku, sočutnem odnosu živali do poginulih prijateljev in žalovanju, ki je podobno človeškemu (tudi one potrebujejo čas) ter o odnosu države do tovrstnih kmetij bo kaj slišati. Ker so počitnice, pa boste lahko navdušili tudi otroke, ki na kmetiji, v objemu pristne narave, ki se dotakne srca in prebudi dušo, radi preživljajo nepozabne pravljične poletne tabore. »Skozi življenje ni lahko iti sam. Če imaš ob sebi pravega, ljubečega, razumevajočega, iskrenega sopotnika, na katerega se lahko nasloniš, ko ti je najteže in ko ti je najlepše, je to največ, kar lahko imaš« V zatočišču imajo takih sopotnikov najmanj 80.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.

Za Maje, ki nikoli niso oblikovali skupnega, enotnega identitetnega prostora, saj gre za več skupin ljudstev Srednje Amerike, ki so med drugim govorila vsaka svoj jezik, se je marsikdo začel zanimati po kontroverzni hollywoodski filmski upodobitvi Apokalipso. Ta je, čeprav z izkrivljeno sliko, pometla s prejšnjimi romantiziranimi predstavami o miroljubnih, včasih poduhovljenih poljedelcih, ki so se ogibali vojnim napetostim in krvavim spopadom. Čeprav je bila njihova civilizacija v zatonu in je skoraj popolnoma propadla že pred španskim prihodom, arheologi v zarasli džungli še vedno odkrivajo nekdanja urbana središča. Tudi potomci Majev še živijo ter znova spoznavajo svojo staroselsko kulturo, znanja prednikov, ki zajemajo tako astrologijo, matematiko in astronomijo kot umetnost, pisavo in zapletene koledarske sisteme. Dr. Ivan Šprajc, arheolog, zgodovinar in antropolog, je v sodelovanju z drugimi strokovnjaki z raziskovanjem odkril, da uporaba sistema majevskega koledarja z 260-dnevnim ciklom sodi dlje v preteklost, kot je veljalo doslej, Dr. Šprajc, ki je tudi predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, je v oddaji Kulturni fokus povedal več o arheoastronomskih raziskavah in novih dognanjih. Vse to je namreč pripeljalo do dokazov o zgodnejšem obstoju in razcvetu sofisticiranih astronomskih znanj pri Majih. Magda Tušar

EPIZODA 60Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami ekipa tako imenovanih Sanjskih žensk. Z nami so: Ana Sučevič, Hana Ševič in Eva Luna. Prisluhnite kaj vse nam je ta nagajivi trijo povedal

Piše: Miša Gams Bere: Matjaž Romih Prozni prvenec Ajde Bračič Leteči ljudje vsebuje dvajset kratkih zgodb, v katerih se avtorica, po izobrazbi arhitektka, domiselno poigrava s formo in vsebino. Zgodbam jer skupen pogled na realnost, ki ni trdna, temveč se v skladu s počutjem in dejanji protagonistov nenehno spreminja – osrednji liki spreminjajo identiteto, “agregatno stanje”, bivanjski prostor ter celo prehajajo iz tostranstva v onstranstvo in nasprotno. Brezdomcema, ki se v zgodbi Skozi daljnogled izmenično selita izpod mostu v bližnji mestni park, si z daljnogledom na bolšjem sejmu lahko približata svet, ki je v vseh pogledih identičen z njunim, le da je, kot piše, “malce večji, malce bližji in malce boljši”. Snaha, ki skrbi za na pol dementno taščo v zgodbi Hiša spomina odpira številna vrata hiše, skozi katera vstopa v preteklost, zaznamovano s tragično nesrečo enega izmed otrok njene tašče, medtem ko protagonistka zgodbe Prisluškovanje ugotavlja, da je blok “telegrafska žica, speljana v vse smeri”, pri kateri ni nikoli jasno kdo komu prisluškuje in “se hrani z drobci tujih življenj”. Junakinja zgodbe Nikogar ni, ki bi ti bil podoben obsedenost s sosedi nadomešča z zagrizenim iskanjem dvojnikov, medtem ko po smrti enega od sicer značajsko povsem različnih dvojčkov v zgodbi Škrlatica drugega šele ponovni vzpon na goro obudi iz neme otopelosti. Protagonist zgodbe Efekt Kuleševa nerazločno mrmra besede ter ponavlja ene in iste kretnje, s katerimi se prestavlja iz ene časovno-prostorske dimenzije v drugo, čeprav se bralcu dozdeva, da se celotno življenje tega osamljenega možakarja odvije v enem samem trenutku, ki v nedogled traja v sedanjosti. Na prvi pogled se zdi, da želi Bračičeva z omenjenimi zgodbami pokazati na fluidno naravo realnosti, ki razgalja travme ljudi, ki ne znajo ali ne zmorejo obračunati s svojo preteklostjo, vendar nam kmalu postane jasno, da so prav protagonisti tisti, ki iz trenutka v trenutek spreminjajo koncept časovno-prostorske matrice, ki jo doživljamo kot fiksni model sestave družbe. Njihovi prisluhi, prividi, fantazije in obsesije potiskajo meje stvarnosti do neslutenih razsežnosti in neizpodbitno kažejo na to, da je ves naš univerzum narejen iz takšne snovi, kot so narejene naše sanje oz. fantazme. Vendar pa osrednji liki kratkoprozne zbirke Ajde Bračič Leteči ljudje tu in tam vendarle trčijo na povsem fizične ovire v prostoru, kjer se zataknejo zaradi povsem banalnih razlogov. V zgodbi Svetozarjeva smrt se duh umirajočega odcepi od telesa in si na vse pretege prizadeva, da bi se vrnil na kraj nesreče in pobral pločevinko fižola, ki jo je obljubil ženi. V zgodbi Izkopavanja spremljamo arheologinjo, ki odkopava stara grobišča in med okostji neznanih otrok zasluti zgodbo misteriozne deklice iz blata, medtem ko se njena hčerka Nasrin bojuje s posledicami katastrofalnega potresa v Izmirju in ne odgovarja na materine klice, saj ji zameri brezbrižnost ob očetovi smrti. Bračičeva nalaga segmente te kompleksne zgodbe enega na drugega in hkrati po odlomkih razgalja plasti družinske preteklosti, ki pripeljejo do tega, da se v nekem trenutku vprašamo, ali morda v resnici ne prepoznamo okostja starodavne deklice kot žrtve nedavnega potresa ali celo kot “fantoma” družinske tragedije. Tudi pri ostalih zgodbah avtorica piše, kot da bi odkopavala plasti nezavednega in nam po segmentih razkrivala osebne zgodbe ljudi, ki so se ujeli v določen prostor ali bivanjsko situacijo. V uvodu nas že s prvim stavkom vrže v osrčje dogajanja in šele ob temeljitem opisu prostora in tamkajšnjih predmetov nam predstavi protagoniste, vpete v precej neobičajne, celo bizarne izzive. Zdi se kot da bi pisateljica z njimi zastavljala bralcu psihološke rebuse in detektivske uganke, da bi ga izzvala in pozvala k temu, naj aktivira celotne možgane – najbolj pa tisti del, ki je zadolžen za vizualizacijo in intuicijo. V kratki zgodbi Trenutek nepazljivosti nam v nekaj dolgih povedih predstavi osebo z opisom raztresenih predmetov, ki jih protagonistka najde na tleh poleg izgubljene torbice, v katero nazadnje vstopi tudi sama. V zgodbi Dekle v modri jopici pa nam glavno junakinjo predstavi prek elektronskih sporočil, ki jih piše telefonskemu centru, saj želi dobiti odgovor na vprašanje, zakaj na razgovoru za službo ni bila izbrana. Sprva so njena pisma povsem uradna in formalna, sčasoma pa dobivajo vse bolj osebno noto – dotično osebo naslavlja kot dekle v modri jopici, kot sodelavko, ki jo poimenuje Ana in s katero se na neki točki povsem poistoveti, čeprav ob tem ne skriva zavisti, žalosti, jeze, nemoči in prezira – sluti namreč, da se ji zaposlitev, ki si je tako zelo želi, z vsakim njenim vprašanjem vedno bolj izmika. Na neki točki bralec pomisli, ali si ne dopisuje kar sama s sabo, saj se zdi, da postaja dvojnica, ki vprašanja zastavlja svoji “zaposleni” polovici, kot bi s tem želela priti do dna svoji brezposelnosti oz. prekarnosti. Leteči ljudje Ajde Bračič so izjemni posamezniki, ki se ne sramujejo svojih hib in življenjskih spodrsljajev, temveč se ob vsakem padcu poskušajo pobrati s tal. “Z vztrajnostjo lesketajoče se črne rane, ki se znova in znova odpira”, se poženejo v višave in globine ter potrjujejo misel, da je zgodovina na strani drznih, malce norih junakov, ki jih ni strah skočiti v brezno, v svet paralelnih realnosti, v katerem je smrt le prehodno stanje duha, ki nenehno išče načine in izzive za novo utelešenje. Čeprav je Ajda Bračič na začetku svojega literarnega ustvarjanja, je s prvencem Leteči ljudje brez dvoma pokazala stilistično raznovrstnost, eksperimentalno igrivost, intuitivno globokoumnost in nepretenciozno pisateljsko suverenost – vse to so vrline, ki jih pogosto ne zasledimo niti pri pisateljih, ki imajo za seboj že več kratkoproznih zbirk in romanov. Le pobožno si lahko zaželimo, da bi v tej smeri zasnovala tudi naslednje knjige.

Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni. Velika napaka je bila, da se je celoten šolski sistem ob vsakokratnem vračanju v šolske klopi skoraj v popolnosti osredotočil na fanatično pridobivanje ocen, ne pa na to, kako so otroci doživljali ta čas in s kakšnimi stiskami so se vračali, meni Monika Erjavec Bizjak, magistra zakonskih družinskih študij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin. Posledice so občutne in terapevti, ki izvajajo brezplačno psihosocialno pomoč pri ZPM Moste Polje, opozarjajo, da tako množičnega povpraševanja po terapijah kot jih imajo zdaj, ni bilo še nikoli. Njihovi programi, kjer iščejo pomoč predvsem ljudje, ki se že tako borijo s finančnim preživetjem, pa so seveda le odsev sprememb v družbi, kjer se posledice ukrepov ob epidemiji združujejo s strahom pred negotovostjo v prihodnosti.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde. Taka roža utegne biti kdaj še tako preudarno stvaren človek. Nenadoma se mu stoži po sicer povsem zanemarljivem udobju. Zoprno, nadvse zoprno, v novi službi nimam prostega parkirnega mesta! Pet njegovih kolegov je pa ostalo brez delovnega mesta. Še bolj prikrajšana se pa počuti prava mila jera. Cmeruhce srečamo že med otroki. Vendar je splošna vzgoja še vedno nagnjena k hitri zadovoljitvi umišljenih potreb. Najprej zadošča nova igrača, kmalu zmogljiv mobilnik ni dovolj nov. Šolar se počuti zapostavljenega, če se ne more hvaliti s čim boljšim od kdaj prej najboljšega. Vsi imajo pametne telefone, a jaz naj bom pa butelj? Ni mogoče vsem naenkrat imeti vse, kar je na tem svetu dosegljivega. Tudi to se še ni uresničilo, da bi imel vsak dovolj za preživetje, kaj šele za udobno življenje. Geslo: vsakemu vse, kar potrebuje, je mikavno, a ni nikjer udejanjeno. Vendar zgolj zato ne, ker zahtevamo precej več, kot že povsem zadošča. Eno je potrebno. To je bilo vodilo našega rojaka Friderika Baraga. A se ta dobrodušna Črna suknja med Indijanci ni izsušil in izmozgal zgolj s pobožnostjo. Izžel se je s fizičnim, kulturnim, gospodarskim, izobraževalnim, družbenim in duhovnim delom za domorodna plemena, ki jim je napredni beli človek izžemal telo in duha. Njihovi potomci ga dobro poznajo. Koliko pa mi? Enako tudi druge rojake, ki so z vztrajnim delom oplemenitili svet. Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde. Misel, Ptica selivka, indijskega modreca Rabindranata Tagoreja. Niso misleci za v staro šaro. Mi smo postali površinski, manj pripravljeni pogledati v globine. Izgubljamo smisel za čudenje, tudi za premislek o povsem vsakodnevnih dogodkih in priložnostih. Stara domislica o posebnežih, ki da slišijo travo rasti, je samo znamenje nezazrtosti v naravne procese in površnega dojemanja vsega živega, pa še vedno v čem tudi skrivnostnega. »Dolga leta sem krmil golobe, na tisoče sem jih krmil, kajti kdo bi navsezadnje mogel vedeti …« je menda dejal Nikola Tesla. Tudi če nismo ne rosna kaplja ne zvezdno nebo, lahko sprejmemo svoje okolje, poklic in stan brez jadikovanja, da smo izbrali najslabše.

Naslednje pol ure vas v Nedeljski reportaži vabimo, da se razgibate. Začeti dan z gibanjem pomeni, da dobro vplivate na svoje zdravje, razlagajo v Društvu Šola zdravja, v katerem organizirajo jutranjo telovadbo, imenovano 1000 gibov, že v 90 občinah po Sloveniji. Z vadbo skrbijo za ohranjanje in izboljšanje zdravja udeležencev, predvsem starejših. Njihovi udeleženci vadijo v skupinah vsako jutro in v vsakem vremenu, 30 minut. Jutranji telovadbi v ljubljanskem Tivoliju se je pridružila tudi novinarka Petra Medved.

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.

Tina Kolenik je likovna umetnica in kostumografinja, pa tudi performerka, ki v vsem svojem opusu tematizira telo v najrazličnejših odnosih z okoljem. V galeriji Kresija se predstavlja z razstavo V imenu ljudstva. Na razstavi fotografij in objektov se avtorica obleče v kostume in zavzame tipične poze osmih svetovnih vladarjev, ki so v zgodovini krojili zgodovino posameznih narodov in kompleksnejših svetovnih ozemelj. Njihovi kostumi, izrazi vladarske moči, so narejeni iz vžigalic, ki kot metafora nadomeščajo ljudske množice, ki so vladarjem podarjale moč. Tino Kolenik je pred mikrofon za oddajo Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Predsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Portreti verskih dostojanstvenikov, dobitnikov državnih odlikovanjPredsednik republike Borut Pahor je trem verskim dostojanstvenikom različnih veroizpovedi ob koncu leta 2021, ko je Slovenija praznovala 30 let samostojnosti, vročil visoka državna odlikovanja za njihove zasluge na posvetnem področju. Nagrajenci so: kardinal dr. Franc Rode iz rimskokatoliške cerkve, duhovnik mag. Geza Filo iz evangeličanske cerkve v Sloveniji in nekdanji mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.

Ep 171OSCAR - Open Source CPAP Analysis ReporterDaring Fireball / Appeals Court Grants Apple a Delay on Injunction Mandating Changes to App Store in Epic CaseMacRumors / Paddle Postpones Launch of In-App Purchase Alternative After Apple Wins Reprieve9to5Mac / Tile owner 'Life360' reportedly sells location data of its users to 'virtually anyone'MacRumors / Apple CEO Tim Cook 'Secretly' Signed $275 Billion Deal With China in 2016MDN / Apple global battery development chief leaves for VolkswagenTakođe: Sommer Panage, Scott PerryApple Newsroom / App Store Awards honor the best apps and games of 2021TidBITS / Well-Known Apple Developers Support Manifesto for Ubiquitous LinkingSteve Streza / The Paywalled Garden: iOS is AdwareTidBITS / USBefuddled: Untangling the Rat's Nest of USB-C Standards and CablesBits about Money / The fraud supply chainWallpaper / Inside Apple Park: first look at the design team shaping the future of techCult of Mac / Today in Apple history: QuickTime brings video to the massesFast Company / ‘The Oregon Trail' at 50: The story of a game that inspired generationsIGN / Masayuki Uemura, the designer of the Nintendo Entertainment System and the Super Nintendo Entertainment System, has passed away at the age of 78.ZahvalniceSnimljeno 13.12.2021.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.70x70cmulje /oil on canvas2021.

Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.

Lige "petice" bile su glavna tema 147. epizode podkasta "Sa terena". Nakon francuske Lige 1, počele su Premijer liga, LaLiga i Bundesliga, dok Seriju A čekamo narednog vikenda. Glavni događaj u periodu između dve epizode bio je transfer Lionela Mesija iz Barselone u Pari Sen Žermen. Pred Maurisijom Poćetinom je težak zadatak da uklopi sve zvezde u jednu celinu. Titula u domaćem prvenstvu je "obezbeđena", a da li isto možemo da kažemo i za Mančester siti u Engleskoj, odnosno Juventus u Italiji? O svemu tome razgovarali su novinari B92.net Stefan Nikolić i Milan Tomić. Pratite podcast Sa terena: RSS - https://www.b92.net/podcast/sa-terena/feed/ Apple Podcasts - https://podcasts.apple.com/podcast/sa-terena/id1070564847 Google Podcasts - https://www.google.com/podcasts?feed=aHR0cHM6Ly93d3cuYjkyLm5ldC9wb2RjYXN0L3NhLXRlcmVuYS9mZWVkLw%3D%3D

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Barbara Zupan.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18 inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. V pogovoru, premierno pripravljenem za Ars humano, voditeljica Nataša Lang in gostje premišljujejo o tem, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Na kratko se ozirajo v zgodovino, v središču pogovora pa so izzivi, pred katerimi je ustanova zdaj. Gostje: - direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, - upokojeni raziskovalec dr. Janez Dular, - predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič, - raziskovalka dr. Lea Kuhar.

Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18-ih inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. Premišljevali bomo, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozmo Ahačičem in raziskovalko dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je institucija.

S.L.A.M.A sa Vama! Umjesto simfonije, sarkazmi i ironije! ...500 NOVIH milijardera u samo zadnjih 12 mjeseci jedva 3000 milijardera u zadnjih 12 mjeseci "zaradili" dodatnih 8 TRILIONA US dolara... S.L.A.M.A sa Vama! By Vladimir Kreća

V tokratnem podcastu govorimo o najlažjem načinu vstopa na kapitalske trge, in sicer preko vzajemnih skladov. Kaj to sploh so? Zakaj bi vzajemne sklade morali vlagatelji poznati? Kdo so sploh vlagatelji? Koliko denarja vlagajo? Kakšni so stroški? In zakaj mladi pravijo, da je to naložba za boomerje? Kako vzajemni skladi odgovarjajo na vse večjo konkurenco skladov, ki kotirajo na borzi (ETF), ki so cenovno bolj privlačni kot vzajemni skladi? Kakšni so argumenti vzajemcev? Kdaj kalkulacija deluje v prid vzajemnim skladom in kdaj ETF? Kako lahko izkoristimo krovne sklade kot nekakšno davčno oazo? In še veliko več. Tokrat se v podcastu Money-How o kritiki vzajemnih skladov pogovarjamo s Krunom Abramovičem, predsednikom Združenja CFA in predsednikom uprave NLB Skladi. V investicijskem podcastu odgovarjamo na: 00:00​ Intro + Disclaimer04:50​ Anekdota + Etika08:07​ So vzajemni skladi res naložba za boomerje?15:51​ Bo vzajemnim skladom res odklenkalo?19:52​ Razlike med vzajemnimi skladi in ETF25:25​ Kritika panogi vzajemnih skladov26:29​ Zakaj denar letos leti v vzajemne sklade? Smo na poti k novemu rekordu30:28​ Pravi tipi varčevalcev in vlaganje na podlagi preteklih donosnosti44:53​ Seciranje stroškov vzajemnih skladov in primerjave z ETF1:01:30​ Vzajemni skladi so nekakšna davčna oaza1:09:38​ Sklepanje varčevalnih načrtov na daljavo?1:13:19​ Zanimive regije in panoge za investiranje1:14:47​ Kako izbrati sklade v množici vzajemnih skladov   V prihajajočih tednih boste vsi tisti, ki želite plemeniti svoje prihranki prišli nas svoj račun. V podcastu Money-How bomo predstavili različne načine vlaganja, vse od tega, kako začeti in vstopiti na kapitalske trge, kako izbrati trgovalne platforme, kupovati različne naložbe in kam dejansko tudi investirati svoj denar. Za dodatne informacije se lahko naročite tudi na e-pismo na spletni strani www.biznispace.com. Izračune, zanimivosti in drugo objavimo tudi na družbenih omrežjih, zato nas spremljajte tudi tam (@marjamilic, @biznispace, @money_how) O ETF pripravljamo poseben podcast, zato se naročite na Money-How, da ne zamudite. In še veliko več zanimive vsebine. Če menite, da bi lahko ta vsebina koristila vašim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom, prosim posredujte podcast naprej. In še vabilo… Če želite debatirati z nami o investiranju ali drugih finančnih tematikah, vas vabim, da se nam pridružite na Discord kanalu Money-How, povezavo najdete na Youtube kanalu https://biznispace.com/money-how/youtube

V javnosti ne pojenjajo kritike zaradi plačilnih nalogov in vabil na sodišča dijakom, ki so z javnim protestom zahtevali čimprejšnjo vrnitev v šolske klopi. Njihovi predstavniki so v Radijski tribuni pojasnili, zakaj jim je prekipelo. Mnenje, tudi o morebitnem vračanju vseh dijakov v šolo, pa ste lahko izrazili tudi vi. Oddajo je pripravil in vodil Dejan Rat.

Njihovi nastopi odzvanjajo zvoke melodičnih, dramatičnih in čutnih klezmerjev iz židovske tradicije Vzhodne Evrope, prek različnih evropskih ljudskih motivov in pesmi balkanskih narodov do filmskih tem in starih latino hitov. Vznemirljive, za današnji čas redko slišane kombinacije glasbe tudi v Prvo vrsto prinašajo pristen zvok, ki ga iz instrumentov izvabljajo: vodja skupine, skladatelj Aldo Kumar, harmonika; Peter Jakša, kitara; Nino de Gleria, kontrabas; Janez Pirc, kahon; Peter Jud, violina; Peter Beltram, flavta; Iztok Smeh, klarinet; Janez Vlaj, violina; Tomislav Čizmić, vokal; Miran Mohar, orglice, tolkala in Aljaž Rendla, klarinet.

Dva dni po hrvaškem eksodusu, ko smo nehali uživati, dokler smo lahko, pol leta po začetku koronazgodbe se pogovorimo o smiselnih in nesmiselnih ukrepih. Uporabnih in absurdnih. Zakaj imaš na upravni enoti občutek, da smo v vojni, medtem ko je v trgovinah bolj ali manj po starem? Zakaj je zobozdravnica v skafandru, frizerka samo z masko, glasbenik pa osem metrov od občinstva? Marsikaj smo videli in še bomo. Kateri ukrepi so se vam zdeli smiselni in dobri? In kateri tako čudni, da mejijo na teater absurda?

Kdo smo je naslov ilustrirane zgodovine slovenstva, ki jo je že pred desetletji zasnoval dddr. Andrej Pleterski, medtem ko je likovni del v knjigi prispevala Janja Rihter. V podobe minulega, nevidnega časa, zlitega v tisočletja in stoletja migracij, se bomo zazrli tudi v oddaji Kulturni fokus in se premestili na poti neprestanih mobilnosti, po katerih so se ljudje različnih identitet zgrinjali do našega, danes slovenskega ozemlja.

Mladi člani biroja a2o2 arhitekti so skupaj komaj leto dni. Njihovi projekti šele nastajajo, a so že opazni. V času študija so bili bolj ali manj del istega seminarja, najraje pa pri mentorjih, ki so pri mlademu človeku spodbuja njegovo kritično mišljenje.

Center mesta je v teh dneh sameval, parkovne in rekreacijske površine so bile polno zasedene, od vsepovsod po svetu so k nam prihajale podobe izpraznjenih turističnih prizorišč. Javni prostor narekuje, kako živimo in se obnašamo, kako se socializiramo in celo kako protestiramo. Kljub temu, da se ukrepi sedaj počasi sproščajo in se vračamo v javni prostor, pa je epidemija spremenila naš pogled nanj. Umetniški in raziskovalni kolektiv Nonument Group je 25. aprila povabil na samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Pripravili so avdiovodič, s katerim se sprehodimo čez spremenjeno mesto in ob katerem razmišljamo tudi o problemih mestnega centra, kot jih je izpostavila epidemija. Po Ljubljani nas vodi arhitekt in pisec Miloš Kosec, ki ga je Iza Pevec tedaj povabila k pogovoru o spremenjeni vlogi in doživljanju javnega prostora.

Prve vaje so imeli leta 2007 na vinorodnem hribčku nad Bistrico ob Sotli. Po njem je skupina dobila ime – Brencl Banda. Sprva je bil duet, zadnje desetletje pa so v zasedbi štirje. Ustvarjajo avtorsko glasbo, z močno energijo ljudske glasbe in občutkom za negovanje tradicije; njihove glasbene začetke so prevevali pretežno ruski, slovanski melosi. Kasneje se je njihova glasbena radovednost geografsko razširila in raziskovala veliko dlje od Balkana. Mlajša člana skupine, violinistka Ana Mezgec in kontrabasist Matjaž Bajc sta prinesla novo energijo; tako pravita starejša dva – harmonikar Rok Šinkovec in kitarist, ustanovitelj skupine Andrej Boštjančič Ruda. Njihovi štirje glasovi in štirje instrumenti so tokrat skupaj zveneli v Prvi vrsti.

Kako stvoriti prostor bez konkurencije na tržištu? Borba na tržištu može se usporediti s plivanjem u crvenom oceanu punom morskih pasa. Prema riječima autora knjige ‘Strategija plavog oceana’, “jedini način da se pobijedi konkurencija jest prestati se truditi pobijediti konkurenciju”. Pišite feedback, Saša Sve lektire Surovih Strasti nalaze se OVDJE. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcastKako slušati podcast u autu koji nema Mp3 playerTop lista najslušanijih epizoda TRANSKRIPT: Strategija plavog oceana-Chan Kim, Renee Mauborge Autori knjige dijele tržišni prostor na dva oceana: crveni i plavi. Crveni ocean predstavlja sve postojeće industrijske grane danas, dok plavi ocean označava sve industrijske grane koje danas ne postoje. To je nepoznat tržišni prostor. U crvenim oceanima poznata su pravila konkurentske igre, određene su i prihvaćene granice pojedinih industrijskih grana. Plavi oceani, naprotiv, određeni su neotvorenim tržišnim prostorom, stvaranjem potražnje i povoljnih poslovnih prilika. U plavim oceanima konkurencija je sporedna jer pravila igre tek čekaju da se postave. Primjer: Automobilska industrija vuče svoje korijene 1893.godine kada su braća Duryea predstavila svoj prvi jednocilindrični automobil u SAD-u. u vrijeme kada su kočije i laki konji bili glavnim prijevozom. Ubrzo nakon prve pojave automobila u zemlji su se pojavile na stotine proizvođača automobila koje su izrađivali prema narudžbama kupaca. Automobili su bili luksuzna novotarija u to vrijeme. Jedan je model čak nudio električni aparat za kovrčanje kose na stražnjem sjedalu. Stajali su oko 1500 dolara, dva puta više od prosječnog godišnjeg prihoda obitelji. Djelatnost je, ukratko, bila mala i neatraktivna. Henry Ford, međutim, nije mislio tako. Henry Ford je 1908.godine predstavio Model T. nazvao ga je vozilom „za široke slojeve ljudi, izrađenim od najboljih materijala“. Iako se proizvodio samo u jednoj boji, Model T je bio pouzdan, trajan i mogao se lako popraviti. Stajao 850 dolara, upola od cijene postojećih automobila, a do 1924.godine pala je na 290 dolara. Za usporedbu, cijena kočije sa konjskom zapregom u to vrijeme bila je 400 dolara. Na pozornicu automobilske industrije dolazi General Motors. Tvornice GM su izbacivale širok spektar modela, novih boja i stilova koji su se mjenjali svake godine. Suprotno od Fordove funkcionalne, jednobojne, jednomodelne strategije. Budući da su se automobili češće mjenjali, nastalo je tržište rabljenih vozila. Doduše, Japanci su promijenili općeprihvaćenu logiku i nastavili sa neupitnom kvalitetom malih automobila s malom potrošnjom goriva. Njihovi čvrsti, štedljivi automobili stvorili su novi plavi ocean poslovnih prilika. Chrysler je pretprpio najteži udarac i na rubu bankrota otkrio je malo poluteretno višenamjensko vozilo – kombi, stvorivši novi plavi ocean u automobilskoj industriji. Iako je pojam plavi ocean nov, njegovo postojanje nije. Osvrnite se jedno stoljeće unatrag i priupitajte se: koliko je današnjih industrijskih grana tada bilo nepoznato ? Za mnoge temeljne industrijske grane, poput automobilske, muzičke naklade, avionske, petrokemijske, itd.. – nije se čulo ili se u to vrijeme tek počelo uzdizati. Sada okrenite sat unatrag samo za tridesetak godina: Mobilni telefoni, diskontna trgovina, kafići, kućni video, itd.. samo tri desetljeća ranije, nijedna od tih industrijskih grana u konkretnijem smislu nije postojala. Namjestite sada sat dvadeset godina unaprijed – ili možda pedeset i zapitajte se: koliko će danas nepoznatih industrijskih grana tada vrlo vjerojatno postojati? Ako povijest na neki način predviđa budućnost, odgovor je ponvno: Mnoge od njih. Uzmimo za primjer kako je Cirque du Soleil promjenio značenje cirkusa. Umjesto da slijedi uobičajenu logiku, ostaviti konkurenciju iza sebe nudeći dolje rješenje za postojeći problem – stvarajući cirkus s većom zabavom i uzbuđenjem – pokušao je ponuditi ljudima zabavu i...

Slovak Rastislav Šimković je po grobih ocenah predstavnik 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati. Njihovi zgodbi sta podobni: v času širjenja Otomanskega cesarstva do z Balkana bežali pred Turki in naselili prazna območja v srednji Evropi, ki so bila pred slabimi 500 leti še na voljo za poselitev. Največ jih je v Avstriji in na Madžarskem, pa tudi Češkem. In seveda Slovaškem, kjer v petih vaseh živi še kakih 2000 ljudi, ki še govorijo ali vsaj razumejo hrvaško in tam ob reki Moravi že pol tisočletja ohranjajo svojo kulturo. Rastislav Šimković je tudi direktor Kulturnega centra Istra v Devinski Novi Vesi, kjer imajo od nedavnega tudi župana, ki je gradiščanski Hrvat.

Sigurno ste čuli puno šala na račun snaje i svekrve, uglavnom su to smešne i negativne anegdote. Svekrva – sve kriva. Knjiga o Ruti sadrži jednu potpuno drugaćiju priču, govori od odnosu snaje i svekrve koji je obeležen potpunom predanošću jedna drugoj i međusobnom ljubavlju i poštovanjem. Ruta je pokazala karakter za poštovanje. Ona je bila vredna, ponizna, verna, lojalna i hrabra. Svi glavni likovi u ovoj knjizi su klasični primeri dobrih ljudi u akciji. Teško je odvojiti ove karaktere i posmatrati ih kao pojedince. Njihovi odnosi su duboko povezani i njihova dobrota dolazi do izražaja upravo u njihovim međusobnim odnosima. Rutin život je pokazao divne kvalitete, ona je bila vredna, puna ljubavi, dobra, verna i hrabra. Ove osobine su joj donele dobru reputaciju ali samo zato što ih je ona dosledno prikazivala u svim oblastima svog života. Jedna od velikih lekcija koje je Isus učio svojim sledbenicima je da je karakter muškarca ili žene uvek stvar onoga što je u njegovom ili njenom srcu. Zato nam Bog kaže da moramo da čuvamo naša srca, da ih zaštitimo sa najvećom brigom. Iznad svega, čuvajte svoje srce, jer je izvor života. Izreke 4:23 Naš snažan hrišćanski karakter treba da se istiće u izgubljenom svetu. Postizanje Hristolikog karaktera je naš naj uzvišeniji cilj u ovome životu.

Unemployed Australians and social welfare advocates are making a renewed push to raise the rate of Newstart. It comes following the government's pledge to cut deeming rates for pensioners. - Nezaposleni Australci i zagovornici socijalnih prava ponovo su pojačali pritisak na vladu da poveća iznos koji nezaposlene osobe primaju u sklopu programa Newstart.Njihovi zahtjevi uslijedili su nakon što je vlada smanjila stope prema kojima se određuje visina mirovine, odnosno deeming rates.

Vipavska dolina ni le ena od desetih najboljših destinacij v Evropi, kamor jo je lani uvrstil Lonely Planet, pač pa je tudi območje, na katerem najdemo kar nekaj prav posebnih živalskih vrst. Med njimi so tudi take, ki so že na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Njihovi ohranitvi in izboljšanju stanja njihovega habitata je namenjen projekt VIPava, ki ga skupaj s še nekaterimi partnerji vodi Zavod za ribištvo Slovenije. Tako na območju porečja Vipave poteka izlov tujerodnih vrst želv, ki izpodrivajo našo domorodno močvirsko sklednico, izvajajo se tudi ukrepi za laško žabo, hribskega urha, za ohranitev hrošča močvirskega krešiča, dveh ptičjih vrst in metulja. Poteka pa tudi popis vidrekov, saj se ta nočna žival spet vrača v Vipavsko dolino.

V Sloveniji se vse več gospodinjstev ogreva z lesnimi peleti, njihova proizvodnja narašča. Test, ki ga je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije opravila Zveza potrošnikov Slovenije, je pokazal, da so razlike v kakovosti peletov še vedno zelo velike. Štirje odstotki vzorcev v niso ustrezali označenemu razredu, na trgu se pojavljajo celo ponarejeni certifikati.

Zasedba Smrt boga in otrok bo v petek, 19. maja, poleg N'toka, Mimi Mercedez in Matter nastopila na študentskem Kampusu. Legit $hit, ki ga organizira Radio Študent, se oglašuje kot koncertni dogodek (t)rap senzacij. Fenomen trapa, ki je pravzaprav zgolj različica rapa (spomnimo se na manipulacije z žanrsko oznako indie), se je več kot očitno razpasel tudi pri nas. Člani kolektiva Smrt boga in otrok so Ljubljančani, a vsak iz svojega "geta". Izak Košir jih bo zaslišal o tem, od kod so dobili ime, zakaj ne marajo vzporednic z Matter, kdo je Sara Bezovšek in še o čem. Njihovi glasbi lahko prisluhnete na tej povezavi, videospot Neonske noči pa si lahko ogledate tu. Torpedo, najglasnejši podkast v državi, leti proti vašim ušesom!

Poletni izštekani mix - z najboljšimi trenutki iz štirih posebej izbranih preteklih oddaj Izštekani. Njihovi gostje so bili ljubljanski raper Trkaj, velenjski rokerji Res Nullius, ljubljanski novovalovski odštekanci Čao Portorož ter mariborski pihalec in skladatelj Vasko Atanasovski z gosti. Iz vsake oddaje bomo izluščili najboljše, najbolj vroče, najbolj ekskluzivne, najbolje izvedene in najbolj izštekane kose.