Zrcalo dneva

V Veliki Britaniji so o prizadevanjih za mir v Ukrajini razpravljali ameriški, evropski in britanski svetovalci za nacionalno varnost. Zelenski je srečanje, ki sta ga gostila britanski zunanji minister David Lammy in ameriški podpredsednik JD Vance, označil za konstruktivno. Kot je dejal, so prisluhnili vsem ukrajinskim argumentom.

Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vlada je sprejela izhodišča za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Ob tem je ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, naj preučita prepoved izvoza na ta območja. Gre za simboličen ukrep, saj je trgovinska politika namreč izvajana v sklopu Evropske unije, uvoz z zasedenih ozemelj pa skoraj ničen. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni človekoljubni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo.

Napovedan slovenski obrambni holding je namenjen predvsem krepitvi slovenske obrambne sposobnosti, so sporočili s pristojnega ministrstva. Podrobnosti o strateškem svetu bo, tako na ministrstvu, pokazal čas, je pa zanimanje za sodelovanje izrazilo že več kot 130 slovenskih podjetij.

Minevata dve leti od najhujše naravne nesreče pri nas. Poplave so takrat prizadele dve tretjini države, obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard, pa se nadaljuje.

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da bodo dostavili človekoljubno pomoč Rdečega križa talcem v Gazi, pod pogojem, da Izrael trajno odpre humanitarne koridorje. Strani sta odnose pred tem zaostrili - Hamas z objavo posnetka sestradanega talca, izraelske oblasti pa z obiskom mošeje Al Aksa. Število ubitih v današnjih izraelskih napadih na Gazo se je medtem povišalo na najmanj 92, še šest ljudi pa je umrlo od lakote - skupno tako 175.

Nevihtno vreme po Sloveniji se umirja, potem nas je doseglo popoldne iznad Italije in severnega Jadrana. Ob močnih sunkih vetra, nalivih in bliskih strel je nevihte spremljala tudi toča. Ta je bila ponekod v Savinjski dolini debela kot jajce. Za vzhodno polovico države še velja oranžno vremensko opozorilo, za zahod pa ga je Agencija za okolje znižala na rumeno.

Ob vse večji lakoti, zaradi katere v Gazi dnevno umirajo otroci in odrasli, je več kot 700 zaposlenih v evropskih institucijah od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas zahtevalo, naj Unija poveča pritisk na Izrael, da bi ta dovolil dostavo humanitarne pomoči v Gazi. Gazo sta danes obiskala ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee in posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, ki se je srečal s predstavniki ameriško-izraelske fundacije. Ta naj bi v Gazi skrbela za razdeljevanje pomoči.

Slovenija je kot prva evropska država uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja na Izrael, je sporočil premier Robert Golob. V luči dogodkov v Gazi je vlada na zagovor poklicala tudi izraelsko veleposlanico Ruth Cohen-Dar in jo pozvalo h končanju vojne in stradanja. V mednarodni skupnosti se medtem krepijo namere o priznanju Palestine, potezo sta napovedali tudi Portugalska in Avstralija.

Dan je zaznamovala huda prometna nesreča na štajerski avtocesti, pri Tepanju je umrlo pet ljudi. Med smrtnimi žrtvami so najmanj štiri državljanke Ukrajine. V Zrcalu dneva tudi. - Avstrija v preiskavo racije pri muzeju Peršman - Silovit potres prizadel Kamčatko -Odstop Evgenije Bujak na Touru

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Članice Evropske unije izražajo različne odzive po sprejetju 15-odstotnih carin na večino izvoza iz Evrope v Združene države. Francija ocenjuje, da so Združene države izbrale gospodarsko prisilo in niso upoštevale pravil svetovne trgovinske organizacije. Italija dogovor pozdravlja, češ da bi lahko imela zaostritev trgovinskih odnosov med Brusljem in Washingtonom uničujoče posledice. Kritiki pa opozarjajo, da je Unija preveč popustila Združenim državam in da bo evropsko gospodarstvo vseeno utrpelo škodo. Nemški analitiki svarijo, da bi se lahko njihov BDP zaradi carinskih ukrepov znižal za 6 milijard evrov in pol oziroma za 0,15 odstotka. Za Slovenski BDP bi to pomenilo približno 100 milijonov evrov, navaja časnik Finance.

V deževnem vremenu in z novim pričakovanim zmagoslavjem Tadeja Pogačarja se je v Parizu končala 112-ta kolesarska dirka po Franciji. Slovenski šampion je po štirih letih znova stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega podesta na Elizejskih poljanah. V zadnji etapi se je dolgo boril za etapno zmago, zadnjo preizkušnjo letošnje dirke pa je na koncu na 3. mestu končal Matej Mohorič.

Izraelska vojska je, kot navaja, pripravljena izvesti človekoljubne prekinitve v delih Gaze. Ob tem je dejala, da naj bi v enklavi že začela dostavljati pomoč iz zraka. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem od jutra ubitih več kot 70 ljudi, od teh najmanj 42 iskalcev pomoči, navajajo palestinski viri.

Pred drugo obletnico ujme avgusta 2023 so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili informacije o izvajanju del na vodotokih, stanje na področju odprave škode na občinski infrastrukturi in financiranje. Dosedanji sanacijski ukrepi so po njihovi oceni dali odličen rezultat. Lani so začeli tudi petletno trajno obnovo, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Poslanke in poslanci so na izredni seji vnovič potrdili zakone o uporabi konoplje za medicinske in zdravstvene namene, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o zaščiti živali. Ta prinaša prepoved kastracije pujskov brez anastezije in prepoved baterijske reje kokoši nesnic od začetka leta 2029.

Vlada je sprejela izhodišča za ustanovitev novega javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč in prenovljeno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša novost je uvedba novih obračunskih enot za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav. Potrdila je tudi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev. Ta bo podjetjem, ki se soočajo z vprašanjem nasledstva zaradi upokojevanja prvotnih lastnikov, omogočil prodajo lastništva zaposlenim. Država bi to spodbujala z davčnimi ugodnostnmi. Vlada je sprejela tudi strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze. Med drugim predvideva ustanovitev družbe ali holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Na tak način želijo zagotoviti tudi, da sredstva, vložena v obrambo, ostanejo v domačih podjetjih.

Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.

Predsednik vlade Robert Golob se je v Ljubljani sešel z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, kjer je bil v ospredju sestanka prvi osnutek proračuna Evropske unije za Slovenijo od leta 2028 do 2034. Premier je z njim zadovoljen - kot je dejal, je osnutek ustrezna podlaga za jesenska pogajanja med članicami povezave. Razpravljala sta tudi o širitvi Unije, kjer po mnenju komisarke ne gre le za povečanje ozemlja, pač pa tudi za krepitev varnosti.

V izraelskih napadih na severu Gaze je bilo danes ubitih najmanj 115 ljudi, od tega 92, ki so čakali na tovornjake Združenih narodov s pomočjo. Izraelska vojska je v odzivu sporočila, da so njihove enote izstrelile opozorilne strele proti množici, ki naj bi predstavljala "neposredno grožnjo", pa tudi, da so številke žrtev prenapihnjene. Na dogajanje v Gazi se je odzval tudi papež Leon XIV.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in sirski predsednik Ahmed al Šara sta sklenila dogovor o prekinitvi ognja, je sporočil posebni odposlanec Združenih držav za Sirijo Tom Barrack. Sirske oblasti so po dogovoru o prekinitvi ognja pozvale vse etnične skupine, naj spoštujejo prenehanje sovražnosti, predsednik al Šara pa je obljubil varovanje vseh manjšin.

Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.

Slovenska vlada je kot prva v Evropski uniji dva ministra izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi. Kot je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, gre za izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča. Ukrep pojasnjujejo z mnenjem, da omenjena uradnika z genocidnimi izjavami spodbujata nasilje in hude kršitve človekovih pravic Palestincev.

Evropska komisija je predlagala največji evropski proračun doslej. Za obdobje od leta 2028 do 2034 bi obsegal 2 tisoč milijard evrov, z njim pa bi po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odgovorili na sodobne izzive.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju razšli brez dogovora o ukrepanju proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Čeprav opažajo določene pozitivne premike pri dobavi človkoljubne pomoči, razmere v enklavi še niso zadovoljive, poudarja visoka predstavnica Kaja Kallas.

Če pogajanja z Washingtonom ne bodo uspešna, so članice Evropske unije pripravljene uvesti protiukrepe, ki bi prizadele ameriško blago v vrednosti več kot 90 milijard evrov. Kot je še dejal trgovinski komisar Maroš Šefčovič, se pogajanja z ameriško stranjo nadaljujejo že danes.

Evropska unija bo zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v včerajšnjem pismu zagrozil z uvedbo 30-odstotnih carin za uvoz blaga iz Unije s prvim avgustom, če Bruselj in Washington do takrat ne bosta sklenila dogovora. O pogajanjih z Združenimi državami ter o odzivu na najnovejšo Trumpovo napoved bodo jutri na zasedanju v Bruslju razpravljali trgovinski ministri držav članic 27-erice.

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

Premier Robert Golob je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal, da je Gibanje Svoboda vložilo predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.

Koalicijske partnerice tudi po sestanku niso enotne glede usode dveh obramnih referendumov. Prvak SDS Janez Janša oa je sporočil, da se zaradi neenotnosti koalicije, opozicija nima jutri s kom usklajevati.

Notranji minister Boštjan Poklukar je uspešno prestal interpelacijo. Zanj je bila že druga letos, v razpravi pa je zavrnil vse očitke opozicije, ki meni, da je kriv za poslabšanje varnostnih razmer in da slabo vodi policijo.

V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.

V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.

Agencija za okolje je zaradi nalivov in neviht izdala oranžno opozorilo za vso državo. Svarijo predvsem pred močnim vetrom in hitrim naraščanjem hudournikov, krajevno je mogoča tudi toča. Državo je že popoldne zajelo več neviht, ki pa se bodo ponoči močno okrepile.

Državni zbor je potrdil, da bomo o zvišanju obrambnih izdatkov odločali na posvetovalnem referendumu. Pobudo Levice so podprli v SD, SDS in NSI. Gibanje Svoboda po političnem porazu napoveduje pobudo za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. V Zrcalu dneva tudi: - Trump Zelenskemu obljubil nadaljnjo vojaško pomoč - Hamas odgovoril na predlog za premirje v Gazi - V Črnem vrhu protest, ker ostajajo brez bencinske črpalke

Za nami je najbolj vroč dan prvega vročinskega vala letos, jutrišnje popoldanske padavine ne bodo odpravile težav zaradi pomanjkanja padavin in vse bolj vidne suše. Iz okolice Ljubljane ta večer poročajo o obsežnem gozdnem požaru med Nadgorico in Podgorico, ogenj se je razširil na več kot 2 hektarja gozda in se približal hišam, nekaj prebivalcev so po podatkih policije preventivno evakuirali. V oddaji tudi: - Brezposelnost junija najnižja doslej - Prikrito vojno dobičkarstvo v Gazi - Slovenija polnopravna članica Cerna

V Kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na posledice suše. Pomanjkanje vode v zgornjem delu tal se stopnjuje od vzhoda proti zahodu države. Če v prihodnjih 10-ih dneh ne bo padavin, bodo razmere postale zelo kritične. Po besedah direktorja zbornice Martina Mavsarja bo suša prizadela vse veje kmetijstva.

Z današnjim dnem veljata pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja v višini enega odstotka bruto plače tako delodajalca kot delavca. Po podatkih pilotne raziskave bo sicer zavrnjena tretjina vlog; odločbe bodo vsekakor izdane šele jeseni, saj informacijski sistem še ne deluje, prav tako pa občine še niso sklenile pogodb z ustreznimi izvajalci.

Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.

Slovenska atletska reprezentanca si je v Mariboru priborila zgodovinsko uvrstitev v elitni razred evropskega ekipnega prvenstva. Na prvenstvu druge divizije je osvojila drugo mesto, zmagala je Belgija. Dve zmagi pa si je v tem koncu tedna priplezala Janja Garnbret. Na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku je bila olimpijska prvakinja najboljša tako na balvanih v petek kot tudi v težavnosti nocoj.

V Beogradu še vedno poteka množični protivladni protest, ki so ga pripravili srbski študenti; zbralo se je več deset tisoč ljudi. Vladi so postavili ultimat, da mora do 21-ih sprožiti postopek za razpis predčasnih volitev, a je vlada zahteve zavrnila. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer dejal, da nocoj pričakuje nasilne izgrede in da so varnostni organi v pripravljenosti.