Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija in celovit pregled dnevnih dogodkov, ki je na sporedu ob 22h. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Radijski dnevnik ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Članice Evropske unije izražajo različne odzive po sprejetju 15-odstotnih carin na večino izvoza iz Evrope v Združene države. Francija ocenjuje, da so Združene države izbrale gospodarsko prisilo in niso upoštevale pravil svetovne trgovinske organizacije. Italija dogovor pozdravlja, češ da bi lahko imela zaostritev trgovinskih odnosov med Brusljem in Washingtonom uničujoče posledice. Kritiki pa opozarjajo, da je Unija preveč popustila Združenim državam in da bo evropsko gospodarstvo vseeno utrpelo škodo. Nemški analitiki svarijo, da bi se lahko njihov BDP zaradi carinskih ukrepov znižal za 6 milijard evrov in pol oziroma za 0,15 odstotka. Za Slovenski BDP bi to pomenilo približno 100 milijonov evrov, navaja časnik Finance.
V deževnem vremenu in z novim pričakovanim zmagoslavjem Tadeja Pogačarja se je v Parizu končala 112-ta kolesarska dirka po Franciji. Slovenski šampion je po štirih letih znova stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega podesta na Elizejskih poljanah. V zadnji etapi se je dolgo boril za etapno zmago, zadnjo preizkušnjo letošnje dirke pa je na koncu na 3. mestu končal Matej Mohorič.
Izraelska vojska je, kot navaja, pripravljena izvesti človekoljubne prekinitve v delih Gaze. Ob tem je dejala, da naj bi v enklavi že začela dostavljati pomoč iz zraka. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem od jutra ubitih več kot 70 ljudi, od teh najmanj 42 iskalcev pomoči, navajajo palestinski viri.
Pred drugo obletnico ujme avgusta 2023 so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili informacije o izvajanju del na vodotokih, stanje na področju odprave škode na občinski infrastrukturi in financiranje. Dosedanji sanacijski ukrepi so po njihovi oceni dali odličen rezultat. Lani so začeli tudi petletno trajno obnovo, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Poslanke in poslanci so na izredni seji vnovič potrdili zakone o uporabi konoplje za medicinske in zdravstvene namene, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o zaščiti živali. Ta prinaša prepoved kastracije pujskov brez anastezije in prepoved baterijske reje kokoši nesnic od začetka leta 2029.
Vlada je sprejela izhodišča za ustanovitev novega javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč in prenovljeno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša novost je uvedba novih obračunskih enot za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav. Potrdila je tudi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev. Ta bo podjetjem, ki se soočajo z vprašanjem nasledstva zaradi upokojevanja prvotnih lastnikov, omogočil prodajo lastništva zaposlenim. Država bi to spodbujala z davčnimi ugodnostnmi. Vlada je sprejela tudi strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze. Med drugim predvideva ustanovitev družbe ali holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Na tak način želijo zagotoviti tudi, da sredstva, vložena v obrambo, ostanejo v domačih podjetjih.
Pred skorajšnjo drugo obletnico največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije je finančni minister Klemen Boštjančič ocenil, da se je vlada odzvala hitro, odločno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da delo še ni zaključeno in napovedal nadaljevanje obnove po poplavah. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic pa je med drugim dejal, da je na seznamu za odstranitev več kot 340 objektov in da so za več kot 200 objektov lastnikom izplačali odškodnine v skupni vrednosti približno 64 milijonov evrov.
Predsednik vlade Robert Golob se je v Ljubljani sešel z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, kjer je bil v ospredju sestanka prvi osnutek proračuna Evropske unije za Slovenijo od leta 2028 do 2034. Premier je z njim zadovoljen - kot je dejal, je osnutek ustrezna podlaga za jesenska pogajanja med članicami povezave. Razpravljala sta tudi o širitvi Unije, kjer po mnenju komisarke ne gre le za povečanje ozemlja, pač pa tudi za krepitev varnosti.
V izraelskih napadih na severu Gaze je bilo danes ubitih najmanj 115 ljudi, od tega 92, ki so čakali na tovornjake Združenih narodov s pomočjo. Izraelska vojska je v odzivu sporočila, da so njihove enote izstrelile opozorilne strele proti množici, ki naj bi predstavljala "neposredno grožnjo", pa tudi, da so številke žrtev prenapihnjene. Na dogajanje v Gazi se je odzval tudi papež Leon XIV.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu in sirski predsednik Ahmed al Šara sta sklenila dogovor o prekinitvi ognja, je sporočil posebni odposlanec Združenih držav za Sirijo Tom Barrack. Sirske oblasti so po dogovoru o prekinitvi ognja pozvale vse etnične skupine, naj spoštujejo prenehanje sovražnosti, predsednik al Šara pa je obljubil varovanje vseh manjšin.
Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.
Slovenska vlada je kot prva v Evropski uniji dva ministra izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi. Kot je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, gre za izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča. Ukrep pojasnjujejo z mnenjem, da omenjena uradnika z genocidnimi izjavami spodbujata nasilje in hude kršitve človekovih pravic Palestincev.
Evropska komisija je predlagala največji evropski proračun doslej. Za obdobje od leta 2028 do 2034 bi obsegal 2 tisoč milijard evrov, z njim pa bi po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odgovorili na sodobne izzive.
Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju razšli brez dogovora o ukrepanju proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Čeprav opažajo določene pozitivne premike pri dobavi človkoljubne pomoči, razmere v enklavi še niso zadovoljive, poudarja visoka predstavnica Kaja Kallas.
Če pogajanja z Washingtonom ne bodo uspešna, so članice Evropske unije pripravljene uvesti protiukrepe, ki bi prizadele ameriško blago v vrednosti več kot 90 milijard evrov. Kot je še dejal trgovinski komisar Maroš Šefčovič, se pogajanja z ameriško stranjo nadaljujejo že danes.
Evropska unija bo zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v včerajšnjem pismu zagrozil z uvedbo 30-odstotnih carin za uvoz blaga iz Unije s prvim avgustom, če Bruselj in Washington do takrat ne bosta sklenila dogovora. O pogajanjih z Združenimi državami ter o odzivu na najnovejšo Trumpovo napoved bodo jutri na zasedanju v Bruslju razpravljali trgovinski ministri držav članic 27-erice.
Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .
Premier Robert Golob je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal, da je Gibanje Svoboda vložilo predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.
Koalicijske partnerice tudi po sestanku niso enotne glede usode dveh obramnih referendumov. Prvak SDS Janez Janša oa je sporočil, da se zaradi neenotnosti koalicije, opozicija nima jutri s kom usklajevati.
Notranji minister Boštjan Poklukar je uspešno prestal interpelacijo. Zanj je bila že druga letos, v razpravi pa je zavrnil vse očitke opozicije, ki meni, da je kriv za poslabšanje varnostnih razmer in da slabo vodi policijo.
V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.
V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.
Agencija za okolje je zaradi nalivov in neviht izdala oranžno opozorilo za vso državo. Svarijo predvsem pred močnim vetrom in hitrim naraščanjem hudournikov, krajevno je mogoča tudi toča. Državo je že popoldne zajelo več neviht, ki pa se bodo ponoči močno okrepile.
Državni zbor je potrdil, da bomo o zvišanju obrambnih izdatkov odločali na posvetovalnem referendumu. Pobudo Levice so podprli v SD, SDS in NSI. Gibanje Svoboda po političnem porazu napoveduje pobudo za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. V Zrcalu dneva tudi: - Trump Zelenskemu obljubil nadaljnjo vojaško pomoč - Hamas odgovoril na predlog za premirje v Gazi - V Črnem vrhu protest, ker ostajajo brez bencinske črpalke
Za nami je najbolj vroč dan prvega vročinskega vala letos, jutrišnje popoldanske padavine ne bodo odpravile težav zaradi pomanjkanja padavin in vse bolj vidne suše. Iz okolice Ljubljane ta večer poročajo o obsežnem gozdnem požaru med Nadgorico in Podgorico, ogenj se je razširil na več kot 2 hektarja gozda in se približal hišam, nekaj prebivalcev so po podatkih policije preventivno evakuirali. V oddaji tudi: - Brezposelnost junija najnižja doslej - Prikrito vojno dobičkarstvo v Gazi - Slovenija polnopravna članica Cerna
V Kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na posledice suše. Pomanjkanje vode v zgornjem delu tal se stopnjuje od vzhoda proti zahodu države. Če v prihodnjih 10-ih dneh ne bo padavin, bodo razmere postale zelo kritične. Po besedah direktorja zbornice Martina Mavsarja bo suša prizadela vse veje kmetijstva.
Z današnjim dnem veljata pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja v višini enega odstotka bruto plače tako delodajalca kot delavca. Po podatkih pilotne raziskave bo sicer zavrnjena tretjina vlog; odločbe bodo vsekakor izdane šele jeseni, saj informacijski sistem še ne deluje, prav tako pa občine še niso sklenile pogodb z ustreznimi izvajalci.
Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.
Slovenska atletska reprezentanca si je v Mariboru priborila zgodovinsko uvrstitev v elitni razred evropskega ekipnega prvenstva. Na prvenstvu druge divizije je osvojila drugo mesto, zmagala je Belgija. Dve zmagi pa si je v tem koncu tedna priplezala Janja Garnbret. Na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku je bila olimpijska prvakinja najboljša tako na balvanih v petek kot tudi v težavnosti nocoj.
V Beogradu še vedno poteka množični protivladni protest, ki so ga pripravili srbski študenti; zbralo se je več deset tisoč ljudi. Vladi so postavili ultimat, da mora do 21-ih sprožiti postopek za razpis predčasnih volitev, a je vlada zahteve zavrnila. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer dejal, da nocoj pričakuje nasilne izgrede in da so varnostni organi v pripravljenosti.
Koalicijski vrh, ki ga je premier Robert Golob napovedal po odločitvi na vrhu zveze Nato za zvišanje obrambnih izdatkov, bo v ponedeljek, so danes sporočili iz njegovega kabineta. Medtem se je na srečanje v Haagu ob današnjem koncu zasedanja evroazijske gospodarske zveze v Minsku odzval ruski predsednik Vladimir Putin. Napovedano zvišanje po njegovi oceni temelji na neobstoječi ruski agresiji. Povedal je še, da v Kremlju v nasprotju z Zahodom načrtujejo zmanjšanje vojaških izdatkov, k iso zdaj 7-odstotni. Rusija je po besedah predsednika Vladimirja Putina pripravljena na nov krog mirovnih pogovorov z Ukrajino. O datumu in kraju se je treba še dogovoriti, je še dejal in dodal, da bi se lahko sešli v Carigradu. Ob tem je izrazil pripravljnost vzhodni sosedi vrniti še 3 tisoč trupel njenih vojakov.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
S sprejetjem sklepne izjave se je danes v Haagu končal po mnenju številnih zgodovinski vrh zveze NATO. Ta ocena temelji predvsem na krepkem zvišanju obrambnih izdatkov na 5% BDP do leta 2035. Voditelji so ob tem znova potrdili zavezanost vseh članic 5. členu severnoatlantske pogodbe o tem, da napad na en opomeni napad na vse in zagotovili nadaljno pomoč Ukrajini.
Iran je v odgovor na včerajšnje ameriške napade na iranske jedrske objekte izstrelil rakete proti ameriškim vojaškim oporiščem v Katarju in Iraku. Nad Doho naj bi se slišalo več eksplozij, žrtev naj ne bi bilo, prav tako ni nevarnosti za civiliste. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da ne bodo sprejeli nikogaršnje agresije.
Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da so bili v napadu poškodovani vhodi v podzemne predore jedrskega objekta v Isfahanu, a kot so sporočili pred tem, škode, ki so jo povzročili napadi, še ni mogoče oceniti. Ameriška administracija pa poudarja, da ni v vojni z Iranom, temveč z njegovimi jedrskimi prizadevanji. Teheran je napovedal oster odziv na napad, med povračilnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedel, je tudi zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero pretovorijo skoraj petino svetovne nafte in prav toliko zemeljskega plina.
Premier Robert Golob je v senci zaostrovanja razmer v Gazi podprl prizadevanja mednarodne pobude My Voice, My Choice za suspendiranje pridružitvenega sporazuma Evropske unije z Izraelom. Premier je tudi poudaril, da ena sama država ne more storiti vsega in da bi bilo nujno prepričati več voditeljev; pri tem ima Unija priložnost, da naredi prvi korak.
Mineva teden dni od izraelskega napada na Iran in s tem začetka obstreljevanja med stranema, iz Teherana tudi danes zvečer poročajo o eksplozijah. Izraelski obrambni minister Israel Kac je dejal, da je poleg uničenja iranskega jedrskega in raketnega programa zdaj tudi napad na iranskega vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja cilj vojne. To je sporočil potem, ko je iranska raketa zadela bolnišnico v Berševi. Izrael je napadel jedrski objekt Arak, kjer je tudi reaktor za težko vodo. Iz Bele hiše so sporočili, da bo ameriški predsednik Donald Trump odločitev glede Irana sprejel v naslednjih dveh tednih. Trump je sicer Iranu v minulih mesecih večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem.
Zaostrovanje vojne med Iranom in Izraelom visi na nitki, saj se ameriški predsednik Donald Trump še ni odločil, ali bodo Združene države odločneje posegle v spopad na strani Izraela. Iransko vodstvo je medtem sporočilo, da se država ne bo vdala ali privolila v diktat.
Obstreljevanja med Izraelom in Iranom se nadaljujejo peti dan, potem ko je v petek Izrael preventivno napadel Iran zaradi njegovega jedrskega programa. Po navedbah iranskih človekoljubnih organizacij je bilo v izraelskih napadih od petka skupno ubitih najmanj 452 ljudi. Iransko obstreljevanje Izraela je zahtevalo več kot 20 smrtnih žrtev. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da Združene države vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, a da ga za zdaj še ne nameravajo ubiti.
Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Po poročanju iranskih medijev se je pravkar začel nov val iranskih raketnih napadov na cilje v Izraelu. Teheran je svoja dejanja označil za samoobrambo, evropske države pa pozval k pritisku na Izrael, da ustavi napade na islamsko republiko, ti so med drugim zadeli več ciljev v Teheranu in na zahodu države. Ameriški predsednik Donald Trump pa je Teheran pozval k pogovorom. Druge teme: - V Svobodi odrekli podporo še četrtemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije - Premier Golob: Slovenija ostaja varna država - Cene goriv od polnoči dalje nekoliko višje cene, spet regulacija na avtocestah
Izrael in Iran sta v minulih urah zaostrila medsebojne spopade. Judovska država je po lastnih navedbah začela val napadov na zahodni del islamske republike. Ta poroča, da so izraelski izstrelki zadeli eno od stavb iranskega zunanjega ministrtva, ranjenih je več uslužbencev. Teheran, ki je izraelske prebivalce je posvaril, naj se ne zadržujejo v bližini določenih pomembnih območij, odgovarja s povračilnimi napadi, ki prebijajo izraelski protizračno obrambo. O najmanj štirih ranjenih poročajo iz izraelskega mesta Haifa.