Zrcalo dneva

Evropska unija bo zamrznitev carinskih protiukrepov, ki jih je aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija, podaljšala do začetka avgusta, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v včerajšnjem pismu zagrozil z uvedbo 30-odstotnih carin za uvoz blaga iz Unije s prvim avgustom, če Bruselj in Washington do takrat ne bosta sklenila dogovora. O pogajanjih z Združenimi državami ter o odzivu na najnovejšo Trumpovo napoved bodo jutri na zasedanju v Bruslju razpravljali trgovinski ministri držav članic 27-erice.

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

Premier Robert Golob je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal, da je Gibanje Svoboda vložilo predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče.

Koalicijske partnerice tudi po sestanku niso enotne glede usode dveh obramnih referendumov. Prvak SDS Janez Janša oa je sporočil, da se zaradi neenotnosti koalicije, opozicija nima jutri s kom usklajevati.

Notranji minister Boštjan Poklukar je uspešno prestal interpelacijo. Zanj je bila že druga letos, v razpravi pa je zavrnil vse očitke opozicije, ki meni, da je kriv za poslabšanje varnostnih razmer in da slabo vodi policijo.

V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.

V kabinetu premierja Roberta Goloba so po petkovi napovedi predloga referenduma o članstvu v Natu za ta teden napovedali niz srečanj o tem. Golob se bo predvidoma sešel z ustavnimi pravniki, koalicijskima partnericama in nato še predsedniki parlamentarnih strank.

Agencija za okolje je zaradi nalivov in neviht izdala oranžno opozorilo za vso državo. Svarijo predvsem pred močnim vetrom in hitrim naraščanjem hudournikov, krajevno je mogoča tudi toča. Državo je že popoldne zajelo več neviht, ki pa se bodo ponoči močno okrepile.

Državni zbor je potrdil, da bomo o zvišanju obrambnih izdatkov odločali na posvetovalnem referendumu. Pobudo Levice so podprli v SD, SDS in NSI. Gibanje Svoboda po političnem porazu napoveduje pobudo za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. V Zrcalu dneva tudi: - Trump Zelenskemu obljubil nadaljnjo vojaško pomoč - Hamas odgovoril na predlog za premirje v Gazi - V Črnem vrhu protest, ker ostajajo brez bencinske črpalke

Za nami je najbolj vroč dan prvega vročinskega vala letos, jutrišnje popoldanske padavine ne bodo odpravile težav zaradi pomanjkanja padavin in vse bolj vidne suše. Iz okolice Ljubljane ta večer poročajo o obsežnem gozdnem požaru med Nadgorico in Podgorico, ogenj se je razširil na več kot 2 hektarja gozda in se približal hišam, nekaj prebivalcev so po podatkih policije preventivno evakuirali. V oddaji tudi: - Brezposelnost junija najnižja doslej - Prikrito vojno dobičkarstvo v Gazi - Slovenija polnopravna članica Cerna

V Kmetijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na posledice suše. Pomanjkanje vode v zgornjem delu tal se stopnjuje od vzhoda proti zahodu države. Če v prihodnjih 10-ih dneh ne bo padavin, bodo razmere postale zelo kritične. Po besedah direktorja zbornice Martina Mavsarja bo suša prizadela vse veje kmetijstva.

Z današnjim dnem veljata pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja v višini enega odstotka bruto plače tako delodajalca kot delavca. Po podatkih pilotne raziskave bo sicer zavrnjena tretjina vlog; odločbe bodo vsekakor izdane šele jeseni, saj informacijski sistem še ne deluje, prav tako pa občine še niso sklenile pogodb z ustreznimi izvajalci.

Koalicijske stranke so se sporazumele, da bodo zaveznice v Natu stremele k zvišanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, medtem ko bo Slovenija ostala zavezana obrambni resoluciji, ki predvideva dvig izdatkov na 3 odstotke do leta 2030, je za Televizijo Slovenija ocenil premier Robert Golob. Meni tudi, da šumi v komunikaciji ne bodo vodili v razpad koalicije. Da resolucija ostaja edini zavezujoč dokument, je po vrhu zatrdil tudi predsednik SD Matjaž Han.

Slovenska atletska reprezentanca si je v Mariboru priborila zgodovinsko uvrstitev v elitni razred evropskega ekipnega prvenstva. Na prvenstvu druge divizije je osvojila drugo mesto, zmagala je Belgija. Dve zmagi pa si je v tem koncu tedna priplezala Janja Garnbret. Na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku je bila olimpijska prvakinja najboljša tako na balvanih v petek kot tudi v težavnosti nocoj.

V Beogradu še vedno poteka množični protivladni protest, ki so ga pripravili srbski študenti; zbralo se je več deset tisoč ljudi. Vladi so postavili ultimat, da mora do 21-ih sprožiti postopek za razpis predčasnih volitev, a je vlada zahteve zavrnila. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer dejal, da nocoj pričakuje nasilne izgrede in da so varnostni organi v pripravljenosti.

Koalicijski vrh, ki ga je premier Robert Golob napovedal po odločitvi na vrhu zveze Nato za zvišanje obrambnih izdatkov, bo v ponedeljek, so danes sporočili iz njegovega kabineta. Medtem se je na srečanje v Haagu ob današnjem koncu zasedanja evroazijske gospodarske zveze v Minsku odzval ruski predsednik Vladimir Putin. Napovedano zvišanje po njegovi oceni temelji na neobstoječi ruski agresiji. Povedal je še, da v Kremlju v nasprotju z Zahodom načrtujejo zmanjšanje vojaških izdatkov, k iso zdaj 7-odstotni. Rusija je po besedah predsednika Vladimirja Putina pripravljena na nov krog mirovnih pogovorov z Ukrajino. O datumu in kraju se je treba še dogovoriti, je še dejal in dodal, da bi se lahko sešli v Carigradu. Ob tem je izrazil pripravljnost vzhodni sosedi vrniti še 3 tisoč trupel njenih vojakov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

S sprejetjem sklepne izjave se je danes v Haagu končal po mnenju številnih zgodovinski vrh zveze NATO. Ta ocena temelji predvsem na krepkem zvišanju obrambnih izdatkov na 5% BDP do leta 2035. Voditelji so ob tem znova potrdili zavezanost vseh članic 5. členu severnoatlantske pogodbe o tem, da napad na en opomeni napad na vse in zagotovili nadaljno pomoč Ukrajini.

Iran je v odgovor na včerajšnje ameriške napade na iranske jedrske objekte izstrelil rakete proti ameriškim vojaškim oporiščem v Katarju in Iraku. Nad Doho naj bi se slišalo več eksplozij, žrtev naj ne bi bilo, prav tako ni nevarnosti za civiliste. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da ne bodo sprejeli nikogaršnje agresije.

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da so bili v napadu poškodovani vhodi v podzemne predore jedrskega objekta v Isfahanu, a kot so sporočili pred tem, škode, ki so jo povzročili napadi, še ni mogoče oceniti. Ameriška administracija pa poudarja, da ni v vojni z Iranom, temveč z njegovimi jedrskimi prizadevanji. Teheran je napovedal oster odziv na napad, med povračilnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedel, je tudi zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero pretovorijo skoraj petino svetovne nafte in prav toliko zemeljskega plina.

Premier Robert Golob je v senci zaostrovanja razmer v Gazi podprl prizadevanja mednarodne pobude My Voice, My Choice za suspendiranje pridružitvenega sporazuma Evropske unije z Izraelom. Premier je tudi poudaril, da ena sama država ne more storiti vsega in da bi bilo nujno prepričati več voditeljev; pri tem ima Unija priložnost, da naredi prvi korak.

Mineva teden dni od izraelskega napada na Iran in s tem začetka obstreljevanja med stranema, iz Teherana tudi danes zvečer poročajo o eksplozijah. Izraelski obrambni minister Israel Kac je dejal, da je poleg uničenja iranskega jedrskega in raketnega programa zdaj tudi napad na iranskega vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja cilj vojne. To je sporočil potem, ko je iranska raketa zadela bolnišnico v Berševi. Izrael je napadel jedrski objekt Arak, kjer je tudi reaktor za težko vodo. Iz Bele hiše so sporočili, da bo ameriški predsednik Donald Trump odločitev glede Irana sprejel v naslednjih dveh tednih. Trump je sicer Iranu v minulih mesecih večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem.

Zaostrovanje vojne med Iranom in Izraelom visi na nitki, saj se ameriški predsednik Donald Trump še ni odločil, ali bodo Združene države odločneje posegle v spopad na strani Izraela. Iransko vodstvo je medtem sporočilo, da se država ne bo vdala ali privolila v diktat.

Obstreljevanja med Izraelom in Iranom se nadaljujejo peti dan, potem ko je v petek Izrael preventivno napadel Iran zaradi njegovega jedrskega programa. Po navedbah iranskih človekoljubnih organizacij je bilo v izraelskih napadih od petka skupno ubitih najmanj 452 ljudi. Iransko obstreljevanje Izraela je zahtevalo več kot 20 smrtnih žrtev. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da Združene države vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, a da ga za zdaj še ne nameravajo ubiti.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Po poročanju iranskih medijev se je pravkar začel nov val iranskih raketnih napadov na cilje v Izraelu. Teheran je svoja dejanja označil za samoobrambo, evropske države pa pozval k pritisku na Izrael, da ustavi napade na islamsko republiko, ti so med drugim zadeli več ciljev v Teheranu in na zahodu države. Ameriški predsednik Donald Trump pa je Teheran pozval k pogovorom. Druge teme: - V Svobodi odrekli podporo še četrtemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije - Premier Golob: Slovenija ostaja varna država - Cene goriv od polnoči dalje nekoliko višje cene, spet regulacija na avtocestah

Izrael in Iran sta v minulih urah zaostrila medsebojne spopade. Judovska država je po lastnih navedbah začela val napadov na zahodni del islamske republike. Ta poroča, da so izraelski izstrelki zadeli eno od stavb iranskega zunanjega ministrtva, ranjenih je več uslužbencev. Teheran, ki je izraelske prebivalce je posvaril, naj se ne zadržujejo v bližini določenih pomembnih območij, odgovarja s povračilnimi napadi, ki prebijajo izraelski protizračno obrambo. O najmanj štirih ranjenih poročajo iz izraelskega mesta Haifa.

Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade. Potem ko je judovska država napovedala stopnjevanje napadov, je iranska državna televizija posvarila pred težkimi in uničojčimi napadi islamske republike, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih urah. Izraelska vojska je danes napadla več ključnih ciljev, med drugim največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, kjer je izbruhnil požar.

Iran je proti Izraelu po izraelskih navedbah izstrelil več deset balističnih raket in po iranskih več sto. Eksplozije se odjeknile v Tel Avivu in Jeruzalemu. O najmanj sedmih ranjenih poročajo iz osrednjega dela države. Ameriška vojska je izraelski pomagala prestrezati izstrelke. Napad Irana sledi obsežnim izraelskim, ki so bili usmerjeni na jedrske objekte v islamski republiki in vrh tamkajšnjih oboroženih sil. Mednarodna agencija za jedrsko energijo poroča o kemičnem in radiološkem onesnaženju znotraj objekta v Natancu.

V strmoglavljenju potniškega letala boeing družbe Air India na zahodu Indije je umrlo 241 ljudi, en potnik je preživel, je sporočil letalski prevoznik. Smrtne žrtve so sicer tudi med lokalnimi prebivalci, saj je omenjeno letalo strmoglavilo na naseljeno območje.

V Avstriji so ob 10-ih dopoldne, ob uri, ko se je včeraj zgodil strelski napad na srednji šoli v Gradcu, v katerem je strelec ubil 10 ljudi nato pa sodil še sebi, z minuto molka počastili spomin žrtve. Policija medtem nadaljuje preiskavo, v stanovanju napadalca je našla odvržene načrte za bombni napad in nedelujočo bombo.

Avstrijo je pretresel strelski napad na eni izmed srednjih šol v Gradcu, v katerem je nekdanji dijak ubil 10 ljudi, več je ranjenih; strelec je nato sodil še sebi. Avstrija je napovedala tridnevno žalovanje. Iz Evrope, tudi iz Slovenije, se vrstijo izrazi sožalja z Dunajem.

Levica predlaga razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov do leta 2030 na 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno.

V Gazi, kjer se nadaljuje izraelska vojaška ofenziva, je bilo od jutra ubitih najmanj 41 ljudi, od teh več kot 10, ki so čakali na človekoljubno pomoč, poročajo palestinski viri. Izraelske oblasti so medtem danes ukazale vojski, naj blokira ladjo s človekoljubno pomočjo za Gazo, na kateri je 12 aktivistov, med njimi Švedinja Greta Thunberg. Kot poroča Tel Aviv, jim ne bodo omogočili vplutja. Aktivisti zatrjujejo, da bodo nadaljevanje plovbo.

Mineva 20 mesecev od vdora palestinskega gibanja Hamas v Izrael, uboja več kot tisoč ljudi na izraelskem ozemlju in zajetja več kot 250 talcev. S tem se je začela vojna v Gazi, ki je med Palestinci povzročila že skoraj 54 tisoč 800 smrtnih žrtev. Danes je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubith najmanj 75 ljudi - od teh najmanj osem, ki so čakali na razdelitev človekoljubne pomoči.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vlada je po številnih zapletih leto in pol od prve javne razprave v državni zbor vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Ta prenaša tri evropske direktive, med njimi tako imenovano direktivo ETS-2, ki v trgovanje z emisijskimi kuponi z letom 2027 zajema tudi promet in stavbe.

Danes sta po telefonu govorila ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin ter Donald Trump. Ta je po pogovoru dejal, da je Putin napovedal odločen odziv na nedavni ukrajinski napad na ruska vojaška letališča. Trump je dodal, da njun pogovor ni bil takšen, da bi vodil k takojšnjemu miru. Na današnjem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino pod vodstvom Nemčije in Velike Britanije so zaradi ruske agresije, terorizma in globalne konkurence vodilni poudarjali pomen večjega vlaganja zveze Nato v obrambo.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

V Carigradu se se končali novi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino. Delegaciji sta tudi tokrat vodila svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. Strani se nista dogovorili za prekinitev ognja.

Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu sta obe vojski izvedli obsežne napade. Kijev navaja, da so v drzni operaciji uničili več kot 40 ruskih vojaških letal, med njimi tudi redke strateške bombnike. Druge teme: - Na Poljskem tesen izid predsedniških volitev, centrist Trzaskovwski razglasil zmago - 7 mesecev od nesreče v Novem Sadu: v Srbiji obsežni protesti in študentski volilni program - Začetek uveljavitve pravice za oskrbo na domu

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so vložili interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. V večini ponavljajo očitke iz prve interpelacije, dodajajo pa očitke v zvezi z domnevno vpletenostjo v preiskavo trgovine s filipinskimi delavci. Minister Poklukar je v odzivu zapisal, da bo očitke argumentirano zavrnil.