Zrcalo dneva

V dopoldanski nesreči med raziskovalnim potopom treh jamarskih potapljačev v Škocjanskih jamah je umrl 49-letni slovenski državljan. Nesreča se je zgodila med potopom v enega od sifonov. Intervencija še vedno poteka.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je skušala z brezpilotnimi letalniki napasti Putinovo rezidenco, zato bo Rusija spremenila svoje pogajalsko izhodišče. Ukrajinske oblasti so zanikale obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se na Floridi sestaja z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Oba bosta po srečanju opravila še pogovor z evropskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pred jutrišnjim srečanjem z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom sestal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem, pogovarjal pa se je tudi z evropskimi voditelji. Po mnenju Zelenskega so obsežni napadi na Kijev razkrili pravi odnos Rusije do miru.

Ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo razglasitve izidov plebiscita, na katerem se je pred 35 leti za lastno državo izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. V poslanici ob prazniku je predsednica republike Nataša Pirc Musar izpostavila, da razlike ne smejo voditi v delitve, temveč bogatiti skupnost.

Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.

Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.

Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.

Banka Slovenije je v danes objavljeni zimski napovedi letošnjo gospodarsko rast znižala z 1,3 odstotka na odstotek, napoved glede inflacije pa je ohranila pri 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi gospodarska dejavnost zrasla na 2,2 odstotka.

V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Za zdaj ni videti, da bi bila rešitev na dosegu roke, a pogajalske delegacije pogovore vseeno ocenjujejo kot plodne. Kremelj je zanikal možnost tristranskih mirovnih pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, je pa ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovore s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.

Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.

Ruska vojska zmaguje vzdolž celotne ukrajinske fronte; Moskva pa ne bo popuščala na pogajanjih o miru, če Kijev in Zahod ne sprejmeta ruskih pogojev, ki vključujejo nevtralnost Ukrajine in umik ukrajinske vojske z ozemelj, ki jih ima Rusija za svoja. To so glavni poudarki tradicionalnega letnega pogovora ruskega predsednika Vladimirja Putina z izbranimi novinarji. Ob tem je posvaril, da bi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja v tujini za pomoč pri obnovi Ukrajine pomenila krajo.

Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto brez vseh olajšav. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se v zadnjih treh letih povzpeli na 791 evrov. Sindikati so občutno povišanje podprli, predstavniki delodajalcev pa svarijo pred posledicami za gospodarstvo.

V priporu je drugi osumljeni zaradi smrti Aleša Šutarja konec oktobra v Novem mestu. Prostost so mu odvzeli danes, v priporu pa ostaja zaradi ponovitvene nevarnosti.

Evropska komisija predlaga odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z inotranjim zgorevanjem v Uniji, predvideno za leto 2035. Kot so pojasnili, bodo lahko proizvajalci izpuste deloma kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla ali s proizvodnjo vozil na biogoriva. Iz Unije se medtem vrstijo mešani odzivi.

Dvodnevni pogovori z ameriško delegacijo o miru v Ukrajini, ki so potekali v Berlinu, niso bili lahko, a so bili produktivni, ocenjuje ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da napade na Ukrajino uporablja kot vzvod v pogovorih. O ozemeljskih vprašanjih se mora zdaj posvetovati s svojo pogajalsko skupino. Nemški kancler Friedrich Merz medtem meni, da prvič od začetka rusko-ukrajinske vojne obstaja možnost za resnično premirje. Napredek v prizadevanjih za mir v Ukrajini so pozdravili tudi drugi evropski voditelji in obljubili nadaljno podporo Kijevu.

Po svetu se vrstijo obsodbe današnjega strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyu, na festivalu ob začetku judovskega praznika hanuka. Po najnovejših podatkih je bilo ubitih 16 ljudi, še 40 pa ranjenih, napadalca pa sta 50-letnik in njegov 24-letni sin. Avstralske oblasti incident preiskujejo kot teroristično dejanje.

Policija je v odzivu na ogorčenje po izpustitvi glavnega osumljenca v zadevi Šutar zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi sporočila, da deluje zakonito in strokovno ter bo storila vse v njeni pristojnosti za razjasnitev primera in zagotovitev varnosti ljudi. Kot poudarjajo, je odločitev sodišča o odpravi pripora v izključni pristojnosti sodstva, ne pomeni pa, da policija ni opravila svojega dela, niti ne pomeni konca kazenskega postopka. Javnost pozivajo k umirjenosti in zaupanju v delovanje institucij pravne države.

Okrožno sodišče v Novem mestu je iz pripora izpustilo 21-letnika, osumljenega oktobrskega napada na Novomeščana Aleša Šutarja, ki je nato zaradi poškodb umrl. Po nekaterih informacijah je namreč več prič v preiskavi zatrdilo, da 21-letnik ni napadalec, pač pa naj bi to bil mladoletni Rom, ki je bratranec zdajšnjega osumljenca. Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da je policija v predkazenskem postopku izvedla vse potrebne aktivnosti. Kot dodajajo, so v Novo mesto danes napotili dodatne kriminaliste. Župan Gregor Macedoni je nad dogajanjem zgrožen in razočaran.Pravosodno ministrstvo je ob tem sporočilo, da posameznih odprtih sodnih ali preiskovalnih postopkov ne more komentirati.

Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Vlada je potrdila vse kandidate za veleposlanike, je sporočil premier Robert Golob. Ob tem je bil kritičen do predsednice republike Nataše Pirc Musar, ker da je javno razpravljala o veleposlaniških kandidatih. Premier je možnost, da predsednica republike štirim veleposlaniškim kandidatom ne bo podpisala ukaza o imenovanju, komentiral z besedami, da je to njena avtonomna pravica.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

Smučarski skakalec Domen Prevc je tudi zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal.

Po napovedi morebitnega skupnega odhoda na parlamentarne volitve Socialnih demokratov in stranke Prerod, je nocoj svet stranke, ki jo vodi evropski poslanec Vladimir Prebilič, vendarle sklenil, da se na spomladanske volitve podajajo samostojno.

Zdravstvo pretresata zgodbi, ki se tako ali drugače dotikata prepleta dela v javnem zavodu in pri koncesionarjih ter dolgih čakalnih vrst. Izredni nadzor v Splošni bolnišnici Novo mesto je pokazal, da je vodja ortopedskega oddelka Gregor Kavčič v zadnjih mesecih k zasebnemu koncesionarju preusmeril 150 pacientov, ki jih je nato sam operiral, zato je ostal brez službe. Kavčič navedbe vodstva bolnišnice zavrača kot neresnične in žaljive. Težave so tudi na oddelku za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, saj odhajajo najmanj štirje kirurgi. Eden od razlogov je novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je omejila možnosti dela tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih.

Vlada je danes za tri mesece aktivirala shemo nadomestil za skrajšani delovni čas v podjetjih, ki se spoprijemajo z začasnim zmanjšanjem števila naročil. Shema bo na voljo podjetjem iz 10-ih panog. Vlada je ob tem predvidela še skoraj 80 milijonov evrov spodbub za razvojne programe podjetij.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.

Od danes vsaj uradno začenjata veljati še zadnji dve pravici novega sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer pravica do oskrbe v instituciji, torej domu za ostarele, ter pravica do denarnega prejemka. V domovih ob tem opozarjajo na časovno stisko ter na zamude pri vzpostavitvi informacijskih sistemov.

Iz Gaze, kjer se nadaljuje krhko premirje, tudi danes poročajo o novih smrtonosnih napadih izraelske vojske. Odmeva uradna prošnja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za pomilostitev, ki bi, tako Netanjahu, pripeljala do narodne sprave. Že dlje časa mu namreč sodijo zaradi obtožb o korupciji, ki jih sam zanika.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dobitnik letošnje nagrade čuvaj/watchdog za življenjski prispevek razvoju slovenskega novinarstva je Ervin Hladnik Milharčič. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, mu nagrado podeljujejo za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumen, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju po svetu in doma. Nagrado za debitantko leta 2025 je prejela novinarka Vala 202 Neža Borkovič. Za izstopajoče novinarske dosežke so nagradili Damijana Žišta z Večera, Tino Jereb z Dnevnika ter Boštjana Anžina in Janjo Lakner Anžin z Radiotelevizije Slovenija.

Vlada je danes na seji v Mariboru sprejela besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Med drugim bodo morali družinski zdravniki vpisati točno določen režim prestajanja bolniškega staleža za vsakega pacienta.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev je zavrnil zahtevo hrvaške državne finančne agencije Fina za vstop v lastništvo Ljubljanske borze. Kot so poudarili, Fina ne ustreza zakonskim merilom.

Glasovnice po pošti iz Slovenije pričakovano niso spremenile izidov včerajšnjega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja niso spremenile. PROTI je glasovalo 53,45 odstotka udeležencev in ZA 46,55 odstotka. Udeležba je bila skoraj 41-odstotna. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice po pošti iz tujine ter na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Medtem ko so nasprotniki zakona v odzivu poudarjali, da je zmagalo življenje, so podporniki s premierom Robertom Golobom na čelu napovedali nadaljevanje prizadevanj na tem področju.

Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu s 53,4 odstotka glasov PROTI zavrnili uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kvorum je bil dosežen. Volilna udeležba je bila visoka, skoraj 41-odstotna.

Zaključek za dan podaljšane podnebne konference v brazilskem Bellemu je zaznamoval zaplet ob samem koncu. Več držav je bilo kritičnih do brazilskega predsedstva, ker da v končnem dokumetu ni upoštevalo neposredne povezave med fosilnimi gorivi in podnebnimi spremembami.

Državni zbor je imenoval nova ministra za notranje zadeve in pravosodje. Ministrstvo za notranje zadeve bo vodil Branko Zlobko. Ta je po prevzemu poslov kot prioriteto navedel zagotavljanje varnosti, napovedal je tudi obisk romskih naselij. Nova pravosodna ministrica Andreja Kokalj je med ključnimi nalogami navedla kontinuiteto zastavljenega dela na ministrstvu. Poslanci so za novega predsednika vrhovnega sodišča so imenovali Damjana Oroža. Pravica do plačevanja z gotovino bo zapisana v ustavi, vnovič je sprejet zakon o psihoterapevtski dejavnosti, potrjen je tudi sveženj kmetijske zakonodaje.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden. Vlada je namreč odločila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura, Fina pa da kot prihodnja kvalificirana imetnica deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda.

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti. Po mnenju vlade prinašata ustrezno razmerje med izdatki za socialo, konkurenčnost in varnost. Zaradi porabe pa je kritična opozicija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, ki naj bi imel - kot kaže - skoraj toliko amandmajev, kot ima členov. Po prekinitvah parlamentarci zdaj nadaljujejo razpravo o zakonu, ki ga spremljajo številne kritike stroke. Med drugim predvideva širitev pooblastil policije, spremembe kazenske politike ter posege na področje omejevanja socialnih pravic. Zakon bo predvidoma potrjen v zgodnjih jutranjih urah, podpira ga večina parlamentarnih strank.