Zrcalo dneva

Bližnjevzhodni spopadi se tudi danes nadaljuje z nezmanjšano močjo. Iz Teherana prihajajo apokaliptični prizori po ameriško-izraelskih napadih na naftne objekte. Iran še naprej odgovarja z napadi na Izrael in arabske zalivske države z ameriškimi vojaškimi oporišči. Iranska skupščina strokovnjakov pa je sprejela odločitev o kandidatu, ki bo nasledil ubitega vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja. Njegovega imena za zdaj še niso razkrili. Blaž Ermenc.

Izrael in Združene države Amerike že osmi dan nadaljujejo obstreljevanje Irana, kar je ameriški predsednik Donald Trump označil za uslugo svetu. Zaostrujejo se tudi razmere v Libanonu, kjer izraelske sile napadajo cilje Hezbolaha. Iran medtem vrača z napadi na Izrael in zalivske države z ameriškimi vojaškimi oporišči. Iz Teherana so ob tem sporočili, da bi novega voditelja, ki bi nadomestil ubitega ajatolo Alija Hameneja, lahko izbrali v prihodnjih 24-ih urah.

Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor bombardira judovsko državo, pa tudi druga območja v regiji - med drugim Irak. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Islamski republiki, pri čemer je zagotovila, da cilja le vojaške tarče. Washington post medtem poroča, da naj bi Rusija Teheranu zagotavljala informacije, ki jih potrebuje za napade na ameriške sile po Bližnjem vzhodu. Po njihovih navedbah naj bi Moskva, ki uradno obsoja izraelsko-ameriško vojaško posredovanje, posredovala lokacije ameriških vojaških ladij, letal in drugih vojaških zmogljivosti. Združene države sicer zatrjujejo, da Rusija nima vloge v vojni na Bližnjem vzhodu.

Izrael in Združene države že šesti dan bombardirajo Iran. Eksplozije je slišati v prestolnici Teheran in v drugih iranskih mestih, o novih protinapadih z balističnimi raketami in droni iz Irana poročajo iz Izraela, izraelska vojska pa nadaljuje tudi vojaške operacije v Libanonu. Napeto je prav tako v Združenih arabskih emiratih, kjer so prestregli šest iranskih raket in več kot 130 dronov, iz Azerbajdžana poročajo, da naj bi tja priletel iranski dron in ranil več ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bo Washington imel besedo pri tem, kdo bo vodil Iran v prihodnje.

Vlada je razširila seznam bližnjevzhodnih držav, iz katerih bo potekala vrnitev slovenskih državljanov. Nanj je uvrstila Bahrajn, Jordanijo, Katar, Kuvajt, Libanon, Oman, Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael, Združene arabske emirate in Ciper. Na poti v Slovenijo so medtem letalo iz Omana, ki naj bi na brniškem letališču pristalo čez nekaj minut, in dve letali iz Dubaja. Iz Maskata naj bi proti Sloveniji ponoči vzletelo še eno letalo. Skupno naj bi se z njimi v domovino vrnilo približno 550 Slovencev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države prekinile vso trgovino s Španijo, potem ko ta Washintonu ni dovolila uporabe skupnih vojaških oporišč za operacije proti Iranu. Medtem se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na Iran in Libanon. Po podatkih iranskega Rdečega polmeseca je bilo doslej v napadih v Iranu ubitih skoraj 800 ljudi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ameriške in izraelske sile nadaljujejo napade na Iran, ta pa v odgovor obstreljuje zalivske države, kjer so oporišča vojske Združenih držav. Iran trdi, da bi naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja lahko izbrali v nekaj dneh, danes pa je začel delovati prehodni svet za vodenje države.

Varnostni svet Združenih narodov naj bi prav zdaj začel razpravo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Iz Irana poročajo o več kot 200 smrtnih žrtvah izraelskih in ameriških napadov, ubitih naj bi bilo več visokih predstavnikov države. Po navedbah ameriških in izraelskih medijev naj bi bil med njimi tudi ajatola Ali Hamenej, a Iran to zavrača. Iranske sile nadaljujejo povračilne napade na več držav Bližnjega vzhoda, v katerih so ameriška vojaška oporišča, pa tudi na Izrael. Vse strani napovedujejo okrepitev napadov, ki naj bi trajali več dni.

Inflacija na mesečni ravni je po januarskem znižanju ta mesec spet dobila pospešek. Cene življenjskih potrebščin so se februarja v primerjavi z mesecem prej zvišale za 0,6 odstotka, glede na februar lani pa za 2,9 odstotka. Cene so se najbolj zvišale v skupini stanovanje, gre za podražitve vode, električne energije, plin, precej dražja je tudi hrana.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je potrdil enoodstotno izredno uskladitev pokojnin, ki bo veljala od prvega marca, še prej pa mora zeleno luči prižgati še vlada, ki predlog sicer podpira. Razlog za izredno uskladitev pa je metodologija statističnega urada.

Odbor za finance je za odločanje na jutrišnji seji državnega zbora pripravil spremembo zakona, ki ureja položaj tako imenovanih normiranih samostojnih podjetnikov. Z njo koalicija popravlja napako iz konca lanskega leta, ko so uzakonili petletno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva. Zdaj priznava, da bi to nesorazmerno prizadelo samostojne podjetnike s sezonsko dejavnostjo.

Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.

Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.

Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.

Po včerajšnji snežni ujmi na vzhodu države je več tisoč ljudi še vedno brez elektrike. Ekipe Elektra Maribor si jo ob pomoči kolegov iz drugih delov države ter gasilcev in pripadnikov civilne zaščite skušajo čim prej vnovič zagotoviti. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam.

Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.

Danes se je uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 22-tega marca. Opolnoči poteče tudi rok za vložitev kandidatnih list. Te se vlagajo na volilnih komisijah volilnih enot in ne na državni volilni komisiji, zato še ni znano, koliko je oddanih. Natančna številka bo znana jutri, a kot pove direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič, še ne bo dokončna, saj bodo verjetno potrebni popravki. Danes je tudi zadnji dan, ko lahko volivci, ki bodo na dan volitev začasno v tujini, na portalu e-uprava oddajo vlogo za glasovanje po pošti iz tujine.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, ki bo 6-letni mandat predsednice KPK začela prvega aprila.

Vlada je na današnjem obisku v Posavju sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Prav tako so podpisali pismo o nameri za pilotni projekt ureditve romskega naselja Kerinov Grm, del gradu Pišece prenesli v upravljanje Posavskemu muzeju iz Brežic, prizidek k bolnišnici Brežice pa umestili v načrt razvojnih programov.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, kažejo podatki statističnega urada. V Banki Slovenije najnižjo rast po letu 2020 pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Po podatkih Eurostata pa naša država zaostaja za povprečjem Evropske unije.

Smučarske skakalke so s posamično tekmo na veliki napravi sklenile letošnje olimpijske nastope. Naslov prvakinje je še drugič pripadel Norvežanki Anni Stroem, sledila ji je Eirin Maria Kvandal. Nika Prevc je po srebru s posamične tekme na mali napravi in zlatu z ekipne zaokrožila prve igre zaokrožila z bronom.

Domen Prevc je novi olimpijski prvak v smučarskih skokih. V Predazzu je z odličnim finalnim skokom naslovu svetovnega prvaka dodal še olimpijsko krono. To je četrta zlata olimpijska medalja za slovenske smučarske skoke.

Koalicija je umaknila svoj predlog zakonskih sprememb s področja tako imenovanih normirancev in v parlamentarni postopek vložila novega. Delodajalci in sindikati so bili na seji Ekonomsko socialnega sveta kritični predvsem do spreminjanja zakona tik pred zdajci.

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

Poslanci in poslanke so danes med drugim potrdili novelo zakona o pirotehniki, ki fizičnim osebam prepoveduje prodajo, uporabo, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov razen izjem. Prepoved ne bo veljala za izdelke iz skupine F1 in za pravne osebe, tako da bodo občine še vedno lahko prirejale ognjemete. Državni zbor je podprl tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim skušajo z ugodnejšo davčno obravnavo motivirati zaposlene in povečati dodano vrednost gospodarstva.

Slovenski smučarski skakalci so v Predazzu na olimpijskih igrah osvojili zlato na mešani ekipni tekmi v postavi Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika Prevc in Domen Prevc. S tem so ubranili zlato iz Pekinga.

Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Knovs vložilo obtožbo zoper zdajšnje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst Nove Slovenije. Gre za Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata in Mateja Tonina, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic. Iz NSi so v odzivu sporočili, da so za pregon izvedeli iz medijev ter da so nekateri pravni strokovnjaki pregon označili kot absurd.

Praznovanje današnjega kulturnega praznika, Prešernovega dne, sta v Vrbi zaznamovali prenovljena Prešernova rojstna hiša in nov informacijski center, urejen v nekdanjem skednju. Pridobitvi so si ogledali številni obiskovalci. Po državi so sicer čez ves dan potekali številni dogodki. V Kranju je obiskovalce razveselil Prešernov smenj, v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru pa so imeli točno opoldne recital Prešernove poezije. Številni govorci so poudaril pomen kulture, ki se ga zavedajo tudi državljani.

Uvodni tekmovalni dan zimskih olimpijskih iger v Italiji se je med dobitnice odličij vpisala tudi Slovenija. Srebrno kolajno je na srednji skakalnici osvojila smučarska skakalka Nika Prevc. Do olimpijskega naslova ji je zmanjkalo 1,1 točke. Prevc je s srebrom osvojila 29-o slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah.

Današnji večer je v znamenju slavnostnega odprtja zimskih olimpijskih iger Milano - Cortina. Kulturni program se je začel ob osmih, slovensko zastavo v Predazzu vihtita Nika in Domen Prevc, olimpijski ogenj pa naj bi na dveh ločenih prizoriščih v naslednji uri prižgala nekdanja vrhunska italijanska smučarja Deborah Compagnoni in Alberto Tomba.

Vlada se je na obisku Koroške med drugim pozanimala o poteku protipoplavnih ukrepov v tem delu države, o obnovi cest po veliki povodnji ter o napredku pri gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala s štajersko avtocesto. Na terenski seji je med drugim v okviru zakona o obnovi po poplavah potrdila program razvojnih spodbud.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je nocoj sporočil, da bodo pogajanja med Iranom in ZDA potekala v petek v Omanu. Udeležbo je potrdila tudi ameriška stran.

Poslanke in poslanci so na zadnji redni seji v tem mandatu potrdili vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenija in varuhinjo človekovih pravic. Zanjo je bila potrebna dvotretinjska podpora; prejela jo je Simona Drenik Bavdek. Vlogo ombudsmana je označila kot most med državo in civilno družbo. Novi guverner Banke Slovenije je postal zdajšnji namestnik guvernerja Primož Dolenc, novi ustavni sodniki pa so postali Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal.

Državni zbor bo že na jutrišnji seji odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Še pred začetkom seje se bo namreč sestala mandatno-volilna komisija, ki bo obravnavala predlog njene kandidature. Oglasil se je tudi Keršmanc, ki se sprašuje, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne.

Izrael je po dveh letih poskusno odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli tudi uradno, dnevno pa ga bo lahko prečkalo do 200 pešcev Palestincev.

Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na podlagi današnjih pogovorov s poslanskimi skupinami kot kandidatko za ustavno sodnico vnovič predlagala Barbaro Kresal, predlagano že v prvotnem postopku. Dopoldne je predsednica sporočila, da umika kandidaturo Cirila Keršmanca.

Evropska komisija je danes predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij in prvo strategijo o vizumski politiki. Ta v naslednjih petih letih med drugim predvideva več deportacij in več sodelovanja z državami zunaj meja povezave. Slovenija bo v solidarnostni sklad za upravljanje migracij prispevala milijon 800 tisoč evrov, s tem pa se bo izognila sprejemu migrantov iz bolj obremenjenih držav člani.

Poslanke in poslanci so danes med drugim potrdili zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in o preprečevanju tako imenovanih tožb SLAPP. O zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku bodo dokončno odločali na naslednji seji. Potrdili so tudi tri spremembe zakonov, s katerimi uvajajo pogoj nekaznovanosti za kandidiranje na volitvah predsednika republike ter na lokalnih volitvah. Koaliciji tega pogoja ni uspelo uveljaviti za volitve poslank in poslancev, saj v opozicijskih strankah SDS in NSi predloga niso podprli.

Državni zbor je pred jutrišnjim glasovanjem na redni seji obravnaval osem zakonskih predlogov. Med njimi je tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov.