Zrcalo dneva

Izrael je danes v katarski prestolnici Doha izvedel zračni napad na visoke predstavnike gibanja Hamas, ki naj bi razpravljali o najnovejšem ameriškem predlogu sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi. Napad naj bi po navedbah gibanja preživeli, v njem pa je bilo ubitih 6 ljudi, med njimi pripadnik katarskih varnostnih sil. Združene države so odzivu sporočile, da so bile o napadu obveščene vnaprej, prav tako da je bil z njim seznanjen tudi Katar, iz Dohe pa so sporočili, da so bili o napadu seznanjeni šele, ko je že potekal. Bela hiša je medtem katarskim oblastem zagotovila, da se takšen napad ne bo več zgodil.

Slovenski košarkarji so se uvrstili v četrtfinale evropskega prvenstva. V osmini finala so Italijo premagali s 84:77. Četrtfinalna tekma jih čaka v sredo, njihova nasprotnica bo reprezentanca Nemčije.

Izraelska vojska je po novih ukazih za evakuacijo ljudi v mestu Gaza napadala tudi stanovanjske stavbe. Danes je bilo ubitih najmanj 67 ljudi, med njimi več iskalcev humanitarne pomoči. Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je poudaril, da Egipt dela vse, kar lahko, da bi omogočil dostavo čim več humanitarne pomoči v Gazo, a po njegovih besedah mejni prehod Rafa na palestinski strani še naprej blokira Izrael. Protestniki, ki od izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zahtevajo, da sklene dogovor o izpustitivi izraelskih talcev, so se znova zbrali v Jeruzalemu. Več tisoč ljudi se je zbralo tudi v Parizu, večja množica tudi v Londonu, kjer je policija znova aretirala približno 150 protestnikov, ki so nasprotovali vladni prepovedi skupine Palestine Action.

Poslanci NSi in SDS so v državni zbor vložili interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Glavni očitki se nanašajo na nepregledno porabo sredstev za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti ter načeto zaupanje v ministrsko funkcijo. Na vrh očitkov pa postavljajo neučinkovitost ministra na področju dolgotrajne oskrbe. Interpelacijo bodo podprli tudi Demokrati Anžeta Logarja.

Prva in najmočnejša varnostna zagotovila za Ukrajino so dobro in moderno opremljene ukrajinske oborožene sile brez omejitev, je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih v Parizu sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav varnostna jamstva so bila glavna tema srečanja, ki se ga je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.

Državni zbor je sprejel dolgo pričakovani novi zakon o medijih. Proti so glasovale opozicijske poslanske skupine. Prepričane so, da pomeni uvod v cenzuro, ker predvideva globe, če se v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo. ZA so glasovali v koaliciji, češ da bo zakon zaščitil neodvisnost medijev. Poslanci so v nadaljnjo obravnavo poslali novelo o kmetijskih zemljiščih ter predloga zakonov o kmetijstvu in o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je letošnji jubilejni 20-i strateški forum na Bledu označila za najzahtevnejšega; ob tem je poudarila, da so razprave potekale v času velikih kriz, vojn, močnih delitev v svetu in prevlade moči nad pravili, ter pomanjkanja politične volje za spoštovanje mednarodnega prava. Kot ključno sporočilo je poudarila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.

Za približno 280 tisoč učencev in dijakov se je danes začelo novo šolsko leto. Na Agenciji za varnost prometa so starše pozvali, naj v prvih šolskih dneh predvsem mlajše otroke spremljajo v šolo, gredo z njimi po varnih šolskih poteh in jih opozorijo na morebitne nevarnosti.

S koncem avgusta se zaključuje tudi nekaj infrastrukturnih projektov - v Ljubljani je danes normalno stekel promet na območju avtocestnega predora Šentvid, kjer so po novem odprti vsi štirje priključki na rekonstruirano Celovško cesto, od koder so prav tako odstranili zapore. Odprt je zadnji del prenovljene Linhartove ceste, v Zgornjih Stranjah pri Kamniku so odprli nov most čez Kamniško Bistrico. Nekoliko je razbremenjen promet tudi za vse, ki potujejo po štajerski avtocesti - že popoldne je promet med Slovenskimi Konjicami in Dramljami stekel po obeh polovicah avtoceste.

Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi od koder danes poročajo o najmanj 50-ih smrtnih žrtvah. Humanitarne organizacije opozarjajo, da Izrael v enklavo dovoljuje dobavo le malo nujne pomoči. Današnje zasedanje zunanjih ministrov članic Evropske unije v Koebenhavnu je medtem vnovič pokazalo, da 27-erica glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostaja razdvojena. Odmeva tudi odločitev Združenih držav, da zavrnejo izdajo vizumov za udeležbo palestinske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Nevihte z nalivi povzročajo težave po več delih države. Manjši hudourniški vodotoki in meteorna voda poplavljajo na Primorskem in Notranjskem, predvsem na območju Brkinov, Postojne in Logatca. Zalilo je številne objekte, prekinjene so bile tudi prometne povezave. Že zjutraj je deroča voda zalila del Dekano, za več ur je bila zaprta železniška proga med Rižano in Koprom. Pristojni opozarjajo, da bodo hudorniki in reke ponekod še naraščale, ponoči se bodo povečali tudi pretoki rek na vzhodu.

Sestanek infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek s predstavniki prevoznikov v Obrtno-podjetniški in Gospodarski zbornici ter Darsa o mogočih rešitvah za zastoje na primorski avtocesti se je končal v spravljivih tonih, čeprav niso našli končne rešitve. Ena od možnosti je ureditev dvosmernega prometa po smernem vozišču vipavske hitre ceste v smeri Razdrtega, h čemur se nagibajo tudi prevozniki.

Ob zapori vipavske hitre ceste so vse bolj občutni zastoji na območju mejnega prehoda Fernetiči. Tudi po današnjem sestanku predstavnikov z obeh strani meje Italija vztraja pri mejnem nadzoru, bo pa vzpostavila dodaten vozni pas zanj. O morebitnih rešitvah se bo infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek jutri pogovarjala s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice in Gospodarske zbornice. V Zrcalu dneva tudi: - Predstavniki kmetijskega ministrstva zapustili Agro - Novo opozorilo Izraelu zaradi lakote v Gazi - Nogometašice Mure še korak bliže ligi prvakinj

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Železniški promet bo po drugem tiru, kot kaže, stekel še nekoliko pozneje, kot so napovedovali v družbi 2TDK. Zanikajo sicer zamudo celotnega projekta za pol leta, pač pa se zamika končanje tretjega sklopa, recimo vozna mreža, strojne in elektronaprave ter signalno-varnostne mreže. Je pa res, da bo obratovalno dovoljenje izdano predvidoma septembra prihodnje leto.

Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo. Danes je bilo v enklavi ubitih najmanj 45 ljudi. Zaradi podhranjenosti in lakote je doslej umrlo 289 ljudi, med njimi 112 otrok. Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi pomoči.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo danes ubitih več kot 50 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. V mednarodni skupnosti se vrstijo k odprtju mejnih prehodov za dostavo hrane sestradanim prebivalcem. Tamkajšnje zdravstvene oblasti pozivajo k dostavi zdravil in medicinskih pripomočkov. Izraelska vojska medtem krepi svojo kopensko ofenzivo v mestu Gaza.

Združeni narodi so na območju mesta Gaza tudi uradno razglasili lakoto, v katastrofalnih razmerah zaradi stradanja živi več kot pol milijona ljudi. Izrael te ugotovitve zavrača, Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem pa poziva k prekinitvi spopadov in k omogočanju dostopa humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

Slovenija je Izrael znova pozvala, naj prekliče načrte za zasedbo mesta Gaza v istoimenski enklavi. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, lahko takšni koraki vodijo le k nadaljnjemu uničenju in lahko sprožijo trajno vojno v regiji. Medtem Izrael nadaljuje ofenzivo na mesto Gaza. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sešel z vojaškimi poveljniki, da bi odobril načrte za zavzetje mesta, obenem pa je napovedal začetek takojšnjih pogajanj za osvoboditev talcev, ki jih zadržuje Hamas, in končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael. Kot je dejal, so v fazi odločanja.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup še dejal minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito.

Voditelji Evropske unije se se popoldne prek videopovezave seznanili z vsebino včerajšnjih srečanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in več evropskih voditeljev v Beli hiši. Pred tem se je, prav tako na daljavo, sešla koalicija voljnih. Izid pogovorov sta pripravljenost na evropska varnostna zagotovila za Ukrajino in poziv, da mora Rusija nemudoma končati napade.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob sprejemu ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega v Beli hiši napovedal sodelovanje pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Po njegovih besedah je nanje pristal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Trump se je ob tem zavzel za tristransko srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, na katerega je pripravljen tudi Zelenski.

Ob današnjem državnem prazniku se spominjamo 17. avgusta 1919, ko so se prekmurski Slovenci po več stoletjih madžarske oblasti spet povezali z matico. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici poudarila vlogo Prekmurja pri krepitvi slovenske identitete, premier Robert Golob pa je izpostavil med drugim razvojni potencial regije. Združitev prekmurskih Slovencev z matico je pri nas državni praznik, ki ni dela prost, od leta 2006.

Znane so nekatere ruske zahteve za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če se ukrajinske sile umaknejo iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Trump je vsebino pogovorov s Putinom posredoval voditeljem članic Nata, ki so se strinjali, da je najboljši način za konec vojne med Rusijo in Ukrajino neposredna sklenitev mirovnega dogovora.

Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta prispela na Aljasko in začela srečanje, na katerem bosta po napovedih razpravljala predvsem o vojni v Ukrajini, pa tudi drugih varnostnih in gospodarskih vprašanjih. Bela hiša in Kremelj sta sporočila, da bosta predsednika na pogovorih spremljala ameriški in ruski zunanji minister Marco Rubio in Sergej Lavrov ter Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Po pričakovanju Moskve bo celotno srečanje trajalo najmanj šest do sedem ur.

Po velikem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju letos se je slovenski BDP v drugem četrtletju na letni ravni zvišal za 0,7 odstotka. Slovensko gospodarstvo se je predvsem na račun okrepljenega domačega trošenja vrnilo v območje rasti. A velika tveganja ostajajo.

Današnja videokonferenca o možnostih za končanje vojne v Ukrajini je potekala dobro, do se strinjali sodelujoči. Evropski voditelji poudarjajo zaščito interesov Ukrajine in Evrope. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da bo Rusija - če ruski predsednik Vladimir Putin na petkovem srečanju ne bo privolil v premirje - čutila resne posledice. V Zrcalu dneva tudi: - Izraelske sile bodo uresničile načrt okupacije mesta Gaza - Gorski reševalci kritični do izbranih helikopterjev Leonardo - Ob vročini del Evrope ostaja v primežu ognjenih zubljev

Namenska helikopterja za nujno medicinsko pomoč italijanske družbe Leonardo naj bi v Slovenijo prispela oktobra 2027 in februarja 2028. Pogodbo za nakup morajo podpisati v 48-ih dneh od pravnomočnosti odločitve, ki je to postala v soboto, potem ko drugi ponudnik - Airbus - ni vložil zahtevka za revizijo. Na italijanski koncern sicer letijo obtožbe, da je eden glavnih podpornikov izraelskih sil pri vojni v Gazi.

Zunanji ministri članic Evropske unije so na izredni videokonferenci razpravljali o vojni v Ukrajini. Njeno končanje je mogoče doseči samo prek transatlantske enotnosti, pomoči Ukrajini in pritiska na Rusijo ter da ministri podpirajo ameriška prizadevanja v tej smeri, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je dejala, da bo 27-erica pripravila nov sveženj sankcij proti Moskvi. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih petkovih razprav med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski.

O izraelskih načrtih za razširitev ofenzive v Gazi sta nocoj govorila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump. Podorbnosti pogovora niso znane. Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov je medtem danes več držav načrt izraelske vlade ostro obsodilo. Tudi slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril, da bi odločitev še poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere v Gazi.

V Veliki Britaniji so o prizadevanjih za mir v Ukrajini razpravljali ameriški, evropski in britanski svetovalci za nacionalno varnost. Zelenski je srečanje, ki sta ga gostila britanski zunanji minister David Lammy in ameriški podpredsednik JD Vance, označil za konstruktivno. Kot je dejal, so prisluhnili vsem ukrajinskim argumentom.

Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vlada je sprejela izhodišča za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Ob tem je ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve naložila, naj preučita prepoved izvoza na ta območja. Gre za simboličen ukrep, saj je trgovinska politika namreč izvajana v sklopu Evropske unije, uvoz z zasedenih ozemelj pa skoraj ničen. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni človekoljubni pomoči za palestinsko civilno prebivalstvo.

Napovedan slovenski obrambni holding je namenjen predvsem krepitvi slovenske obrambne sposobnosti, so sporočili s pristojnega ministrstva. Podrobnosti o strateškem svetu bo, tako na ministrstvu, pokazal čas, je pa zanimanje za sodelovanje izrazilo že več kot 130 slovenskih podjetij.

Minevata dve leti od najhujše naravne nesreče pri nas. Poplave so takrat prizadele dve tretjini države, obnova, za katero je država do zdaj namenila skoraj 1,2 milijarde evrov od skupno ocenjenih treh milijard, pa se nadaljuje.

Skrajno palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da bodo dostavili človekoljubno pomoč Rdečega križa talcem v Gazi, pod pogojem, da Izrael trajno odpre humanitarne koridorje. Strani sta odnose pred tem zaostrili - Hamas z objavo posnetka sestradanega talca, izraelske oblasti pa z obiskom mošeje Al Aksa. Število ubitih v današnjih izraelskih napadih na Gazo se je medtem povišalo na najmanj 92, še šest ljudi pa je umrlo od lakote - skupno tako 175.

Nevihtno vreme po Sloveniji se umirja, potem nas je doseglo popoldne iznad Italije in severnega Jadrana. Ob močnih sunkih vetra, nalivih in bliskih strel je nevihte spremljala tudi toča. Ta je bila ponekod v Savinjski dolini debela kot jajce. Za vzhodno polovico države še velja oranžno vremensko opozorilo, za zahod pa ga je Agencija za okolje znižala na rumeno.

Ob vse večji lakoti, zaradi katere v Gazi dnevno umirajo otroci in odrasli, je več kot 700 zaposlenih v evropskih institucijah od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas zahtevalo, naj Unija poveča pritisk na Izrael, da bi ta dovolil dostavo humanitarne pomoči v Gazi. Gazo sta danes obiskala ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee in posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, ki se je srečal s predstavniki ameriško-izraelske fundacije. Ta naj bi v Gazi skrbela za razdeljevanje pomoči.

Slovenija je kot prva evropska država uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja na Izrael, je sporočil premier Robert Golob. V luči dogodkov v Gazi je vlada na zagovor poklicala tudi izraelsko veleposlanico Ruth Cohen-Dar in jo pozvalo h končanju vojne in stradanja. V mednarodni skupnosti se medtem krepijo namere o priznanju Palestine, potezo sta napovedali tudi Portugalska in Avstralija.

Dan je zaznamovala huda prometna nesreča na štajerski avtocesti, pri Tepanju je umrlo pet ljudi. Med smrtnimi žrtvami so najmanj štiri državljanke Ukrajine. V Zrcalu dneva tudi. - Avstrija v preiskavo racije pri muzeju Peršman - Silovit potres prizadel Kamčatko -Odstop Evgenije Bujak na Touru

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.