Zrcalo dneva

Državni zbor je imenoval nova ministra za notranje zadeve in pravosodje. Ministrstvo za notranje zadeve bo vodil Branko Zlobko. Ta je po prevzemu poslov kot prioriteto navedel zagotavljanje varnosti, napovedal je tudi obisk romskih naselij. Nova pravosodna ministrica Andreja Kokalj je med ključnimi nalogami navedla kontinuiteto zastavljenega dela na ministrstvu. Poslanci so za novega predsednika vrhovnega sodišča so imenovali Damjana Oroža. Pravica do plačevanja z gotovino bo zapisana v ustavi, vnovič je sprejet zakon o psihoterapevtski dejavnosti, potrjen je tudi sveženj kmetijske zakonodaje.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden. Vlada je namreč odločila, da Ljubljanska borza postane kritična infrastruktura, Fina pa da kot prihodnja kvalificirana imetnica deleža Ljubljanske borze ne uživa ugleda.

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti. Po mnenju vlade prinašata ustrezno razmerje med izdatki za socialo, konkurenčnost in varnost. Zaradi porabe pa je kritična opozicija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti, ki naj bi imel - kot kaže - skoraj toliko amandmajev, kot ima členov. Po prekinitvah parlamentarci zdaj nadaljujejo razpravo o zakonu, ki ga spremljajo številne kritike stroke. Med drugim predvideva širitev pooblastil policije, spremembe kazenske politike ter posege na področje omejevanja socialnih pravic. Zakon bo predvidoma potrjen v zgodnjih jutranjih urah, podpira ga večina parlamentarnih strank.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z obiskom Grčije začel turnejo po Evropi. V Atenah je podpisal sporazum o dobavi ameriškega zemeljskega plina, ki jim bo pomagal premostiti zimo v luči ruskih napadov na energetsko infrastrukturo.

Sveženj proračunskih dokumentov države za prihodnji dve leti je pripravljen za odločanje v državnem zboru, predvideno prihodnji teden. Odbor za finance se je namreč na današnji seji opredelil še do vloženih dopolnil k 17,7 milijarde evrov vrednemu proračunu za prihodnje leto in zavrnil vse opozicijske predloge, ki so namenjali dodatna sredstva za ceste, vrtce in podjetnike, jemali pa socialnim pomočem, integraciji migrantov in podnebnim ukrepom. V zakonu o izvrševanju proračunov pa je odbor potrdil višjo povprečnino za občine, višje dohodninske olajšave in višji dodatek za upokojence. Člani odbora iz opozicije se seje niso udeležili.

Pristojni parlamentarni odbor je pritrdil dopolnjenemu predlogu zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za tako imenovani Šutarjev zakon, ki prinaša številne posege v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Na seji je bilo slišati številne pomisleke civilne družbe, stroke in akademske skupnosti glede številnih vprašanja povezanih z ustavno skladnostjo. Državni zbor bo zakon obravnaval na izredni seji v ponedeljek.

Vlada je danes potrdila in v državni zbor po nujnem postopku poslala novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če ga predajo do 31. januarja prihodnje leto.

Vlada je sklenila obisk goriške regije, na katerem je med drugim sprejela spremembe zakona o vinu, ki prinaša birokratske olajšave za vinogradnike in vinarje. Potrdila je tudi odločitev o ustanovitvi javnega zavoda za sodobne plesne umetnosti in se strinjala s prihodnjimi postopki, s katerimi bo Univerza v Novi Gorici postala javna ustanova. Premier Robert Golob je ob tem napovedal projekt državne platforme, prek katere bi vsak državljan dobil brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence.

Poslanke in poslanci so potrdili zakon, ki prinaša obvezno božičnico, zimski dodatek za upokojence ter spremembe na področju tako imenovanih normirancev. Državni zbor je sprejel tudi zakon, ki bo po napovedi vlade za stanovalce v domovih za starejše s prvim decembrom zagotovil nemoten prehod v sistem dolgotrajne oskrbe.

Po nedavni tragediji v Novem mestu poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo priporočila vladi za zagotavljanje varnosti. Koalicija jim je v skladu s pričakovanji izrazila podporo. V razpravi so se pojavila opozorila glede Šutarjevega zakona, o katerem je spregovoril premier Robert Golob. V opoziciji so izpostavili, da je koalicija v zadnjih treh letih zavrnila večino predlogov za izboljšanje razmer.

Iz Gaze poročajo o več kršitvah premirja. Izrael, ki je od Hamasa prejel posmrtne ostanke vojaka, ubitega leta 2014, je nadaljeval obstreljevanje Gaze. Ubiti so bili najmanj trije Palestinci. V enklavo se steka le tretjina obljubljene človekoljubne pomoči, zapletlo se je tudi glede načrtovanih mednarodnih varnostih sil.

Madžarski premier Viktor Orban je v Beli hiši z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom dosegel, da bo Budimpešta za leto dni oproščena ameriških sankcij zaradi uvoza ruskih energentov. Orban se je po poročanju ameriških medijev zavezal, da bo Budimpešta od Washingtona med drugim kupila utekočinjen zemeljski plin v vrednosti 600 milijonov dolarjev. Kaj dogovor pomeni za madžarskega premiera in kaj za Evropsko unijo?

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je po več kot sedemurni razpravi zavrnil opozicijski predlog priporočil vladi za zagotavljanje varnosti v jugovzhodni Sloveniji. Ob tem je soglasno sprejel koalicijski predlog priporočil. Seje so se udeležili župani, predstavniki romskih skupnosti in vlada. Romsko tematiko bi lahko že uredili, je ostra opozicija, koalicija pa odgovarja, da so sprejeli veliko stvari. Poslanke in poslanci se bodo s to tematiko ukvarjali na izredni plenarni seji v ponedeljek.

Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim odgovarja na zahteve po ukrepanju po smrti Aleša Šutarja v Novem Mestu pred slabima dvema tednoma. Tako imenovani Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah premiera Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je prav tako aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.

Razprava o uvedbi obvezne božičnice in obdavčitvi s.p.-jev je vnesla spor med socialne partnerje. Delodajalske organizacije so zagrozile z izstopom iz Ekonomsko socialnega sveta, če vlada jutri ne spremeni svojega pristopa. Sindikati pa so neprijetno presenečeni, ker je vlada božičnico in spremembe glede normirancev združila v en zakon. Vlada očitke zavrača.

Na Brdu pri Kranju so zaznamovali dan pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič in ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič sta izrazila upanje, da bo nova sodniška zakonodaja še ta mesec potrjena v državnem zboru. Ob robu praznovanja je odmevala tudi priprava tako imenovanega Šutarjevega zakona.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru poslancem glede dogodkov v Novem mestu pozvala k premišljenim in strokovnim ukrepom. Ocenila je, da je politika kolektivno odgovorna za stanje, zato je soodgovorna tudi za iskanje rešitev. Opozorila je, da bodo sprejeti ukrepi veljali za vse.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Na današnji praznik se z obiski in krašenjem grobov spominjamo pokojnih. Predstavniki državne in lokalne politike pa so se udeležili več žalnih slovesnosti, ki se prvega novembra odvijajo po državi in v zamejstvu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Današnji praznik, dan reformacije, je posvečen verskemu, družbenopolitičnemu in kulturnemu gibanju v 16-tem stoletju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici zapisala, da je v današnjem času še posebej pomembno negovati vrednote reformacije, kot so dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti. Premier Robert Golob pa je poudaril, da je današnji dan opomin, da brez jezika ni naroda. Reformacija je namreč postavila temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo, prav na teh temeljih pa stoji naša sodobna družba, je zapisal.

Od tragedije v Novem mestu za varnost poleg policistov skrbijo tudi posebne in specialne enote. Sekretariat sveta za nacionalno varnost je danes predlagal še vključitev vojske in vzpostavitev mešanih patrulj. Vojaki bi policistom pomagali pri širšem varovanju državne meje.

Sinoči napovedani sveženj vladnih ukrepov za povečanje varnosti bo veljal za vso državo. Ob tem se pojavljajo številna pravna in ustavna vprašanja, med drugim glede povečanja policijskih pooblastil. Stroka opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Urška Valjavec.

Premier Robert Golob je na izredni seji občinskega sveta v Novem mestu napovedal sprejetje posebnega zakona, imenovanega po Novomeščanu, ki je umrl po napadu pripadnika romske skupnosti. Med ukrepi so dodatna pooblastila policije na varnostno tveganih območjih, izvršbe na socialne pomoči in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Sočasno je potekal tudi shod, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi in je minil mirno.

Policija je po sobotnem napadu, po katerem je umrl 48-letnik, okrepila prisotnost na širšem območju Novega mesta, na podlagi odredbe sodišča je opravila tudi hišno preiskavo in zasegla več predmetov. Osumljencu, 21-letnemu pripadniku romske skupnosti iz Šentjerneja, je bil odrejen pripor. Vlada medtem pripravlja nabor možnih ukrepov, ki jih bodo predstavili na jutrišnji seji novomeškega mestnega sveta.

Po državi odmeva včerajšnji tragični napad na 48-letnega Novomeščana, ki je zaradi hudih poškodb glave umrl v bolnišnici. Ministra, pristojna za pravosodje in notranje zadeve, Andreja Katič in Boštjan Poklukar bosta zaradi prevzema objektivne odgovornosti odstopila s položajev. Ministrica je obsodila vsakršno nasilje in dejala, da želi z odstopom prispevati k umiritvi razmer. Premier Robert Golob se je popoldne v Novem mestu srečal z lokalno skupnostjo in seznanil z ukrepi na terenu. Kot je napovedal, bo jutri v Novo mesto prispela posebna policijska enota. Vlada naj bi v torek v luči zaostrenih varnostnih razmer razpravljala o konkretnih predlogih za ukrepanje na področjih, ki doslej niso bila obravnavana na ustrezen način.

Moški, ki ga je pred lokalom v Novem mestu ponoči pretepla skupina Romov, naj bi v bolnišnici zaradi hudih poškodb glave neuradno umrl, navajajo Slovenske novice. Napadli naj bi očeta, ki je prišel pred lokal po sina. S policijske uprave Novo mesto so sporočili, da so identificirali 20-letnega osumljenca, ga danes popoldne izsledili in mu odvzeli prostost. Incident sta obsodila tako notranji minister Boštjan Poklukar kot generalni direktor policije Damjan Petrič. Župan Novega mesta Gregor Macedoni je v luči zaostrene varnostne problematike v regiji za torek sklical izredno sejo občinskega sveta. Ob tem je občina za čas seje napovedala tudi protestni shod za podporo prizadevanjem lokalne skupnosti za večjo varnost v njihovem okolju.

V parlamentu se nadaljuje razprava o interpelaciji ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Pobudniki iz opozicije opozarjajo na slabe razmere v dolgotrajni oskrbi, na zamude pri uveljavitvi sistema in nedostopnost pravic, za katere se že pobira prispevek. Minister Simon Maljevac interpelacijo razume kot napad na javne sisteme in solidarnost.

Pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, je vlada v državni zbor poslala interventni zakon, ki bo omogočil avtomatično prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe za več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše. Tudi tistih, ki sami ne morejo podpisati soglasja.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila, da bo ponovila razpisa za evidentiranje kandidatov za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, tako da bi o njih lahko odločali že v tem mandatu. Predsednica upa, da bo do zadnje redne seje v tem sklicu parlamenta, ki bo januarja, uspela najti soglasje tudi za imenovanje treh novih ustavnih sodnikov.

Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji sta državi sklenili namero o sodelovanju glede jedrske energije, s premierjem Golobom pa sta govorila tudi o sodelovanju v avtomobilski industriji.

Več sto gospodarstvenikov se je danes na Brdu pri Kranju zbralo na jubilejnem dvajsetem vrhu gospodarstva. Razpravljali so o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Ob tem je bilo slišati zagotovila, da vlada posluša gospodarstvenike in se trudi najti rešitve. Gospodarska zbornica opozarja, da se razvojni model, ki je prinesel blaginjo, izteka. Kot pravi predsednik zbornice Tibor Šimonka, so zato pripravili program razvoja konkurenčnosti Slovenije do leta 2035. Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo, saj to zagotavlja delovna mesta, plače in blaginjo. Dodala je, da se tega premalo zavedamo, ter pozvala k vzpostavitvi konkurenčnega in predvidljivega poslovnega okolja.

Premier Robert Golob je na nocojšnjem srečanju z jordanskim prestolonaslednikom Al Huseinom bin Abdulahom II. na Brdu pri Kranju razpravljal o poglobitvi odnosov med državama in razmerah na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Predsednik vlade je poudaril nujnost spoštovanja premirja v Gazi in sprostitev dotoka humanitarne pomoči. O razmerah na Bližnjem vzhodu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva bodo jutri razpravljali voditelji sredozemskih držav v Portorožu. Pridružila se jim bo tudi jordanska delegacija. Premier bi se sicer že danes moral srečati z jordanskim kraljem Abdulahom II., a se je ta zaradi bolezni opravičil.

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18-ega decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši sprejel ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega. Govorila naj bi o dobavi ameriških raket dolgega dosega tomahawk Kijevu, s katerimi namerava Zelenski Moskvo prisiliti k premirju. Ameriškemu predsedniku je pred pogovorom predlagal menjavo tomahawkov za ukrajinske drone in mu čestital za posredovanje pri premirju v Gazi. Zelenski meni, da bo to dalo nov zagon prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Dodal je, da Rusija na premirje ni pripravljena, a je prepričan, da bodo s Trumpovo pomočjo vojno končali. Trump je povedal, da bo Zelenskega tudi seznanil z vsebino včerajšnjega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, po katerem je v kratkem napovedal ameriško-ruski vrh v Budimpešti.

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice, bi znašala polovico minimalne plače oziroma 639 evrov. Podjetja v težavah bi plačilo lahko zamaknila in letos izplačala le osmino minimalne plače oziroma 160 evrov. Ta bi skupaj z zimskim dodatkom za upokojence lahko proračunski primanjkljaj dvignila na okoli štiri odstotke BDP, kar je kritično, opozarja ekonomist Marko Jaklič.

Premier Robert Golob je na vladnem obisku Pomurja napovedal, da bodo na jutrišnji redni seji vlade obravnavali predlog posebnega zakona o božičnici. Ob tem razmišljajo, da bi zanjo veljale enake izjeme, kot za letni regres. Kot je še dejal Golob, bodo božičnico izplačali tudi upokojencem, in sicer v obliki zimskega dodatka.

Ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek druge faze mirovnega sporazuma o Gazi. Izrael medtem omejuje dostavo človekoljubne pomoči v enklavo, kjer je izraelska vojska danes ubila najmanj 9 Palestincev. Nadaljujejo se tudi spopadi med oboroženimi tolpami in Hamasom, ki naj bi še danes judosvski državi predal trupla še štirih talcev.

Voditelji Egipta, Katarja in Turčije so z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom danes v Egiptu podpisali dogovor o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je pohvalil vlogo omenjenih držav pri sklepanju dogovora in sporočil, da so se že začeli pogovori o drugi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki bi se morala glede na dogovor začeti po izpustitvi vseh izraelskih ujetnikov. Danes je Hamas v okviru prve faze izpustil zadnjih 20 živih izraelskih talcev ter predal trupla še štirih, iz izraelskih zaporov pa so izpustili skoraj 2000 zajetih Palestincev.

Premirje med Izraelom in Hamasom velja. Na opustošeni sever Gaze se vračajo razseljeni Palestinci, v enklavo so začeli s tovornjaki dobavljati humanitarno pomoč. Mednarodne človekoljubne organizacije pozivajo k povečanju dobave. Napetost pred načrtovano izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov se medtem stopnjuje.

Več tisoč zaradi vojne razseljenih Palestincev se z juga Gaze vrača proti svojim soseskam, potem ko je bil dosežen dogovor o premirju in se je izraelska vojska umaknila iz središča mest Gaza in Han Junis. V opustošeno enklavo še ni prispela nujno potrebna humanitarna pomoč. V izraelskih zaporih se medtem pripravljajo na izmenjavo palestinskih zapornikov za izraelske talce. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si pripisuje največ zaslug za končanje spopadov v Gazi, prihaja v regijo jutri, obiskal bo Izrael in Egipt. Prvi ameriški vojaki, ki naj bi nadzorovali premirje, so medtem že prispeli v Izrael. Da ameriških vojakov ne bodo napotili v Gazo, je dejal vodja ameriškega centralnega poveljstva Brad Cooper.