Zrcalo dneva

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Po poročanju iranskih medijev se je pravkar začel nov val iranskih raketnih napadov na cilje v Izraelu. Teheran je svoja dejanja označil za samoobrambo, evropske države pa pozval k pritisku na Izrael, da ustavi napade na islamsko republiko, ti so med drugim zadeli več ciljev v Teheranu in na zahodu države. Ameriški predsednik Donald Trump pa je Teheran pozval k pogovorom. Druge teme: - V Svobodi odrekli podporo še četrtemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije - Premier Golob: Slovenija ostaja varna država - Cene goriv od polnoči dalje nekoliko višje cene, spet regulacija na avtocestah

Izrael in Iran sta v minulih urah zaostrila medsebojne spopade. Judovska država je po lastnih navedbah začela val napadov na zahodni del islamske republike. Ta poroča, da so izraelski izstrelki zadeli eno od stavb iranskega zunanjega ministrtva, ranjenih je več uslužbencev. Teheran, ki je izraelske prebivalce je posvaril, naj se ne zadržujejo v bližini določenih pomembnih območij, odgovarja s povračilnimi napadi, ki prebijajo izraelski protizračno obrambo. O najmanj štirih ranjenih poročajo iz izraelskega mesta Haifa.

Izrael in Iran drugi dan nadaljujeta smrtonosne medsebojne spopade. Potem ko je judovska država napovedala stopnjevanje napadov, je iranska državna televizija posvarila pred težkimi in uničojčimi napadi islamske republike, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih urah. Izraelska vojska je danes napadla več ključnih ciljev, med drugim največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, kjer je izbruhnil požar.

Iran je proti Izraelu po izraelskih navedbah izstrelil več deset balističnih raket in po iranskih več sto. Eksplozije se odjeknile v Tel Avivu in Jeruzalemu. O najmanj sedmih ranjenih poročajo iz osrednjega dela države. Ameriška vojska je izraelski pomagala prestrezati izstrelke. Napad Irana sledi obsežnim izraelskim, ki so bili usmerjeni na jedrske objekte v islamski republiki in vrh tamkajšnjih oboroženih sil. Mednarodna agencija za jedrsko energijo poroča o kemičnem in radiološkem onesnaženju znotraj objekta v Natancu.

V strmoglavljenju potniškega letala boeing družbe Air India na zahodu Indije je umrlo 241 ljudi, en potnik je preživel, je sporočil letalski prevoznik. Smrtne žrtve so sicer tudi med lokalnimi prebivalci, saj je omenjeno letalo strmoglavilo na naseljeno območje.

V Avstriji so ob 10-ih dopoldne, ob uri, ko se je včeraj zgodil strelski napad na srednji šoli v Gradcu, v katerem je strelec ubil 10 ljudi nato pa sodil še sebi, z minuto molka počastili spomin žrtve. Policija medtem nadaljuje preiskavo, v stanovanju napadalca je našla odvržene načrte za bombni napad in nedelujočo bombo.

Avstrijo je pretresel strelski napad na eni izmed srednjih šol v Gradcu, v katerem je nekdanji dijak ubil 10 ljudi, več je ranjenih; strelec je nato sodil še sebi. Avstrija je napovedala tridnevno žalovanje. Iz Evrope, tudi iz Slovenije, se vrstijo izrazi sožalja z Dunajem.

Levica predlaga razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov do leta 2030 na 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno.

V Gazi, kjer se nadaljuje izraelska vojaška ofenziva, je bilo od jutra ubitih najmanj 41 ljudi, od teh več kot 10, ki so čakali na človekoljubno pomoč, poročajo palestinski viri. Izraelske oblasti so medtem danes ukazale vojski, naj blokira ladjo s človekoljubno pomočjo za Gazo, na kateri je 12 aktivistov, med njimi Švedinja Greta Thunberg. Kot poroča Tel Aviv, jim ne bodo omogočili vplutja. Aktivisti zatrjujejo, da bodo nadaljevanje plovbo.

Mineva 20 mesecev od vdora palestinskega gibanja Hamas v Izrael, uboja več kot tisoč ljudi na izraelskem ozemlju in zajetja več kot 250 talcev. S tem se je začela vojna v Gazi, ki je med Palestinci povzročila že skoraj 54 tisoč 800 smrtnih žrtev. Danes je bilo v izraelskih napadih v Gazi ubith najmanj 75 ljudi - od teh najmanj osem, ki so čakali na razdelitev človekoljubne pomoči.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vlada je po številnih zapletih leto in pol od prve javne razprave v državni zbor vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Ta prenaša tri evropske direktive, med njimi tako imenovano direktivo ETS-2, ki v trgovanje z emisijskimi kuponi z letom 2027 zajema tudi promet in stavbe.

Danes sta po telefonu govorila ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin ter Donald Trump. Ta je po pogovoru dejal, da je Putin napovedal odločen odziv na nedavni ukrajinski napad na ruska vojaška letališča. Trump je dodal, da njun pogovor ni bil takšen, da bi vodil k takojšnjemu miru. Na današnjem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino pod vodstvom Nemčije in Velike Britanije so zaradi ruske agresije, terorizma in globalne konkurence vodilni poudarjali pomen večjega vlaganja zveze Nato v obrambo.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

V Carigradu se se končali novi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino. Delegaciji sta tudi tokrat vodila svetovalec ruskega predsednika Vladimir Medinski in ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov. Strani se nista dogovorili za prekinitev ognja.

Pred jutrišnjimi mirovnimi pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu sta obe vojski izvedli obsežne napade. Kijev navaja, da so v drzni operaciji uničili več kot 40 ruskih vojaških letal, med njimi tudi redke strateške bombnike. Druge teme: - Na Poljskem tesen izid predsedniških volitev, centrist Trzaskovwski razglasil zmago - 7 mesecev od nesreče v Novem Sadu: v Srbiji obsežni protesti in študentski volilni program - Začetek uveljavitve pravice za oskrbo na domu

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so vložili interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. V večini ponavljajo očitke iz prve interpelacije, dodajajo pa očitke v zvezi z domnevno vpletenostjo v preiskavo trgovine s filipinskimi delavci. Minister Poklukar je v odzivu zapisal, da bo očitke argumentirano zavrnil.

Vlada je potrdila predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim predvideva dvig sredstev za obrambo postopno na tri odstotke do leta 2030. Poleg posodobitve vojske resolucija predvideva tudi kadrovsko krepitev.

Komisija za preprečevanje korupcije je proti premierju Robertu Golobu uvedla preiskavo zaradi njegovega dopustovanja v Karigadoru in odločanja o članih svetov javnih zavodov. Sumijo ga nasprotja interesov ter kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je primeren za nadaljnjo obravnavo, je po današnji prvi odločil državni zbor. Za je bilo 42 koalicijskih poslancev in proti 26 opozicijskih. Brez glasu proti pa so sprejeli novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki med drugim jasneje opredeljuje rejnikova pooblastila glede otrokove zdravstvene obravnave in določa višje plačilo za rejnikovo delo ter zakon o individualnih naložbenih računih, s katerim želi vlada povečati možnosti za vlaganja prihrankov prebivalstva. Predlog SDS-a o razveljavitvi zakona iz leta 1974, po katerem se podeljujejo dodatki k pokojninam umetnikov in znanstvenikov, pa je končal zakonodajno pot.

Ruska vojska je tretjo zaporedno noč napadala cilje v Ukrajini. Uporabila naj bi več kot 350 brezpilotnih letalnikov. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu ruskega kolega Vladimirja Putina zaradi tega označil za norega. Nemški kancler Friedrich Merz pa je popoldne sporočil, da so Nemčija, Velika Britanija in Francija za Ukrajino odpravile omejitve uporabe orožja dolgega dosega.

Ruske sille so nad Ukrajino izstrelile največje število brezpilotnih letalnikov in raket v eni noči, pri čemer je bilo ubitih najmanj 12 ljudi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Rusijo za prekinitev ognja in se zavzel za nove sankcije proti Moskvi. Iz Rusije pa poročajo o napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ne le na obmejnih območjih, pač pa tudi na območju prestolnice in severneje od nje. Strani sta sicer danes dokončali obsežno izmenjavo ujetnikov, poimenovano tisoč za tisoč, o kateri sta se dogovorili sredi maja v Carigradu, dogovor sta potrdila ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. Iz Evrope se vrstijo obsodbe ruskih napadov. Nemški zunanji minister Johann Wadephul jih je označil za dokaz, da si Putin ne želi miru. Pozval je k uvedbi dodatnih sankcij proti Moskvi. Potreben je močan mednarodni pritisk na Rusijo, da se vojna konča, pa je zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas.

Po Sloveniji je potekala 14. etapa kolesarske dirke po Italiji, ki je ljubitelje navdušila s traso skozi Goriška brda, spektakel se je končal na Trgu Evrope v Novi Gorici. Primož Roglič je sicer na koncu zaradi padca v glavnini proti vodilnemu Isaacu del Toru izgubil 48 sekund in zdaj za rožnato majico zaostaja dve minuti in 23 sekund. Današnjo etapo je osvojil Danec Kasper Asgreen.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin iz Evropske unije od prvega junija, češ da Bruselj v dosedanjih trgovinskih pogajanjih ni pokazal zadostnega napredka. Večina evropskih držav je v odzivih poudarila, da so pripravljene na sporazum, v primeru zaostrovanja spora pa tudi na povračilne ukrepe. Druge teme: - Pomoč v Gazi še vedno preveč omejena, opozarjajo Združeni narodi - Turški preiskovalci zaradi sumov korupcije pridržali tudi direktorja graditelja drugega tira - Borštnikov prstan bo letos dobila igralka Nataša Barbara Gračner.

Število smrtnih žrtev današnjih izraelskih napadov na Gazo se je povečalo na 61, poročajo palestinski zdravstveni viri. Palestinsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je v zadnjih nekaj dneh zaradi lakote umrlo 29 ljudi, večina otrok in starejših. Svetovni program za hrano je sporočil, da peščica pekarn v osrednji in južni Gazi vnovič peče kruh, potem ko je v enklavo prišlo nekaj pomoči. Da je prva pomoč po več tednih izraelske blokade dosegla prebivalce enklave, je sporočil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa. Nasprotno medtem trdi palestinski Rdeči polmesec.

Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Kot ocenjuje, je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Ob tem je ponovil, da je cilj Izraela premagati palestinsko gibanje Hamas, ter izrazil prepričanje, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno območje Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je dovolila vstop v Gazo stotim tovornjakom s človekoljubno pomočjo. V enklavi sicer vlada katarstrofalno razmerje zaradi lakote in nadaljevanja silovitih izraelskih napadov.

Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.

Rusija in Ukrajina bosta takoj začeli pogovore za prekinitev ognja in končanje vojne, je po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Dodal je, da je o tem že obvestil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropske partnerje. Prvi mož Kremlja je pogovor označil za koristen in dodal, da je Moskva pripravljena sodelovati s Kijevom pri pripravi memoranduma o morebitnem mirovnem sporazumu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izraelska vojska je potrdila, da je začela novo ofenzivo na območju Gaze. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Kljub okrepitvi spopadov sta Izrael in Hamas danes v Katarju prek posrednikov začela nov krog pogajanj.

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.

Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, izboljšujejo se življenjske razmere, izobraženost in leta zdravega življenja. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejšem poročilu o tem še poudaril, da se v Evropski uniji uvrščamo med gospodarsko uspešnejše članice, a z velikim zaostankom pri produktivnosti dela. Za izboljšanje bi morali v središče vseh družbenih procesov postaviti ustvarjalnost. Ob tem so poudarili nujnost spodbujanja učenja skozi vse življenje.

Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Mogoče jih je preveriti na portalu Gursa E-prostor, kjer so začeli posodabljati omenjene vrednosti, končali pa bodo v prihodnjih dneh. Bodo pa več kot milijon 200 tisoč lastnikov obvestili tudi po pošti.

Po včerajšnji referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke so poslanci Nove Slovenije in Demokratov danes vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko. Med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev. Ministrica je v prvem odzivu zavrnila kulturni boj, ki da ga vsiljuje desnica.

Volivke in volivci so na referendumskem glasovanju odločili, da se zakon NE UVELJAVI. Proti zakonu se je izreklo več kot 92 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma, presežen pa je bil je bil tudi predvideni kvorum.

Iz Kašmirja kljub premirju, ki sta ga sklenila Indija in Pakistan, poročajo o eksplozijah. Indija Pakistan obtožuje kršitev premirja poziva Islamabad, naj naslovi te kršitve. Pakistan je obtožbe zanikal in kršitve očital Indiji. Premier Shebhaz Sharif je medtem vojaški spopad z Indijo označil za zgodovinsko zmago.

V ljubljanski dvorani Stožice je nocoj potekala državna proslava ob 80-ti obletnici konca druge svetovne vojne. Eno izmed osrednjih sporočil je bilo o pomenu miru, sploh v negotovih časih, ki jih živimo in ki jim dinamiko narekuje geopolitika. Zbrane, med njimi je bil tudi vrh slovenske politike, je nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je poudaril, da je le pot miru tista, ki lahko človeštvu nudi prihodnost in da se je pred 80-imi leti končalo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva.

Rimskokatoliška cerkev je nocoj dobila novega papeža, 267. naslednika prvega papeža, apostola Petra. To je 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV, in je hkrati prvi poglavar v zgodovini Cerkve, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. 133-članski kardinalski zbor ga je, po pričakovanjih, izvolil razmeroma hitro - na drugi dan konklava, v četrtem krogu glasovanja. Novega papeža, naslednika nedavno umrlega Frančiščka, je na Trgu Svetega Petra pozdravila navdušena več deset tisoč glava množica, nanj pa so morali čakati dlje kot običajno.

Mednarodna skupnost poziva Indijo in Pakistan k zadržanosti po spopadih v Kašmirju. Razmere v regiji, razdeljeni med jedrski sili, ostajajo napete. Indijske sile so v nočnem raketiranju ubile najmanj 31 ljudi, pakistanski odziv s topništvom je terjal najmanj 15 življenj. Indija trdi, da se maščuje za poboj civilistov pred dvema tednoma v indijskem delu Kašmirja. Pakistan vpletenost v napad zanika. V Zrcalu dneva tudi: - Tusk: Poljska ne bo sprejemala zavrnjenih migrantov - Začetek konklava brez izvolitve novega papeža - Štajerski nogometni derbi: Maribor - Celje 1:1

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.