Zrcalo dneva

Svetovna javnost stopnjuje pritisk na Izrael zaradi preprečevanja dostave človekoljubne pomoči v Gazo in širitve kopenske ofenzive v enklavi. Združeni narodi opozarjajo, da bi v Gazi brez pomoči lahko v prihodnjih dveh dneh umrlo 14 tisoč dojenčkov. Izraelske oblasti sicer navajajo, da so danes odobrile vstop v obkoljeno enklavo 93-im tovornjakom z mednarodno pomočjo.

Rusija in Ukrajina bosta takoj začeli pogovore za prekinitev ognja in končanje vojne, je po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Dodal je, da je o tem že obvestil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropske partnerje. Prvi mož Kremlja je pogovor označil za koristen in dodal, da je Moskva pripravljena sodelovati s Kijevom pri pripravi memoranduma o morebitnem mirovnem sporazumu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izraelska vojska je potrdila, da je začela novo ofenzivo na območju Gaze. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Kljub okrepitvi spopadov sta Izrael in Hamas danes v Katarju prek posrednikov začela nov krog pogajanj.

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.

Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, izboljšujejo se življenjske razmere, izobraženost in leta zdravega življenja. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejšem poročilu o tem še poudaril, da se v Evropski uniji uvrščamo med gospodarsko uspešnejše članice, a z velikim zaostankom pri produktivnosti dela. Za izboljšanje bi morali v središče vseh družbenih procesov postaviti ustvarjalnost. Ob tem so poudarili nujnost spodbujanja učenja skozi vse življenje.

Geodetska uprava je začela objavljati nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje na trgu prvega januarja letos. Danes je namreč začela veljati nova uredba o modelih vrednotenja nepremičnin, ki jo je konec aprila sprejela vlada in ki je modele vrednotenja, na podlagi katerih Gurs nepremičninam pripiše posplošeno vrednost, prilagodila stanju na trgu. Mogoče jih je preveriti na portalu Gursa E-prostor, kjer so začeli posodabljati omenjene vrednosti, končali pa bodo v prihodnjih dneh. Bodo pa več kot milijon 200 tisoč lastnikov obvestili tudi po pošti.

Po včerajšnji referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke so poslanci Nove Slovenije in Demokratov danes vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za kulturo Aste Vrečko. Med drugim ji očitajo negospodarno rabo javnih sredstev. Ministrica je v prvem odzivu zavrnila kulturni boj, ki da ga vsiljuje desnica.

Volivke in volivci so na referendumskem glasovanju odločili, da se zakon NE UVELJAVI. Proti zakonu se je izreklo več kot 92 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma, presežen pa je bil je bil tudi predvideni kvorum.

Iz Kašmirja kljub premirju, ki sta ga sklenila Indija in Pakistan, poročajo o eksplozijah. Indija Pakistan obtožuje kršitev premirja poziva Islamabad, naj naslovi te kršitve. Pakistan je obtožbe zanikal in kršitve očital Indiji. Premier Shebhaz Sharif je medtem vojaški spopad z Indijo označil za zgodovinsko zmago.

V ljubljanski dvorani Stožice je nocoj potekala državna proslava ob 80-ti obletnici konca druge svetovne vojne. Eno izmed osrednjih sporočil je bilo o pomenu miru, sploh v negotovih časih, ki jih živimo in ki jim dinamiko narekuje geopolitika. Zbrane, med njimi je bil tudi vrh slovenske politike, je nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je poudaril, da je le pot miru tista, ki lahko človeštvu nudi prihodnost in da se je pred 80-imi leti končalo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva.

Rimskokatoliška cerkev je nocoj dobila novega papeža, 267. naslednika prvega papeža, apostola Petra. To je 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV, in je hkrati prvi poglavar v zgodovini Cerkve, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. 133-članski kardinalski zbor ga je, po pričakovanjih, izvolil razmeroma hitro - na drugi dan konklava, v četrtem krogu glasovanja. Novega papeža, naslednika nedavno umrlega Frančiščka, je na Trgu Svetega Petra pozdravila navdušena več deset tisoč glava množica, nanj pa so morali čakati dlje kot običajno.

Mednarodna skupnost poziva Indijo in Pakistan k zadržanosti po spopadih v Kašmirju. Razmere v regiji, razdeljeni med jedrski sili, ostajajo napete. Indijske sile so v nočnem raketiranju ubile najmanj 31 ljudi, pakistanski odziv s topništvom je terjal najmanj 15 življenj. Indija trdi, da se maščuje za poboj civilistov pred dvema tednoma v indijskem delu Kašmirja. Pakistan vpletenost v napad zanika. V Zrcalu dneva tudi: - Tusk: Poljska ne bo sprejemala zavrnjenih migrantov - Začetek konklava brez izvolitve novega papeža - Štajerski nogometni derbi: Maribor - Celje 1:1

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

Izraelska vojska načrtuje vnovično širitev operacij v Gazi. Odločitev je sinoči sprejel varnostni kabinet, danes je to potrdil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Za ta namen so že vpoklicali več tisoč rezervistov, ofenziva pa bi se lahko začela prihodnji teden, po koncu obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v regiji. V izraelskih napadih na Gazo je bilo medtem danes ubitih več kot 50 ljudi.

Izraelske oblasti so napovedale odločen odgovor na napad jemenskih hutijevcev, ki so davi z balistično raketo zadeli območje mednarodnega letališča Ben Gurion v središču Izraela. Jemenski uporniki so prevzeli odgovornost za napad in sporočili, da so ga izvedli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Večje škode ni bilo, poročajo o več ranjenih. Številne letalske družbe so medtem odpovedale svoje lete v Izrael.

V Ajdovščini so s slovesnostjo zaznamovali 80. obletnico ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je poudarila, da je ustanovitev narodne vlade zagotovo eden najpomembnejših mejnikov nastajanja slovenske državnost, ter posvarila pred delitvami.

Na haaškem Meddržavnem sodišču se je končalo zaslišanje o pravnih obveznostih Izraela do agencij Združenih narodov v Gazi. Danes je svoja stališča predstavila tudi Slovenija, ki je poudarila, da so trenutne razmere v enklavi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih grozljive in nesprejemljive ter da ima Izrael v skladu z mednarodnim pravom temeljno dolžnost, da zagotovi nujno pomoč prebivalcem Gaze.

Prvomajska praznovanja po državi so pospremila številna voščila in poslanice, tudi s strani nekaterih najvišjih predstavnikov države. Premier Robert Golob je dejal, da so bile delavske pravice dosežene s trudom in da je njihovo varovanje naša skupna dolžnost. Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je delavec srce vsakega uspešnega podjetja in družbe, posebej je izpostavila mlade. Druge teme: - V tujini številni prvomajski protesti, v Carigradu več sto pridržanih - Združene države Amerike in Ukrajina podpisali sporazum o redkih rudninah - Svetovalec ameriškega predsednika nacionalno varnost Mike Waltz bo zapustil svoj položaj

Na predvečer delavskega praznika po vsej državi prižigajo kresove, ki simbolizirajo upor in opozarjajo na delavske pravice. Te še danes, kljub desetletjem prizadevanj zanje, niso samoumevne, ampak se je zanje še naprej treba boriti vse dni v letu, poudarjajo sindikati.

Na Pirenejskem polotoku se razmere po električnem mrku umirjajo. Elektriko so do jutra dobili skoraj vsi prebivalci, železniški promet je vzpostavljen, neodgovorjena pa so vprašanja o vzrokih. Tako v Španiji kot na Portugalskem menijo, da ni znakov, da bi šlo za kibernetski napad, so pa v Madridu v zvezi s to možnostjo sprožili sodno preiskavo. Španski premier Pedro Sanchez je izključil tudi možnost, da je izpad povzročil presežek elektrike iz obnovljivih virov. Slovensko omrežje je medtem delovalo neovirano, so sporočili iz družbe Eles.

V Španiji, na Portugalskem in delih Francije se je danes zgodil električni mrk. Vzrok za izpad še ni znan, v portugalskem upravljalcu omrežja ne izključujejo možnosti, da je bil izpad posledica zelo velikega nihanja električne napetosti, najprej v španskem sistemu, ki se je nato razširilo na portugalski sistem. Operaterji na Pirenejskem polotoku si prizadevajo za obnovo oskrbe, ponekod jim je to že uspelo.

Današnji dan upora proti okupatorju, v spomin na ustanovitev osvobodilne fronte, po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar Musar spominja na težko pričakovano in zahtevno pot do samostojnosti. Pred spomenikom Osvobodilne fronte v ljubljanski Rožni dolini je dopoldne položila venec in ob tem spomnila na pomen svobode in miru. Tudi premier Robert Golob je v poslanici opomnil, da živimo v času, ko se vprašanja miru, varnosti in človekovih pravic znova postavljajo v ospredje. Opozoril je na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine.

Svet je danes na zadnjo pot pospremil papeža Frančiška. Po pogrebni slovesnosti na Trgu svetega Petra so ga pokopali v baziliki Marije Snežne, kjer bo grob mogoče obiskati že jutri. V Vatikanu in Rimu se je od njega skupno poslovilo približno 400 tisoč ljudi, tudi številni svetovni voditelji, iz Slovenije predsednica države Nataša Pirc Musar in premier Rober Golob.

V Moskvi se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini popoldne približno tri ure pogovarjal posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Wittkoff. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dogovor med Rusijo in Združenimi državami blizu. Ruske oblasti so potrdile, da je bil v eksploziji avtomobila bombe blizu Moskve danes ubit ruski general Jaroslav Moskalik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes dejal, da bi bila njegova država pripravljena razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, a le ob popolni in brezpogojni prekinitvi ognja. Dodal je, da Krim pripada Ukrajini, potem ko je Trump predhodno za revijo Time dejal, da bo omenjeni polotok ostal z Rusijo. Trump pred odhodom v Rim, kjer se bo jutri udeležil pogreba papeža Frančiška, ni izključil možnosti, da bi se tam srečal z Zelenskim. Ukrajinski predsednik je zvečer sporočil, da se zaradi vojaških srečanj morda ne bo udeležil pogreba.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V državnem zboru že cel dan obravnavajo interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS zaradi izjav premierja Roberta Goloba, da je za poslabšanje položaja upokojencev odgovorna druga Janševa vlada. V koaliciji so SDS-u očitali zlorabo upokojencev za politični boj in izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom vlade. Opozicija ostaja prepričana, da je slabši položaj vseh, tudi upokojencev, posledica vladnih ukrepov in dodatnih finančnih obremenitev. Druge teme: - Predsednica obžaluje zavrnitev kandidatov za guvernerja BS - Vlada razglasila soboto za dan žalovanja za papežem - Donald Trump napovedal znižanje carin za Kitajsko

Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi - Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije - Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije

Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.

Kristjanke in kristjani po vsem svetu so z današnjimi velikonočnimi bogoslužji zaznamovali vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje, ki so darovali vstajenjske maše, so v svojih pridigah večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. V Vatikanu, kjer se je na trgu svetega Petra zbralo 35 tisoč ljudi, pa je papež Frančišek, ki sicer okreva po pljučnici, z balkona tamkajšnje bazilike zbranim podelil velikonočni blagoslov Urbi et Orbi, torej Mestu in svetu.

Svetovno javnost je presenetilo povelje ruskega predsednika Vladimirja Putina o ustavitvi spopadov v Ukrajini za čas velike noči. Po navedbah Kremlja naj bi premirje že veljali in bo trajalo do jutri opolnoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nekaj urah nejasnosti sporočil, da je tudi Kijev pripravljen spoštovati prekinitev ognja, če jo bo spoštovala tudi Moskva. Ukrajinska stran namreč poroča o napadih ruskega topništva, že pred tem pa so glede ustavitve ognja izrazili skeptičnost.

Predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja je celjsko sodišče v zadevi Trenta spoznalo za nedolžne. Specializirano državno tožilstvo je sicer za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo. Prvak opozicije pa je kljub izidu svojim privržencem, ki so se zbrali pred sodiščem, dejal, da se njihov boj šele začenja.

Vlada je potrdila uredbo, ki predvideva podelitev 30-letnih koncesij za največ tri sežigalnice, od katerih ena že stoji v Celju, drugi dve pa bi lahko bili v Ljubljani in Mariboru. Skupno bi lahko obdelale do 140.000 ton odpadkov, na sežigalnice bo moral biti priključen toplovod, proizvajale bodo tudi elektriko. Ljubljanska in mariborska občina pozdravljata sprejem uredbe.

Turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir Uraloglu je na današnjem delovnem obisku v naši državi zagotovil, da turški izvajalec Yapi Merkezi kljub finančnim težavam ostaja na projektu drugega tira železniške proge od Divače do Kopra. S slovensko kolegico Alenko Bratušek sta se dogovorila za sprotno spremljanje razmer. Gostiteljica je zagotovila, da črpanje evropskih sredstev ni ogroženo. Ogledala sta si še dela v drugi cevi karavanškega predora, ki jih tudi opravlja turški izvajalec in poudarila, da potekajo hitreje od pričakovanj.

Slovenija mora v senci geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva, so poudarili v gospodarskem krogu. Pozvali so k sprejetju ukrepov za razbremenitev gospodarstva.

Ukrajinske sile poročajo o novem ruskem raketnem napadu na mesto Sumi, podrobnosti še niso znane. Včerajšnji napad, v katerem je bilo ubitih 35 ljudi, med njimi civilisti, so ostro obsodili Evropski zunanji ministri ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu. Kot so sporočili po koncu srečanja, so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili njenega predsednika Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini.

V Osaki na Japonskem je bila danes slovesna otvoritev svetovne razstave Expo 2025. Na enem največjih mednarodnih dogodkov letos organizatorji pričakujejo 23 milijonov obiskovalcev. Med 160 razstavljalci je tudi Slovenija, ki bo ponudila svoje tehnološke rešitve. Druge teme: - Po svetu obsodbe ruskega napada na ukrajinski Sumi - Izrael napoveduje širitev ofenzive na Gazo - Kristjani po Vatikanu in po svetu obeležili cvetno nedeljo

Finančni ministri Evropske unije so na neformalnem zasedanju v Varšavi podprli načrte Komisije o zagotovitvi 800 milijard evrov za oboroževanje v prihodnjih petih letih, od tega 150 milijard iz posojil. Druge teme: - V Beogradu provladni protest, v Novem Pazarju študentski - Ameriška vlada umaknila carine na elektroniko - Izrael obkolil mesto Rafa na jugu Gaze

Ameriške carine bodo bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko, je ob zasedanju finančnih ministrov članic Unije v Varšavi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Finančni ministri so ob tem podprli ukrepanje Evropske komisije glede ameriških carin, pri čemer so se strinjali, da mora Unija ostati enotna. Evropska centralna banka bo ukrepala, če bodo dodatne carine, ki jih načrtuje ameriški predsednik Donald Trump, ogrozile finančno stabilnost evrskega območja.

Borzni indeksi po Združenih državah in po svetu so naglo poskočili ob 90-dnevni zamrznitvi carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za prav toliko časa je nato povračilne carine odložila Evropska unija. Kljub temu so trgi še vedno precej negotovi. Druge teme: - Predsednica za guvernerja Banke Slovenija predlagala novi imeni - Vlada v državni zbor poslala predlog zakona o psihoterapiji - V Novi Gorici ob EPK začetek slovensko-italijanske filmske retrospektive

Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko. Druge teme: - Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo - Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti - Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju