Podcasts about izhodi

"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," je v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je ustvarila skupaj s pisateljem Tadejem Golobom, povedala izjemna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Decembra letos bi dopolnila 80 let, a jih žal ni dočakala. Ob njenem slovesu poslušamo ponovitev pogovora, ki se je odvil na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija leta 2022. Izhodišče je bila zvočna knjiga po biografskem romanu, ki jo je Milena Zupančič kar sama prebrala. Foto: Bobo.

Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.

Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.

Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.

Prvak stranke SDS Janez Janša je sporočil, da so s strankami nove morebitne koalicije uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo. Nov 14-dnevni rok za predlaganje mandatarskega kandidata sicer začenja teči jutri, stranke imajo po morebitni uskladitvi koalicijske pogodbe tako še teden dni časa, da jo potrdijo ter razdelijo resorje. Janša je ob tem dejal, da koalicije ne bodo sestavljali v tretjem krogu, ko bi za potrditev kandidata za premierja zadostovala navadna parlamentarna večina. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: ukrepi nekaterih resorjev za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za zdaj niso zadostni. - Iran ob napetostih v Hormuški ožini grozi z novimi napadi, Trump odgovarja, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje. - Občina Gorje: Upravljanje soteske VIntgar ostaja nezakonito in nepregledno.

Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.

Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.

Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.

Vlada je danes s ciljem zajeziti posledice krize, ki se napoveduje ob vojni na Bližnjem vzhodu, sprejela izhodišča za pripravo ukrepov na področju energetske varnosti in na področju zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami. Med ukrepi so med drugim oblikovanje seznama strateško pomembnega blaga in storitev, možnost znižanja DDV na osnovna živila in uvedba diferencirane cene goriv. Drugi poudarki oddaje: - V mednarodni skupnosti se vrstijo pozivi k odprtju Hormuške ožine, vsaj za humanitarne namene - Za katoliške vernike se nocoj začenja velikonočno tridnevje - SDS vložila nov ugovor na izvedbo volitev, med drugim v tujini

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo zakonskih podlag na področju energetske varnosti in zanesljivosti preskrbe s ključnimi dobrinami, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napoveduje zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Med energetskimi ukrepi so predvsem oblikovanje zalog, dolgoročno načrtovanje nabave in možnost uvedbe diferencirane cene goriv.

Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Razmišljamo o jezi, krivici, medsebojnih odnosih, odpuščanju, čustvih itd. Izhodišče pogovora je namreč delo Jeza in odpuščanje (2016, slovenski prevod je izšel pri Slovenski matici leta 2024) sodobne ameriške filozofinje Marthe C. Nussbaum (1947). V tej obsežni filozofsko-etični razpravi, ki ima za izhodišče številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. reference, avtorica predvsem premišljuje o čustvu jeze ter ob tem vpelje t. i. "tranzicijsko jezo", ta pa ne vsebuje želje po maščevanju, niti vzvišene zahteve po odpuščanju, temveč se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za celotno družbo. Avtorica to problematiko predstavi z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno-intimnem, vsakdanje-družbenem in skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri najbolj opaznih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela. Več o Jezi in odpuščanju s prevajalko in pisko spremne besede mag. Katarino Majerhold in prof. dr. Olgo Markič. Foto: Wikipedija.

Izhodišče pogovora je nasilni poseg na Antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji konec julija. Policijska racija na osrednjem spominskem kraju koroških Slovenk in Slovencev je odprla vprašanje zgodovinskih bremen skozi zgodovino. O vsem tem in o kulturi spominjanja govorijo: v Trstu profesorica zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine Marta Ivašič, v Celovcu podpredsednica Društva Peršman Eva Hartmann, zaposlena na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, in Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu, v Ljubljani pa Janez Stergar, profesor zgodovine, upokojeni strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja ter predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Pogovor je iz Celovca vodil Miha Pasterk, nastal pa je v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars. Foto, vir: Muzej Peršman, na sliki Peršmanova domačija kot spominski kraj in kraj učenja

Kalaf Epalanga, angolsko-portugalski glasbenik, pesnik, prozaist in kolumnist, je pozornost literarne javnosti pritegnil s svojim romanom Tudi belci znajo plesati, ki ga je opredelil kot glasbeni roman. Izhodišče za pisanje je našel v kuduru, angolskem glasbenem žanru in tipičnem plesu, ki ga spremlja. Imel je željo napisati biografijo kudura. Epalanga je sicer ustanovni član izjemno uspešne glasbene skupine Buraka Som Sistema, ki je na neki način modernizirala žanr kudura in ga ponesla na svetovne odre. Ob glasbi pa – tako v poeziji, prozi kot kolumnah – pogosto piše tudi o Angoli, državi, v kateri se je rodil in iz katere je zbežal zaradi državljanske vojne na Portugalsko, pozneje se je preselil v Nemčijo. »Angolci so moja najljubša tema,« je verz, ki ga lahko preberemo v pesmi Umivanje s piskrom. Tudi sicer iz pesmi, ki jih je ob njegovem gostovanju na Dnevih poezije in vina poslovenila Barbara Juršič, zelo čutimo Angolo. O njegovi poeziji, kuduru, skupini Buraka Som Sistema in romanu Tudi belci znajo plesati sta se ob Epalangovem obisku Slovenije pogovarjala z Majo Žvokelj, ki je pogovor tudi prevedla. Foto: osebni avtorjev arhiv.

V Poletni radijski tribuni smo govorili o tem, da se naše drugo največje mesto – Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli. Preverili smo še, katere so turistične prednosti tega mesta ob Dravi, pa tudi, kako zadovoljni so z letošnjim obiskom.

Vlada je sprejela izhodišča za ustanovitev novega javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč in prenovljeno uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša novost je uvedba novih obračunskih enot za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav. Potrdila je tudi predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev. Ta bo podjetjem, ki se soočajo z vprašanjem nasledstva zaradi upokojevanja prvotnih lastnikov, omogočil prodajo lastništva zaposlenim. Država bi to spodbujala z davčnimi ugodnostnmi. Vlada je sprejela tudi strategijo razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze. Med drugim predvideva ustanovitev družbe ali holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Na tak način želijo zagotoviti tudi, da sredstva, vložena v obrambo, ostanejo v domačih podjetjih.

Ivan Salatić je vzel po naključju najden fragment iz črnogorske zgodovine in ga pretvoril v čudovito filmsko razmišljanje o naravi in bistvu človeške zgodovine. Uradna zgodovina se sicer piše v debelih bukvah, o krutih dogodkih in zmagovitih vladarjih, črnogorski avtor pa je ob pomoči izostrene filmske govorice vse skupaj postavil na glavo. Izhodišče ni debela knjiga, ampak rokopis, ki so ga na kotorski tržnici našli na papirju, v katerega je ribič zavil svojo robo. Glavni junak filma je njegov domnevni avtor Đuko, najbolj zvest podanik Morlaka, vodje gorskega ljudstva, ki se na začetku 19. stoletja upira turškemu zavojevanju. Đukovo pričevanje je zgodba o misteriozni transformaciji njegovega vladarja, ki jo ta doživlja ob bolezni in življenju, prepredenem s smrtjo. Film tako ne govori o velikih zgodovinskih dejanjih, ampak o poeziji in filozofiji, ki izraščata iz gole eksistencialne krize in temeljnega dvoma o oblasti ter privilegijih in dolžnostih, ki jih ta prinaša. O vsem, skratka, kar uradna zgodovina velikokrat zakriva, utiša, duši in ubija. Tej osnovni kontemplativni zastavitvi primerno je razvita tudi čudovita filmska govorica. Skozi dovršeno fotografijo, scenografijo in kostumografijo se film poglablja v eksistencialne teme o ujetosti, ranljivosti in smrti. Ujetost v domačo ozkost je prikazana z majhnimi, zaprtimi prostori, ki pa jih kot kontrast domačnosti vedno znova oživijo človeku najbližje stvari: sanje, ogenj, ljubezen, gore. Ko se vladarjeva odprava – njegova hčerka, Đuko in zvesti oproda Božo – poda na pot Morlakove ozdravitve, se slika odpre in razsvetli. V zdravilišču na jugu Italije naravo počasi zamenjajo človeške konstrukcije – tako fizične kot mentalne –, v katerih se vladar izgublja in se jim predaja. Hkrati se zbližuje s črnogorskim intelektualcem, ki ga sreča na poti, in se odmika od svojega zvestega Đuka, čigar pogled in redke besede izražajo vse večjo odtujenost od izseljenstva in vladarja. Ob tem lahko omenimo dva monumentalna prizora. Morlak in intelektualec sta potopljena v nepregledno množico knjig v starodavni knjižnici, medtem ko ju Đuko opazuje na vhodu in ne upa ali ne želi vstopiti. V drugem prizoru dvojica uživa ob prepevanju srce parajoče žalostinke pod velikimi oboki neprepoznavno velikanske zgradbe, Đuko pa tega preprosto ne zdrži več in uporabi nasilje. Skupaj z Đukom tako drsimo v domotožje, neučakanost in jezo, hkrati pa se z Morlakom čudimo lepoti človeških in božanskih stvaritev, pri čemer vse bolj slutimo človeško majhnost in končnost. Medtem ko pogled prvega predstavlja tradicionalno zavezanost domovini in ljudsko skeptičnost do vsega, kar jo presega, pa drugi zastopa prav predanost temu presežku. Morlak se tako vse bolj prepušča umetnosti in znanju, kar izraža tako v besedah kot gibih, a pri tem pozablja na svoje dolžnosti do ljudstva in domovine. Đuko pa, kot bi želel uravnovesiti vladarjevo razpuščenost, postaja vse bolj surov in nasilen, s čimer želi izsiliti vrnitev domov. Pri tem se film nikoli prav ne opredeli do ene ali druge skrajnosti. Prva namreč zapade v ozkosrčnost, nestrpnost in nasilje, druga pa v vzvišenost, odtujenost in melanholijo. Odnos med Đukom in njegovim vladarjem tako simbolizira dvoumen odnos človeka do svoje preteklosti: medtem ko se je treba zavedati svojih korenin in zgodovine, pa je pri tem treba tudi razpuščati in ubijati njene junake ter mite, sicer lahko vodijo v nevarne predsodke in zanke, v katere oblast vedno znova ujame ljudstvo. In takšen odnos do zgodovine lahko razvijejo samo tisti, ki so bili te oblasti doslej najmanj deležni. Piše: Žiga Brdnik Bere: Igor Velše

Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše, mladinsko.com

Slovenijo je pretresla rudarska nesreča, ki se je v ponedeljek zgodila v jami Preloge Premogovnika Velenje. V njej so umrli trije rudarji. Novi stari predsednik ZDA Donald Trump je takoj prevzel vajeti v svoje roke in že na dan inavguracije začel uresničevati svoje predvolilne obljube. Na Bližnjem vzhodu kljub dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom orožje ni utihnilo. Izhodišča za nov nepremičninski davek in sum na korupcijo pri razdeljevanju sredstev z javnega razpisa za spodbujanje vlaganj v gospodarsko prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije so med drugimi teme, ki jih bomo dodatno osvetlili v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vlada je tik pred iztekom minulega leta v javno obravnavo poslala predlog izhodišč za obdavčitev premoženja ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Gre za podlago, na osnovi katere želi po večkratnih poskusih le uvesti nepremičninski davek. Enomesečna javna razprava je pokazala, da je v zvezi z novim davkom več vprašanj kot odgovorov - med drugim, ali bo davek pravičen, pošten in v skladu z ustavo ter kako preprečiti izogibanje plačilu davka. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance; Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS; Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje; Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Izraelska vojska pred jutrišnjo uveljavitvijo premirja z gibanjem Hamas stopnjuje napade na Gazo. Sporočila je, da je v enklavi samo včeraj obstreljevala 50 terorističnih ciljev. Od sklenitve sporazuma o prekinitvi ognja v sredo zvečer je bilo ubitih že približno 120 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojim ministrom obljubil, da bodo v primeru Hamasovih kršitev obnovili napade na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Zaživela nova politična stranka Fokus. - Izhodišča nepremičninskega davka niso zadovoljila socialnih partnerjev. - Miha Hrobat tretji v smuku v Wengnu.

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo davka na nepremičnine, ki je poimenovan davek na premoženje. Gre za davek, ki bi ga plačevali vsi za vse nepremičnine, razen za prvo, v kateri imajo prijavljeno stalno bivališče. Končna oblika izhodišč bo jasna mesecu ali dveh, vlada pa želi, da bi zakon začel veljati prvega januarja 2026.

Vlada je potrdila izhodišča glede uvedbe davka na drugo in vse naslednje nepremičnine. Kot je dejal premier Robert Golob, s tem želijo odpreti stanovanjski trg predvsem za mlade in zagotoviti več najemnih stanovanj, denar iz davkov pa bodo usmerili v razbremenitev dela oziroma zvišanje plač. Kot je dodal, bodo z namenom pridobitve več najemnih stanovanj upoštevali tudi olajšave iz davka na najemnine, ki se bodo odbijale od davka na premoženje. Drugi poudarki: - Vlada: Agencija za energijo naj s prvim februarjem uvede stari sistem omrežnine. - Nove sirske oblasti krepijo diplomatska prizadevanja, Iran si želi sodelovanja. - Madžarsko pohodnico iz Kamniško-Savinjskih Alp prenesli v dolino, o moškem ni sledu.

Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.

80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence. Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo. Foto: Rok Kutin/Simbioza

Premier Robert Golob je v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. Izhodišča zanje so bile razmere v javnem sektorju, zamude pri nadgradnji mariborske onkologije, obdavčitev nepremičnin in napovedana odpuščanja v gospodarstvu. Predsednik vlade je med drugim zavrnil očitke, da so razmere v gospodarstvu vse slabše, in zatrdil, da je država pripravljena na krizo. Drugi poudarki: - Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice bo Jože Podgoršek. - Izraelska razstrelitev več stanovanjskih stavb v Gazi terjala številne smrtne žrtve. - Bodo bovški osnovnošolci vendarle dobili primeren prostor za športno vzgojo?

Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.

Premier Robert Golob je po današnji seji vlade v Krškem povedal, da je vlada potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Vlada bo za ta namen v prihodnjih letih namenila 100 milijonov evrov letno, skupaj v 10. letih do milijarde evrov. Po načrtih bodo sredstva za to zagotovljena v državnem proračunu. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki si ob izpolnitvi odločitve Ustavnega sodišča o sodniških plačah želijo celostne ureditve področja. - Združeni narodi opozarjajo, da je vojna v Gazi povzročila zlom prehranskega in zdravstvenega sistema. - Kritiško sito letos Ani Pepelnik za pesniško zbirko To se ne pove.

zrael je z ofenzivo v Rafi prevzel nadzor nad vsemi izhodnimi točkami iz Gaze, potem ko sinoči ni sprejel dogovora o premirju, s katerim se je strinjalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer, v katerih razseljeni Palestinci iščejo zavetje. Nekateri govorijo o novih vojnih zločinih. Druge teme: - Zahod bojkotiral peto Putinovo prisego za predsednika. - Sodniki in tožilci zavračajo vladni predlog za ureditev njihovih plač. - Prenovljena železniška postaja v Šentjurju.

Vlada si prizadeva za oživitev socialnega dialoga, ki je nujen pred sprejemanjem tako pomembnih reform, kot je pokojninska. Izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo je vlada sprejela včeraj, v nadaljevanju jih bo predstavila ekonomsko-socialnemu svetu. Prav poudarjanje nujnosti obujanja socialnega dialoga je v ospredju današnje 30. obletnice podpisa ustanovne listine ekonomsko-socialnega sveta. Od takrat smo priče zastojem in izstopom. Tako so leta 2021 iz ESS-ja izstopili sindikati, lani so odšli delodajalci. Druge teme: - Poslanci bodo glasovali o datumu treh referendumov, ti bodo najverjetneje hkrati z evropskimi volitvami 9. junija - Makedonci bodo izvolili predsednika v drugem krogu - Odbojkarji ACH Volleyja neporaženi do 20-ega naslova državnih prvakov

Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.

Vlada je sprejela izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo in jih bo zdaj predstavila ekonomsko-socialnemu svetu. V drugi polovici leta je predviden socialni dialog, v parlamentarno proceduro bo šla reforma predvidoma v začetku prihodnjega leta. Vlada je ob tem tudi sprejela sklep o rušenju prvih 20 objektov, poškodovanih v lanskih poplavah. Poleg tega je za novega vladnega pogajalca z zdravniškim sindikatom imenovala Denisa Kordeža, sprejela pa je tudi temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju, in sicer obrambno strategijo, vojaško strategijo in strategijo civilne obrambe.

Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pokojninsko reformo. Sledila bo prestavitev socialnim partnerjem, vsebine izhodišč pa za zdaj ne razkrivajo. Je pa minister za delo Luka Mesec zagotovil, da bo 40 let zavarovalne dobe še naprej dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar razprave, je še dejal Mesec. Vlada je sprejela tudi sklepe o odstranitvi dvajsetih hiš v občinah Ljubno in Luče, ki so jih uničile poplave. Ostale teme: - Ostre besede med Ljubljano in Beogradom zaradi izjav srbskega predsednika - Tudi Evropska unija poziva k neodvisni preiskavi množičnih grobišč v Gazi - Japonska Yaskawa v Kočevju širi svoje investicije

Gre za prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah, rok za to je sicer potekel pred tremi meseci. Predstavniki pravosodja naj bi osnutek zakona prejeli v dveh tednih. Uresničitev ustavne odločbe o plačah bo sicer sprva potekala z omenjenim zakonom in znotraj obstoječega plačnega sistema, dolgoročno in sistemsko rešitev pa bodo usklajevali znotraj celovite prenove plačnega sistema. Posvetovalni svet evropskih tožilcev je danes opozoril, da so neizvršitve odločb ustavnega sodišča grožnja demokratični stabilnosti.

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].

Film Vsi mi tujci je režiral Andrew Haigh, ki je zanj napisal tudi scenarij, temelječ na romanu Japonca Taichija Yamade. Izhodišče predstavlja vprašanje, kako bi bilo, če bi kot odrasli srečali svoje davno umrle starše, le da bi bili zdaj iste starosti kot mi. Nastal je čustveno intenziven film, razmislek o njem je pripravil Gorazd Trušnovec. Bere Ivan Lotrič.

Varstveno-delovni centri so bili konec leta soočeni z nerealnimi proračunskimi izhodišči za leto 2024. Direktorica VDC Zasavje Špela Režun pravi, da bodo morali VDC-ji glede na podana izhodišča stroške storitev in materiala za svojo temeljno dejavnost znižati za okoli 80 odstotkov glede na pogodbo preteklega leta, kar bo ogrozilo njihov obstoj. Ministrstvo za solidarno prihodnost na drugi strani zatrjuje, da potekajo pogovori glede prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk.

O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.

Dr. Peter Turk, kustos za starejšo prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, v oddaji predstavlja zgodovino merjenja in štetja let, ne nazadnje pa govori tudi o dilemah, povezanih s poimenovanjem štetja. Izhodišče za pogovor, ki je nastal leta 2019, je njegovo razmišljanje o zadregah, povezanih s poimenovanjema »pred Kristusom« oz. »pred našim štetjem«. O tej temi je istega leta objavil zapis v Sobotni prilogi Dela, ki je sprožil v Pismih bralcev polemiko. Gre za skrajšano različico pogovora, ki smo ga premierno predvajali pred štirimi leti v oddaji Ars humana. Pripravil ga je Goran Tenze.

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.

Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .

Socialni partnerji so v prvih odzivih na predstavljena izhodišča za prenovo pokojninskega sistema zelo zadržani. Glede na dogovor, da podobnosti gradiva ostanejo interne narave, so tako njihove izjave skope. Iz sindikalnih vrst je slišati, da so vsa izhodišča zapisana v pogojniku in da ne prinašajo večjih, pretresljivih novosti. Medtem delodajalci opozarjajo, da je dokument premalo ambiciozen, in so jasni, da predlog o izenačevanju prispevnih stopenj za njih ni sprejemljiv, vse drugo je predmet pogajanj. Druge teme oddaje: - Ravnanje SDS pri predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi minister Simon Maljevac označil za postopkovno nagajanje - Na sklepnem dnevu vrha Severnoatlantskega zavezništva tudi ustanovna seja sveta Nato-Ukrajina - V 95-tem letu starosti se je poslovil češki pisatelj Milan Kundera

Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Enostaven in pregleden davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je cilj izhodišč za davčne spremembe, ki so jih sprejeli na koalicijskem vrhu. Uvedba davka na nepremičnine je predvidena čez dve leti. Šolska reforma, o kateri so tudi razpravljali koalicijki partnerji, pa bo v praksi zaživela v treh letih, napoveduje pristojni minister Darjo Felda. Stroka ocenjuje, da je to prehitro, češ da je večje spremembe treba tudi preizkusiti v praksi. V oddaji tudi: Ameriški vohunski brezpilotni letalnik strmoglavil v Črno morje, potem ko ga je zadel ruski vojaški lovec. Evropska komisija predstavila priporočilo za boljše usklajevanje članic Unije pri vračanju migrantov, ki so jim zavrnili prošnjo za azil. Smučarska skakalka Ema Klinec po sinočnjem drugem mestu kvalifikacij v Lillehammerju ostaja vodilna na norveški turneji.

Kaj nas čaka na borzi v letu 2023? Izhodišča so po upadih na borzah bolj privlačna. Pa je zdaj pravi čas za vstop? Upad inflacije, blaga recesija? Epizoda je objavljena tudi na Youtube https://youtu.be/vYp4LdlFm6M Gosti: Aleš Šoba, upravljavec premoženja, KBM Infond, Doman Granda, analitik, NLB Skladi, Daniel Medved, investicijsko bančništvo, NKBM

Plačna reforma v javnem sektorju bo v ospredju današnjega koalicijskega vrha. Izhodišča med drugim predvidevajo oblikovanje plačnih stebrov po dejavnostih in novo plačno lestvico. Po pričakovanjih bo govor tudi o predlogu sindikatov, naj bosta najvišja in najnižja plača v razmerju 1: 7. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Predsednico republike Natašo Pirc Musar bo v Zagrebu sprejel njen hrvaški kolega Zoran Milanović - Znane bodo podrobnosti zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je hkrati odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije - Veljavnost večine letnih vinjet se izteka - ob nakupu novih nujna pozornost pri vnašanju podatkov