Podcasts about izhodi

Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše, mladinsko.com

Slovenijo je pretresla rudarska nesreča, ki se je v ponedeljek zgodila v jami Preloge Premogovnika Velenje. V njej so umrli trije rudarji. Novi stari predsednik ZDA Donald Trump je takoj prevzel vajeti v svoje roke in že na dan inavguracije začel uresničevati svoje predvolilne obljube. Na Bližnjem vzhodu kljub dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom orožje ni utihnilo. Izhodišča za nov nepremičninski davek in sum na korupcijo pri razdeljevanju sredstev z javnega razpisa za spodbujanje vlaganj v gospodarsko prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije so med drugimi teme, ki jih bomo dodatno osvetlili v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vlada je tik pred iztekom minulega leta v javno obravnavo poslala predlog izhodišč za obdavčitev premoženja ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Gre za podlago, na osnovi katere želi po večkratnih poskusih le uvesti nepremičninski davek. Enomesečna javna razprava je pokazala, da je v zvezi z novim davkom več vprašanj kot odgovorov - med drugim, ali bo davek pravičen, pošten in v skladu z ustavo ter kako preprečiti izogibanje plačilu davka. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance; Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS; Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje; Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Izraelska vojska pred jutrišnjo uveljavitvijo premirja z gibanjem Hamas stopnjuje napade na Gazo. Sporočila je, da je v enklavi samo včeraj obstreljevala 50 terorističnih ciljev. Od sklenitve sporazuma o prekinitvi ognja v sredo zvečer je bilo ubitih že približno 120 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojim ministrom obljubil, da bodo v primeru Hamasovih kršitev obnovili napade na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Zaživela nova politična stranka Fokus. - Izhodišča nepremičninskega davka niso zadovoljila socialnih partnerjev. - Miha Hrobat tretji v smuku v Wengnu.

Vlada je sprejela izhodišča za pripravo davka na nepremičnine, ki je poimenovan davek na premoženje. Gre za davek, ki bi ga plačevali vsi za vse nepremičnine, razen za prvo, v kateri imajo prijavljeno stalno bivališče. Končna oblika izhodišč bo jasna mesecu ali dveh, vlada pa želi, da bi zakon začel veljati prvega januarja 2026.

Vlada je potrdila izhodišča glede uvedbe davka na drugo in vse naslednje nepremičnine. Kot je dejal premier Robert Golob, s tem želijo odpreti stanovanjski trg predvsem za mlade in zagotoviti več najemnih stanovanj, denar iz davkov pa bodo usmerili v razbremenitev dela oziroma zvišanje plač. Kot je dodal, bodo z namenom pridobitve več najemnih stanovanj upoštevali tudi olajšave iz davka na najemnine, ki se bodo odbijale od davka na premoženje. Drugi poudarki: - Vlada: Agencija za energijo naj s prvim februarjem uvede stari sistem omrežnine. - Nove sirske oblasti krepijo diplomatska prizadevanja, Iran si želi sodelovanja. - Madžarsko pohodnico iz Kamniško-Savinjskih Alp prenesli v dolino, o moškem ni sledu.

Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.

80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence. Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo. Foto: Rok Kutin/Simbioza

Premier Robert Golob je v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. Izhodišča zanje so bile razmere v javnem sektorju, zamude pri nadgradnji mariborske onkologije, obdavčitev nepremičnin in napovedana odpuščanja v gospodarstvu. Predsednik vlade je med drugim zavrnil očitke, da so razmere v gospodarstvu vse slabše, in zatrdil, da je država pripravljena na krizo. Drugi poudarki: - Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice bo Jože Podgoršek. - Izraelska razstrelitev več stanovanjskih stavb v Gazi terjala številne smrtne žrtve. - Bodo bovški osnovnošolci vendarle dobili primeren prostor za športno vzgojo?

Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.

Premier Robert Golob je po današnji seji vlade v Krškem povedal, da je vlada potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Vlada bo za ta namen v prihodnjih letih namenila 100 milijonov evrov letno, skupaj v 10. letih do milijarde evrov. Po načrtih bodo sredstva za to zagotovljena v državnem proračunu. Ostali poudarki oddaje: - Sodniki si ob izpolnitvi odločitve Ustavnega sodišča o sodniških plačah želijo celostne ureditve področja. - Združeni narodi opozarjajo, da je vojna v Gazi povzročila zlom prehranskega in zdravstvenega sistema. - Kritiško sito letos Ani Pepelnik za pesniško zbirko To se ne pove.

zrael je z ofenzivo v Rafi prevzel nadzor nad vsemi izhodnimi točkami iz Gaze, potem ko sinoči ni sprejel dogovora o premirju, s katerim se je strinjalo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Mednarodna skupnost je zaskrbljena zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer, v katerih razseljeni Palestinci iščejo zavetje. Nekateri govorijo o novih vojnih zločinih. Druge teme: - Zahod bojkotiral peto Putinovo prisego za predsednika. - Sodniki in tožilci zavračajo vladni predlog za ureditev njihovih plač. - Prenovljena železniška postaja v Šentjurju.

Vlada si prizadeva za oživitev socialnega dialoga, ki je nujen pred sprejemanjem tako pomembnih reform, kot je pokojninska. Izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo je vlada sprejela včeraj, v nadaljevanju jih bo predstavila ekonomsko-socialnemu svetu. Prav poudarjanje nujnosti obujanja socialnega dialoga je v ospredju današnje 30. obletnice podpisa ustanovne listine ekonomsko-socialnega sveta. Od takrat smo priče zastojem in izstopom. Tako so leta 2021 iz ESS-ja izstopili sindikati, lani so odšli delodajalci. Druge teme: - Poslanci bodo glasovali o datumu treh referendumov, ti bodo najverjetneje hkrati z evropskimi volitvami 9. junija - Makedonci bodo izvolili predsednika v drugem krogu - Odbojkarji ACH Volleyja neporaženi do 20-ega naslova državnih prvakov

Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.

Vlada je sprejela izhodišča za dolgo pričakovano pokojninsko reformo in jih bo zdaj predstavila ekonomsko-socialnemu svetu. V drugi polovici leta je predviden socialni dialog, v parlamentarno proceduro bo šla reforma predvidoma v začetku prihodnjega leta. Vlada je ob tem tudi sprejela sklep o rušenju prvih 20 objektov, poškodovanih v lanskih poplavah. Poleg tega je za novega vladnega pogajalca z zdravniškim sindikatom imenovala Denisa Kordeža, sprejela pa je tudi temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju, in sicer obrambno strategijo, vojaško strategijo in strategijo civilne obrambe.

Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pokojninsko reformo. Sledila bo prestavitev socialnim partnerjem, vsebine izhodišč pa za zdaj ne razkrivajo. Je pa minister za delo Luka Mesec zagotovil, da bo 40 let zavarovalne dobe še naprej dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar razprave, je še dejal Mesec. Vlada je sprejela tudi sklepe o odstranitvi dvajsetih hiš v občinah Ljubno in Luče, ki so jih uničile poplave. Ostale teme: - Ostre besede med Ljubljano in Beogradom zaradi izjav srbskega predsednika - Tudi Evropska unija poziva k neodvisni preiskavi množičnih grobišč v Gazi - Japonska Yaskawa v Kočevju širi svoje investicije

Gre za prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe o sodniških plačah, rok za to je sicer potekel pred tremi meseci. Predstavniki pravosodja naj bi osnutek zakona prejeli v dveh tednih. Uresničitev ustavne odločbe o plačah bo sicer sprva potekala z omenjenim zakonom in znotraj obstoječega plačnega sistema, dolgoročno in sistemsko rešitev pa bodo usklajevali znotraj celovite prenove plačnega sistema. Posvetovalni svet evropskih tožilcev je danes opozoril, da so neizvršitve odločb ustavnega sodišča grožnja demokratični stabilnosti.

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].

Film Vsi mi tujci je režiral Andrew Haigh, ki je zanj napisal tudi scenarij, temelječ na romanu Japonca Taichija Yamade. Izhodišče predstavlja vprašanje, kako bi bilo, če bi kot odrasli srečali svoje davno umrle starše, le da bi bili zdaj iste starosti kot mi. Nastal je čustveno intenziven film, razmislek o njem je pripravil Gorazd Trušnovec. Bere Ivan Lotrič.

Varstveno-delovni centri so bili konec leta soočeni z nerealnimi proračunskimi izhodišči za leto 2024. Direktorica VDC Zasavje Špela Režun pravi, da bodo morali VDC-ji glede na podana izhodišča stroške storitev in materiala za svojo temeljno dejavnost znižati za okoli 80 odstotkov glede na pogodbo preteklega leta, kar bo ogrozilo njihov obstoj. Ministrstvo za solidarno prihodnost na drugi strani zatrjuje, da potekajo pogovori glede prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk.

O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.

Dr. Peter Turk, kustos za starejšo prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, v oddaji predstavlja zgodovino merjenja in štetja let, ne nazadnje pa govori tudi o dilemah, povezanih s poimenovanjem štetja. Izhodišče za pogovor, ki je nastal leta 2019, je njegovo razmišljanje o zadregah, povezanih s poimenovanjema »pred Kristusom« oz. »pred našim štetjem«. O tej temi je istega leta objavil zapis v Sobotni prilogi Dela, ki je sprožil v Pismih bralcev polemiko. Gre za skrajšano različico pogovora, ki smo ga premierno predvajali pred štirimi leti v oddaji Ars humana. Pripravil ga je Goran Tenze.

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.

Nova izhodišča za pokojninsko reformo med drugim prinašajo postopno zviševanje upokojitvene starosti in višji odmerni odstotek, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, namesto najboljših 24 let bi upoštevali celotnih 40 let, in tudi novosti glede prispevnih stopenj, ki jih zavarovanci in delodajalci vplačujejo v pokojninsko blagajno. Načrt je, da bi nova zakonodaja začela veljati v letu 2025. Medtem ko še vedno čakamo na začetek pogajanj, pa v Studiu ob 17.00 soočamo socialne partnerje. Gostje oddaje: – Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; – Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; – Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM .

Socialni partnerji so v prvih odzivih na predstavljena izhodišča za prenovo pokojninskega sistema zelo zadržani. Glede na dogovor, da podobnosti gradiva ostanejo interne narave, so tako njihove izjave skope. Iz sindikalnih vrst je slišati, da so vsa izhodišča zapisana v pogojniku in da ne prinašajo večjih, pretresljivih novosti. Medtem delodajalci opozarjajo, da je dokument premalo ambiciozen, in so jasni, da predlog o izenačevanju prispevnih stopenj za njih ni sprejemljiv, vse drugo je predmet pogajanj. Druge teme oddaje: - Ravnanje SDS pri predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi minister Simon Maljevac označil za postopkovno nagajanje - Na sklepnem dnevu vrha Severnoatlantskega zavezništva tudi ustanovna seja sveta Nato-Ukrajina - V 95-tem letu starosti se je poslovil češki pisatelj Milan Kundera

O legalizaciji pravice do pomoči pri samomoru in evtanaziji ter o posledicah, ki bi jih taka odločitev pomenila za posameznika in družbo; o avtonomiji, da vsakdo odloča tudi o načinu svoje smrti; o tem, kaj se skriva v ozadju visoke podpore evtanaziji; in o tem, kako ravnajo duhovniki v krajevnih cerkvah v evropskih državah, v katerih je dovoljena evtanazija ali pa pomoč pri samomoru - o vsem tem moralni teolog dr. Roman Globokar.

Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame

Matic Komel je študent, glasbenik - član zasedbe OK.travnik. Bil je kandidat Levice na parlamentarnih volitvah. Moderiranje: Miha Horvat Zvok: Boštjan Eržen Interdisciplinarna skupnost GT22 je za Festival Lent 2022 vzpostavila svoj festivalski program »FokusFokus«, kjer se je tokrat, po nekaj letih fokusiranja na tuja mesta (Gradec, Rijeka, Budimpešta, Celovec, Trst, Zagreb), ukvarjala in osredotočala ter fokusirala na samo sebe. Izhodišče programa je bil pregled sodelovanja s Festivalom Lent in premišljevanje dogajanja v hiši za nazaj ter za naprej. Serija pogovorov »MIZA« je bila pomemben temelj programa »FokusFokus« in v sodelovanju z Društvom NagiB se je na zunanjem vogaluGT22 zgodilo šestih poglobljenih, javnih pogovorov in intervjujev z mladimi, ki delujejo, sobivanjo, delujejo in ustvarjajo ter nadgrajujejo skupnost GT22.

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Enostaven in pregleden davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je cilj izhodišč za davčne spremembe, ki so jih sprejeli na koalicijskem vrhu. Uvedba davka na nepremičnine je predvidena čez dve leti. Šolska reforma, o kateri so tudi razpravljali koalicijki partnerji, pa bo v praksi zaživela v treh letih, napoveduje pristojni minister Darjo Felda. Stroka ocenjuje, da je to prehitro, češ da je večje spremembe treba tudi preizkusiti v praksi. V oddaji tudi: Ameriški vohunski brezpilotni letalnik strmoglavil v Črno morje, potem ko ga je zadel ruski vojaški lovec. Evropska komisija predstavila priporočilo za boljše usklajevanje članic Unije pri vračanju migrantov, ki so jim zavrnili prošnjo za azil. Smučarska skakalka Ema Klinec po sinočnjem drugem mestu kvalifikacij v Lillehammerju ostaja vodilna na norveški turneji.

Petja Golec Horvat je dijakinja, performerka, igralka, plesalka, glasbenica. Moderiranje: Miha Horvat Zvok: Boštjan Eržen Interdisciplinarna skupnost GT22 je za Festival Lent 2022 vzpostavila svoj festivalski program »FokusFokus«, kjer se je tokrat, po nekaj letih fokusiranja na tuja mesta (Gradec, Rijeka, Budimpešta, Celovec, Trst, Zagreb), ukvarjala in osredotočala ter fokusirala na samo sebe. Izhodišče programa je bil pregled sodelovanja s Festivalom Lent in premišljevanje dogajanja v hiši za nazaj ter za naprej. Serija pogovorov »MIZA« je bila pomemben temelj programa »FokusFokus« in v sodelovanju z Društvom NagiB se je na zunanjem vogaluGT22 zgodilo šestih poglobljenih, javnih pogovorov in intervjujev z mladimi, ki delujejo, sobivanjo, delujejo in ustvarjajo ter nadgrajujejo skupnost GT22.

Kaj nas čaka na borzi v letu 2023? Izhodišča so po upadih na borzah bolj privlačna. Pa je zdaj pravi čas za vstop? Upad inflacije, blaga recesija? Epizoda je objavljena tudi na Youtube https://youtu.be/vYp4LdlFm6M Gosti: Aleš Šoba, upravljavec premoženja, KBM Infond, Doman Granda, analitik, NLB Skladi, Daniel Medved, investicijsko bančništvo, NKBM

Plačna reforma v javnem sektorju bo v ospredju današnjega koalicijskega vrha. Izhodišča med drugim predvidevajo oblikovanje plačnih stebrov po dejavnostih in novo plačno lestvico. Po pričakovanjih bo govor tudi o predlogu sindikatov, naj bosta najvišja in najnižja plača v razmerju 1: 7. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Predsednico republike Natašo Pirc Musar bo v Zagrebu sprejel njen hrvaški kolega Zoran Milanović - Znane bodo podrobnosti zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je hkrati odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije - Veljavnost večine letnih vinjet se izteka - ob nakupu novih nujna pozornost pri vnašanju podatkov

V Svetovalnici je bila z nami ga. Mirjam Kopše. Kako prav skuhati proseno kašo, zakaj je ta kaša lahko izhodišče za celo pahljačo zdravih jedi in zakaj je proso tudi eden od temeljev projekta Botrinja, ki nagovarja babice, da poskrbijo za zdravo prehranjevanje mladih mamic.

V Svetovalnici je bila z nami ga. Mirjam Kopše. Kako prav skuhati proseno kašo, zakaj je ta kaša lahko izhodišče za celo pahljačo zdravih jedi in zakaj je proso tudi eden od temeljev projekta Botrinja, ki nagovarja babice, da poskrbijo za zdravo prehranjevanje mladih mamic.

Vsebina zahtev zdravniškega sindikata Fides, ki je za prihodnjo sredo napovedal stavko, bo predmet pogajanj v okviru postavljanja zdravstvenega plačnega stebra v plačnem sistemu javnega sektorja, je odločila vlada. Izhodišča za prenovo sistema naj bi sprejela še ta mesec. V sindikatu medtem še pred sredo pričakujejo vabilo vlade k nadaljevanju pogajanj. Druge teme: - Sindikat vzgoje in izobraževanja vztraja pri izenačitvi plač v predšolski vzgoji - Putin za pravoslavni božič odredil prekinitev ognja v Ukrajini - Dva od šestih obtoženih v zadevi smejalni plin priznala krivdo

Jakob Sever Klasinc je dijak, aktivist, organizator in član Mladih za podnebno pravičnost. Moderiranje: Miha Horvat Zvok: Boštjan Eržen Interdisciplinarna skupnost GT22 je za Festival Lent 2022 vzpostavila svoj festivalski program »FokusFokus«, kjer se je tokrat, po nekaj letih fokusiranja na tuja mesta (Gradec, Rijeka, Budimpešta, Celovec, Trst, Zagreb), ukvarjala in osredotočala ter fokusirala na samo sebe. Izhodišče programa je bil pregled sodelovanja s Festivalom Lent in premišljevanje dogajanja v hiši za nazaj ter za naprej. Serija pogovorov »MIZA« je bila pomemben temelj programa »FokusFokus« in v sodelovanju z Društvom NagiB se je na zunanjem vogaluGT22 zgodilo šestih poglobljenih, javnih pogovorov in intervjujev z mladimi, ki delujejo, sobivanjo, delujejo in ustvarjajo ter nadgrajujejo skupnost GT22.

Nejc Pucko je oblikovalec, organizator, ustanovitelj kolektiva Lantern in Studia 12:22 ter glasbenik – član zasedbe RotorMotor. Moderiranje: Miha Horvat Zvok: Boštjan Eržen Interdisciplinarna skupnost GT22 je za Festival Lent 2022 vzpostavila svoj festivalski program »FokusFokus«, kjer se je tokrat, po nekaj letih fokusiranja na tuja mesta (Gradec, Rijeka, Budimpešta, Celovec, Trst, Zagreb), ukvarjala in osredotočala ter fokusirala na samo sebe. Izhodišče programa je bil pregled sodelovanja s Festivalom Lent in premišljevanje dogajanja v hiši za nazaj ter za naprej. Serija pogovorov »MIZA« je bila pomemben temelj programa »FokusFokus« in v sodelovanju z Društvom NagiB se je na zunanjem vogaluGT22 zgodilo šestih poglobljenih, javnih pogovorov in intervjujev z mladimi, ki delujejo, sobivanjo, delujejo in ustvarjajo ter nadgrajujejo skupnost GT22.

Slovenija pri izhodiščih za ukrepe glede omejitev cen plina opozarja, da se sprejeta stališča ne smejo zmehčati. To je povedal energetski minister Bojan Kumer na današnjem zasedanju s kolegi iz Evropske unije. Opozoril je predvsem na previdnost pri oblikovanju cenovnega koridorja. Drugi poudarki oddaje: - Krimska platforma Rusijo pozvala, naj se umakne iz Ukrajine. - Državni zbor sprejel pravno podlago za prenos premoženja DUTB na SDH. - Ljubljanska Galerija Jakopič nocoj odpira razstavo fotografa Bojana Radoviča.

Urban Senekovič je študent, glasbenik (YNGFirefly) in trener košarke. Deluje in ustvarja v Mariboru, je član več glasbenih zasedb, producent in vokalist ter organizator dogodkov. Moderiranje: Miha Horvat Zvok: Boštjan Eržen Posneto: v sredo, 29. 6. ob 18.00 kot pogovor MIZA #3 – URBAN SENEKOVIČ Interdisciplinarna skupnost GT22 je za Festival Lent 2022 vzpostavila svoj festivalski program »FokusFokus«, kjer se je tokrat, po nekaj letih fokusiranja na tuja mesta (Gradec, Rijeka, Budimpešta, Celovec, Trst, Zagreb), ukvarjala in osredotočala ter fokusirala na samo sebe. Izhodišče programa je bil pregled sodelovanja s Festivalom Lent in premišljevanje dogajanja v hiši za nazaj ter za naprej. Serija pogovorov »MIZA« je bila pomemben temelj programa »FokusFokus« in v sodelovanju z Društvom NagiB se je na zunanjem vogaluGT22 zgodilo šestih poglobljenih, javnih pogovorov in intervjujev z mladimi, ki delujejo, sobivanjo, delujejo in ustvarjajo ter nadgrajujejo skupnost GT22. https://gt22.si/festival-lent-2022-in-gt22/

Razstava Prevzetnost in pristranost narodne noše predstavlja narodno nošo in njene upodobitve, pripadnost in identiteto ter vlogo in položaj ženske v družbi. Izhodišče so dela slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka, ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Tako je tudi razstava nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem v Pragi in Muzejem Lužiških Srbov v Bautznu v Nemčiji. Več pa je v pogovoru s Saško Aleksandro Gruden povedala Andreja Borin. Foto: levo: Ante Trstenjak, Lužičanka 2, 1961, vir: UGM, avtor fotografij: Damjan Švarc; desno: Trine Sondergaard, Hovedtoj 6, 2019, z dovoljenjem umetnice in Galerije Martin Asbak; kolaž in izrez fotografij

Optimizem ob nadaljevanju socialnega dialoga med vlado in sindikati javnega sektorja se je danes razblinil, ker bi vlada dolgo pričakovano uskladitev plačnih razredov z inflacijo odložila na prihodnje leto. Vlada javnim uslužbencem ponuja enkratne draginjske dodatke. Drugi poudarki oddaje: - Obrtno-podjetniško zbornico bo prihodnja štiri leta vodil Blaž Cvar - V Dolomitih se deli ledenika še lomijo, po včerajšnji tragediji se nadaljuje iskanje pogrešanih - Z vnovičnimi pokopi na judovskem pokopališču v Prekmurju spet do judovske tradicije

V drugem delu pogovora s profesorjem Janezom Kebrom smo se najprej osredotočili na priimka Golob in Janša. Golob je eden izmed najpogostejših priimkov in je prvotno verjetno označeval blagega, miroljubnega človeka, saj je golob po svetopisemskem izročilu simbol miru. Janša pa je priimek, ki izhaja iz imena Janez. To ime izhaja preko grškega imena Johánnes iz hebrejskega Jehohannan, skrajšano Johann, z nekdanjim pomenom Jahve/Bog se je usmilil. Izhodišče obeh oddaj je Leksikon priimkov, ki je nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Na skoraj tisoč straneh prinaša zapise o več kot 19.000 priimkih. Slovar slovenskih priimkov je bil med najpomembnejšimi nalogami zapisan že ob ustanovitvi SAZU-ja in Inštituta za slovenski jezik pred 70 leti, Janez Keber pa se je za to nalogo kalil skoraj 40 let.Vir fotografije: BoBo.

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato HorvatPrevedla Nada Grošelj: Ljubljana: Beletrina, 2021Naš skupni prijatelj je zadnji dokončani roman Charlesa Dickensa. Izjemno obsežno delo na 1060 straneh z vsemi odlikami genialnega, enega najbolj priljubljenih pisateljev 19. stoletja, ponuja nove razsežnosti v upodabljanju človekovih značajev in različnih družbenih skupin, ob tem pa presega pisateljevo sodobnost in je v svojem sporočilu enako pomembno, veljavno tudi za današnji čas. Zahtevno besedilo je odlično poslovenila dr. Nada Marija Grošelj in poskrbela tudi za temeljite sprotne opombe z obrazložitvami pojmov, ki bralcu sicer ne bi bili dostopni. Besede in fraze takratne londonske ljudske govorice prevajalka ustrezno nadomešča s slovenskim slengovskim ali pogovorno obarvanim besediščem. Naslov romana Naš skupni prijatelj lahko razumemo različno, saj ni označen z imenom, kot je pri romanih David Copperfield, Oliver Twist in Nicholas Nickleby, ali z vodilnim motivom, kot so Veliko pričakovanje, Pusta hiša, Povest o dveh mestih. Morda je ta skupni prijatelj John Harmon, ki naj bi utonil v Temzi, ali njegov drugi jaz; skrivnostni tujec z drugimi imeni je v romanu ves čas prisoten, a njegova življenjska zgodba se razreši šele na koncu. O prijateljih se veliko pogovarjajo v salonih; saj gospe rade predstavljajo goste, ki jih sploh ne poznajo, kot najboljše, najdražje, najtesnejše prijatelje. V viktorijanski dobi je Združeno kraljestvo doživljalo razcvet kapitalizma in veliko gospodarsko rast. Številni meščani so naglo obogateli, a sta jih povezovala pohlep in cilj, kako obogateti še bolj. Njihov skupni prijatelj je denar. Tudi žensko lepoto je mogoče dobro prodati, spodbuja izkušena dama kot zaščitnica svojo mlado prijateljico Bello: »Za denar se zagrebi, srček. Denar je tisto pravo!« Pisatelj z bogatimi, a tudi težkimi življenjskimi izkušnjami, zre na svet z ironično distanco. Njegove sodbe o ljudeh, ki se zbirajo na srečanjih po salonih povzpetnežev, presenečajo z ironijo, celo sarkazmom, gospa v elitni družbi je opisana kot kup kosti z vratom in nozdrvmi kot jahalni konj.  »Gospod in gospa Veneering sta bila jara gospoda v jari hiši v jari londonski četrti. Vse pri Veneeringovih je bilo jaro in novo kot iz škatlice. Novo je bilo vse njuno pohištvo, novi vsi njuni prijatelji, nova vsa služinčad, nova njuna srebrnina, nova zaprega, novi konji, nove slike, pa tudi sama sta bila nova …« Skrivnostna zgodba o sinu najbogatejšega smetarja, starega skopuha, ki si je premoženje zaslužil s pobiranjem odpadkov, ob njegovi smrti pa za njim ostanejo velikanske gomile smeti, razkošna hiša, veliko denarja in, kot se izkaže, tri različne oporoke. V eni zapušča vse premoženje sinu, čigar truplo je »delavec na reki« izvlekel iz Temze, druga oporoka zapušča vse imetje britanski kroni, tretja za dediča imenuje dolgoletna služabnika pri skopem Smetarju, zakonca Boffin, vendar morata ob tem izpolniti nenavadne pogoje, poskrbeti za dekle, ki jo je »zlati smetar« kot majhno deklico določil za nevesto svojemu sinu. Ljudje so dobri ali slabi. Tatovi in roparji niso le nepismeni »delavci na reki«, ki se preživljajo s plenom iz Temze, med podleži so tudi posamezniki iz višjih krogov – politiki, poslovneži; ti pa so v svoji stremuški dejavnosti bolj prefinjeni. Goljufivi izposojevalec denarja se pri svojih umazanih poslih skriva za hrbtom plemenitega starega Žida, ki naj bi bil kriv za premoženjske brodolome. Dickens je kljub vsemu prepričan, da zločinu sledi tudi kazen:  »In to je večni zakon, kajti Zlo se pogosto ustavi pri samem sebi in umre s povzročiteljem, Dobro pa nikoli.« V romanu srečamo veliko bogatih in revnih družin, zakonskih parov, dobrih in slabih dvojic, ki jih povezujejo posli, očetov in vdanih hčera, izumetničenih očarljivk, domišljavih gostiteljic, podrejenih zakonskih mož, nadležnih gostov, samotnih nesrečnih posameznikov – bogatašev in siromakov. Tudi v tem romanu je Dickens zagovornik revežev in sočuten do vseh trpečih. Srdito obsoja zlorabo zakonov, ki naj bi zaščitili siromake. Pretresljivi so prizori o umiranju ponosne starke, ki se skuša preživeti brez miloščine, vendar je v tem boju poražena. Dr. Janko Kos v spremni besedi k romanu Naš skupni prijatelj o Dickensu piše: »Izhodišče mu ni misel o politično-ekonomskih ozadjih, ampak o moralni in estetski degradaciji, ki jo v meščanski svet vnaša liberalna želja po moči, udobju in ugledu.« Pisateljev humor, značilen za vsa njegova dela, je še vedno prisoten pri opisovanju smešnih plati, čudaštva, prizanesljiv je do neškodljivih napak, afektiranega govoričenja ali koketnosti postarane gospe s seznamom ljubimcev. V odkritem sovraštvu do lopovov vseh vrst se ironija stopnjuje v sarkazem. Življenjske zgodbe o družinah in posameznikih, vsakdanjih in tudi nenavadnih literarnih junakih, se dogajajo v petdesetih letih 19. stoletja, ko je bil London največje in najbogatejše mesto sveta. Vendar je Dickensov pogled na velemestni London mračen: »Bil je meglen londonski dan in megla je bila težka in temna. Živi London je pekočih oči in razdraženih pljuč mežikal, hropel in se dušil; neživi London je bil sajasta prikazen, razklana med namenoma, da bi bila vidna in nevidna, zato pa ni bila ne eno ne drugo .V trgovinicah so gorele plinske svetilke z izmozganim in nesrečnim izrazom, kakor da bi se zavedala, da kot nočna bitja nimajo kaj iskati pod soncem…«  V takšnem okolju poteka razreševanje kriminalnih dejanj, ubojev, samomorov in ropov, a pisatelj dopušča, da se posameznik pod vplivom hudih življenjskih preizkušenj lahko spremeni na bolje; dobrota v srečnem prijateljskem sožitju poveže podobno čuteče. Resnična zakonska sreča temelji na ljubezni, a tudi tu brez denarja ne gre. Frfrasta lepotica Bella se ob moževem bogastvu spremeni v ljubečo soprogo in srečno mater; Jenny Wrems, pritlikava šivilja za lutke, pa sanja o vonjavah cvetočih rož, ptičjem petju in ženinu, ki bo nekoč vstopil v njeno življenje. Sanje so edina prihodnost zanjo in za druge siromake, ki jih življenje ne bo nikoli obdarilo.

Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay In še o razvoju mesta Koper in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in ​​Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Na posvetu so predstavili usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«, tržaške založbe Mladika. To bo prva od treh oddaj. Prof. Aleš Brecelj bo spregovoril o Alojziju Geržiniču, dr. Renato Podbersič, pa je predstavil življenjsko pot Pavla Borštnika.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Na posvetu so predstavili usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«, tržaške založbe Mladika. To bo prva od treh oddaj. Prof. Aleš Brecelj bo spregovoril o Alojziju Geržiniču, dr. Renato Podbersič, pa je predstavil življenjsko pot Pavla Borštnika.

Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starcaVeč kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.

Nismo še na vrhuncu petega vala epidemije, svari minister za zdravje Janez Poklukar. Število potrjenih okužb je v torek preseglo 12 tisoč, število opravljenih PCR-testov pa 19 tisoč. Obremenjenost laboratorijev je na zgornji meji, o obremenjenosti zdravstvenega kadra pa poročamo že mesece in se le še stopnjuje. Ostali poudarki oddaje: - Tožilci: Z novelo kazenskega zakonika bi lahko padle vse zadeve gospodarskega kriminala in korupcije. - Rešitve za astronomske račune etažnih lastnikov s skupno kurilnico ni videti. Država ne bo posredovala. - Kmetje ogorčeni nad visokimi popusti za slovensko goveje meso v času splošnih podražitev. Sumijo, da to meso ni slovensko.

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM

Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.

Voditelja SOS-odmeva Slavko Jerič in Toni Gruden sta potegnila črto po prvih dveh tednih Vuelte in razmišljala o možnosti Primoža Rogliča za končno zmago.

Veliko je možnih načinov za poljudno pripoved o nenavadnih pojavih v našem vesolju in njegovih presenetljivih značilnostih. Ameriška kozmologinja Katie Mack si za izhodišče svoje zgodbe vzame pet zelo različnih, a vendarle možnih scenarijev o tem, kakšen bi utegnil biti njegov konec. Glede na to, kar danes vemo, je namreč odprtih več poti, po katerih bi se nadaljnja usoda vesolja lahko razpletla. »Izhodišče je zelo dobro, kajti to, kako se bo vesolje razvijalo v prihodnosti, je povezno s tem, kako je nastalo, kakšno je sedaj, in z našimi napori, da bi to uganko razvozlali,« pravi astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. »Res ji dobro uspe, da ustvari barvito sliko, razumljivo, preprosto, a še vedno strokovno točno.« »Knjiga mi je zelo všeč. Tudi kot strokovnjakinja moram priznati, da sem se kar nekaj naučila iz te knjige,« pravi astrofizičarka Maruša Bradač, predavateljica na Kalifornijski univerzi v Davisu. Foto: Prvi

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, so letošnji maturanti že odpisali v začetku maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 31. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, Ireno Štuhec.

S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy

V času epidemije COVID 19 so zaradi karantene mnogi ljudje ostali brez osebnih stikov, nekateri odnosi so bili oteženi ali celo prekinjeni. Tokratna Ars humana je zato posvečena medosebnim odnosom med epidemijo. Zastavlja si aktualno vprašanje: Kaj se zgodi, če nam je odvzeta možnost za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov? Izhodišče oddaje je misel antropologinje in pedagoginje doktorice Ane Krajnc, ki je v eni svojih knjig zapisala: »Osebnostno se človek razvija vse življenje. Zato so mu potrebni medosebni odnosi. V odnosu naletimo na mejo. V osamljenosti se osebnostno ne razvijamo. Razlijemo se v mlakužo, kot voda brez posode. Lahko celo izgubimo občutek za realnost, ker se nam kriteriji za vedenje zabrišejo in zbledijo«. O vprašanjih, ki jih ta misel sproža, se je avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris pogovarjala s Katarino Kompan Erzar, Tomažem Erzarjem in Gregorjem Žvelcem. Doktorica Katarina Kompan Erzar je profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doktor Tomaž Erzar je izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za to področje. Doktor Gregor Žvelc je izredni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi sogovorniki so tudi psihoterapevti. foto: Pixabay/congerdesign

Novo izštekano leto so odprli štajerski mojstri polnokrvnega pop rocka Leonart. Kdo ne pozna njihovih elana polnih songov “Nov dan”, “Moje mesto” ali “Vrh sveta”? Izhodiščna taktika je bila preizkušena, električna brenkala so zamenjala akustična. Za prodor v finišu pa so poskrbele konge, melodika, violina, krilovka. Ki so jih poganjali gostje v številčno precej okrepljeni ekipi.

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Po letih, ko se je revščina po svetu manjšala, se zdaj spet povečuje. Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da živi v naši državi že več kot 240.000 prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Na revščino smo postali še bolj pozorni in občutljivi, saj se zaradi svetovne koronakrize lahko dotakne vsakega izmed nas in nas potisne na rob preživetja. Tokratna Intelekta bo govorila o revščini. Izhodišče oddaje je razmišljanje mlade nemške novinarke in avtorice Anne Mayr, ki v svoji knjigi z naslovom »Beda« opozarja, da je »revščina politično zaželena.« Da revne in brezposelne potrebujemo kot ceneno delovno silo, ki je prisiljena poprijeti za vsakršno delo. Ob Anni Mayr v oddaji sodelujejo še: psihologinja in kognitivna znanstvenica Sara Fabjan (Sinapsa), ekonomistka dr. Maja Bučar (FDV) in socialna delavka ter sociologinja dr. Vesna Leskošek (FSD). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Chronomarchie/ Pixabay

Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay

Izhodišče današnje Nedeljske reportaže je, da smo odšli v gozd, kjer se izgubimo. S seboj imamo le nekaj osnovnih stvari, s katerimi se bomo morali znajti in z izvajanjem različnih postopkov preživeti noč in najti pot nazaj v civilizacijo. Postopke preživetja v naravi nam bo predstavil inštruktor preživetja v naravi Laris Žurga, predsednik Društva ljubiteljev narave in športa Medo in idejni vodja šole preživetja Laris.

Izhodišče pogovora s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos je njena zadnja knjiga Izviri vedrine. O bolečini in zamerah, o sočutju in ljubezni, pa o umikanju v varno senco, o pustolovščini duha in še marsičem ...

Izhodišče pogovora s psihologinjo in terapevtko Silvo Matos je njena zadnja knjiga Izviri vedrine. O bolečini in zamerah, o sočutju in ljubezni, pa o umikanju v varno senco, o pustolovščini duha in še marsičem ...

Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji.

Velika večina od 27-ih novih okužb s koronavirusom je iz Hrastnika. V tamkajšnjem domu starejših, kamor sta se odpravila pristojna ministra, se je skupno število primerov zvišalo na 40. Medtem iz Celja poročajo o okužbah v tamkajšnji bolnišnici in vrtcu. Druge teme: - Subvencioniranje čakanja na delo podaljšano do konca avgusta - Izhodišča rebalansa proračuna predvidevajo 3 milijarde evrov minusa - Bruselj: Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti Madžarski - Evropske poslance v svežnju za obnovo moti znižanje sredstev za zdravstvo

Zdenka Čebašek Travnik se v jesen ne ozira z optimizmom, saj ji ni znano, da bi se zgodile bistvene spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema. Pravi, da je strah pred drugim valom epidemije večji kot pred prvim. Veliko je neznank, na katere nismo pripravljeni in se na njih tudi ne moremo pripraviti. Največ, kar lahko vsak stori je, da upošteva vse ukrepe proti širjenju virusa. Pri nas še nimamo raziskav o psiholoških učinkih epidemije, se pa sklepa, da se približno 20 odstotkov prebivalstva v podobnih razmerah srečuje s tesnobnimi stanji. Dr. Čebašek Travnik poudarja, da se tesnobo najlažje razrešuje v krogu družine, najtežje pa je pri tistih, ki so sami. Izhodišče za pogovor je bilo dostojanstvo starostnikov, ki so bili med najbolj izoliranimi - njihova zdravstvena oskrba in širši odnos družbe do njih. Foto: BoBo

Izhodišče pogovora je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Damjan Damjanovič odgovarja, da ne vidi razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu. Foto: BoBo

Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor

Grema na kafe z Anito Hrast: Maribor ni tako "bogi", kot se dela Anita Hrast je direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, direktorica marketinške agencije Nabium in predavateljica na Dobi. Rodila se je v Ljubljani, se pri osmih preselila v Ruše, od začetka študija pa več kot dve desetletji živi v Mariboru. Anita Hrast se petnajst let ukvarja z družbeno odgovornostjo, je direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki je decembra enajstič podelil horuse, nagrade za družbeno odgovorna podjetja. Srečali smo se v Čajeku - zaradi nostalgije, saj je s hčerko kot mati samohranilka sobote velikokrat preživela ob čaju v tem lokalu v središču mesta. "To je bilo najino občutenje mesta. Izhodišče, da jo civiliziram v to mesto," je dejala. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-anito-hrast-maribor-ni-tako-bogi-kot-se-dela-10112103 Do drugih Večerovih vsebin dostopate s klikom na vecer.com (PREGLED LETA) Grema na kafe: 50-krat ob kavi o Mariboru - https://www.vecer.com/grema-na-kafe-skozi-leto-ob-kavi-o-mariboru-10109808

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar

Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.Vir fotografije: Jonas Hasselqvist, Pixabay

Dušan Merc: Slepe miši Josef Škvorecký: Strahopetci Andrej Tomažin: Izhodišča Štefan Kardoš: Stric Geza gre v Zaturce Recenzije so napisali Tonja Jelen, Matej Bogataj, Veronika Šoster in Andrej Lutman.

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?

Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je bil redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«.

V Slovenskem mladinskem gledališču so zadnje sobote namenjene celodnevnemu gledališkemu maratonu, deset ur trajajoči predstavi «še ni naslova«, ki predeluje snov o nadčasovnem arhetipnem junaku, na katerega se lepijo številni pomeni, povezuje pa jih skupinska igra ekipe, ki jo vodi režiser Tomi Janežič. Izhodišče dolgotrajnega procesa nastajanja in vzporednega pisanja besedila Simone Semenič je bil lik Don Juana, ki predstavlja enega izmed osrednjih, enigmatičnih, svetlih in temačnih podob umetnosti in misli Zahoda. V oddaji Kulturni fokus se bo Magda Tušar pogovarjala z režiserjem predstave in igralci: Dašo Doberšek, Mirjano Medojević, Danijelom Dayem Škufco in Stanetom Tomazinom.

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

V Keniji sta uradna jezika svahilščina in angleščina. Politika vztraja na prepričanju, da sta to jezika, ki omogočata napredek ter mir, saj povezujeta Kenijce. Na manjšinske jezike pa se gleda kot vzroke za konflikt. O kenijskem pogledu na jezikovno raznolikost se bomo pogovarjali s Simono Škrabec, predsednico Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.

Nigerija sodi med najbolj jezikovno raznovrstne (pisane) države. Popisanih ima kar 485 jezikov. A to jezikovno različnost nigerijske oblasti ne vidijo kot kulturni zaklad, ampak prej kot veliko breme. Nekateri jeziki nimajo stika z javnim prostorom, v izobraževanju pa podpirajo predvsem angleški jezik. Kako to vpliva na širjenje revščine in kakšna so mednarodna priporočila za to afriško državo? Gostja JE Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN. Izhodišče pogovora je študija, ki je nastala pod okriljem UNESCA in mednarodnega centra PEN.

LinkedIn oglaševanje - že razmišljaš, kako ga boš čim bolje izkoristil? V Sloveniji ima LinkedIn že okoli 300 tisoč uporabnikov, ki "čakajo", da do njih pristopiš. Če posluješ mednarodno, so tvoje možnosti še toliko večje. Ne zamudi priložnosti in se seznani z oglaševanjem na tej čedalje bolj popularni platformi. Izhodišče za LinkedIn oglaševanje je, da ustvariš poslovno stran in nato oglaševalski račun. S tem se ti odpre možnost, da izkoristiš vse vrste oglaševanja, ki na LinkedInu ponujajo predvsem prednost visoke personalizacije oglasov. Vrste oglasov pa so: sponzorirane vsebine, tekstovni oglasi, oglasna sporočila, prikazno in dinamično oglaševanje. V dvainšesteseti oddaji POINT OUT Weekly te torej seznanimo z oglaševanjem na LinkedInu, predstavimo vse vrste oglasov in ti podrobno razložimo proces postavitve kampanje. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**