Podcasts about gorenjske

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.

Piše Milan Vogel, bereta Renato Horvat in Eva Lonygka Marušič. Slovensko etnološko društvo si poleg Glasnika, ki izide vsakega četrt leta, v svoji Knjižnici vsako leto ”prizadeva izdajati publikacije, ki odslikavajo široko polje sodobnega etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja ter hkrati odražajo raznolikost tematik, pristopov, lokacij in drugih osišč vede,” je v uvodu zapisala urednica zbirke Ana Svetel. Tako so izšle različne tematske monografije ni tudi zborniki posvetovanj. Največ jih je s posvetov Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, zadnji v zbirki pa je nastal po mednarodnem posvetu Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás 26. in 27. septembra 2022 v Monoštru na Madžarskem. Zbornik Vleka ploha in poroka z borom. Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem so uredile Marija Kozar Mukič, Mojca Ravnik in Nena Židov. Pri organizaciji posveta so poleg Slovenskega etnološkega društva sodelovali tudi Slovenski etnografski muzej kot slovenski koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Inštitut za narodopisje ZRC SAZU in Zveza Slovencev na Madžarskem. Na simpoziju naj bi raziskovalci predstavili svoje raziskave in nove ugotovitve o dveh najpogostejših pustnih šegah, ki ju poznajo skoraj po vsej Evropi, nekatere sledi po vodijo kar globoko v zgodovino. Organizatorji so skušali izvedeti več o izvoru, starosti ter razvoju vleke ploha in poroke z borom, o izvoru borovega gostüvanja, ki se je, kot pravijo urednice ”do danes pod tem imenom ohranilo v Prekmurju in Porabju, ter o povezavi te šege z mnogo širše razširjeno vleko ploha.” Posvet naj bi dopolnil ugotovitve prvega poročevalca o tej šegi v Prekmurju Borisa Kuharja, ki mu je o borovem gostüvanju med obema vojnama pripovedoval domačin Franc Bükvič. Vse tudi po tem zborniku ni povsem jasno, Bükvičeve pripovedi pa so droben, a avtentičen podatek ..., ”ki neposredno nakazuje vpliv stikov med prebivalci sosednjih pokrajin na razvoj teh šeg in nas opozarja, da bi morali bolje poznati prepletanje različnih kulturnih tradicij v načinu življenja prebivalcev na teh območjih”. Borovo gostüvanje kot šega poročitve dekleta ali fanta v vasi, kjer ni bilo nobene poroke, kar naj bi bilo sramota, ki jo je treba popraviti, je znano v Prekmurju in Porabju, vlečenje ploha pa je razširjeno vse prek Gradiščanske, Štajerske in Koroške na obeh straneh meje do Gorenjske in Kanalske doline. Oblike se med seboj razlikujejo, osnovni namen pa je enak: ohraniti rodnost in s tem življenje. Nosilci šege so različni, od fantovskih družb do društev, največkrat gasilskih, ki jim je to pomemben finančni vir. Šega se ne dogaja vsako leto, marveč le takrat, ko ni bilo prave poroke. Urednice so bistvo raziskav strnile takole: ”Prispevki pričajo o izredni pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti na socialne in zgodovinske okoliščine ter njeni vlogi v življenjih posameznikov in skupnosti. Zbornik na novo osvetljuje njun izvor in razvoj ter postavlja tudi mnoga nova vprašanja. Neposrednega odgovora na izhodiščno vprašanje o tem, kaj je Franc Bükvič videl na avstrijskem Štajerskem (nanj se namreč sklicuje B. Kuhar, op. MV), sicer nimamo, a na podlagi bogatega gradiva in spoznanj s posvetovanja v Monoštru bo odgovor na to in še mnoga druga vprašanja lažje najti. Upamo in želimo, da tudi v prihodnje v mednarodnem krogu raziskovalcev.” Dva prispevka sta namenjena nesnovni dediščini. Avstrijsko obravnava Cristina Blasetto, Nena Židov in Anja Jerin pa sta avtorici prispevka o vpisu šeg v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, v katerem jih je bilo do oktobra lani od 123 enot kar 14 povezanih s pustno dediščino.

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.

Tokrat predstavljamo dve zanimivi sogovornici: Sandro Vončina Matuškovo, ki živi v bližini Brna, kamor se je z Gorenjske preselila kot otrok, ter študentko Tio Goriup Dermastia iz Ljubljane, ki biva v predmestju Chichaga. Obe smo povprašali o njunih selitvah v tujino in o življenju na Češkem oziroma v Združenih državah. Ob začetku novega leta skupaj s sogovornikoma iz dveh organizacij, ki delujeta na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, tudi ocenjujemo dogodke v preteklem letu ter pregledujemo načrte za letos.

V Cankarjevem domu v Ljubljani so na 57-i prireditvi Športnik leta podelili priznanja in nagrade najboljšim slovenskim športnikom in športnicam. Na prireditvi, ki jo Društvo športnih novinarjev prireja od leta 1968, med zmagovalci ni bilo posebnih presenečenj. Drugo leto zapored športniki leta plezalka Janja Garnbret, kolesar Tadej Pogačar in moška nogometna reprezentanca Slovenije. Preostale novice: Po vzpostavitvi prehodne vlade v Siriji vnovično odpiranje javnih institucij. Oblasti obljubljajo vzpostavitev reda in varnosti. So se vladna stran in predstavniki občin uskladili glede dodatnih sredstev za občine z romsko skupnostjo? Zakon v parlament še ta ali prihodnji teden. Gorenjske občine v pričakovanju odločitve o lokaciji regijske bolnišnice. Ob tem v ospredju tudi vprašanje organiziranja nujne medicinske pomoči.

Janša je svetniški priimek, saj je nastal iz svetniškega imena Janez. Erjavec pa je priimek tabuja. Iz strahu in vraževerja pred medvedom so v preteklosti tej živali rekli rjavec, ker je niso hoteli priklicati, in tako je nastal priimek Erjavec. Tako izvore in pomene priimkov v knjigi Priimki razlaga Tino Mamić. Drugi del je namenil gorenjskim priimkom. Nekaj jih bomo preleteli. Med njimi tudi priimek Logar, saj izhaja iz Gorenjske (foto: Alexa / Pixabay).

V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Mi kristjani pogosto slišimo očitek: »Če boš veroval, boš izgubil svobodo.« Številni ljudje menijo, da krščanstvo ne dopušča svobode. Nasprotno pa Kristus v današnjem evangeliju svojim učencem prepušča popolno svobodo. Ko ga večina učencev zapusti, vpraša peščico, ki je ostala: »Ali hočete tudi vi oditi?« (Jn 6,47). Niti sledu prisile, ampak popolna svoboda. Vera v Kristusa je prevelika stvar, da bi koga silili vanjo ali ga k njej prisilili. V zgodovini so se vse prisile glede vere slabo končale. Človek se za Kristusa lahko odloči samo v ljubezni. Ljubezen pa je svobodna. Za Kristusa se lahko odloči samo, ko spozna, da je Bog najvišje dobro, najbolj ljubeča oseba ali, kot je to čudovito lepo povedal apostol Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (68). Kakor da bi hotel reči: Ti, Gospod, lahko najgloblje potešiš žejo naše duše. Kolikokrat v življenju izkusimo: Vsi nas lahko razočarajo, samo Bog ne! Frančiškan Polikarp Brolih je rad pripovedoval o srečanju s sorodnikom. Bil je novinec v samostanu, ko se je začela vojna. Pri njem se je oglasil sorodnik, ki je iz Gorenjske pred Nemci pribežal v Ljubljano. Prej je bil bogat trgovec, v vojni pa je vse izgubil: bogastvo, trgovino, delo, ugled … Vse! V pogovoru mu je priznal: Ostala mu je samo vera v Boga. Vse drugo je propadlo! Vera je gotovost, ki ostaja. Vera je velikokrat edina gotovost in je toliko dragocenejša, ker ostane takrat, ko vse druge gotovosti propadejo ali se izkažejo za negotove. Je gotovost nad vsemi gotovostmi … Današnji evangelij tudi odgovarja na vprašanje, zakaj ostajamo ob Kristusu, zlasti ko toliko ljudi odhaja od njega in toliko ljudi meni, da ga ne moremo srečati v Cerkvi. Ne ostajamo ob njem, ker bi se strinjali z nepravilnostmi v Cerkvi, ampak zato, ker ta nosi njegovo odrešenjsko sporočilo. Danes se spominjamo stoletnice rojstva pisatelja Alojza Rebule. Tudi on je v veri našel smisel bivanja. Zanj je postala kakor »vrv, ki nas pelje nad kamnitim prepadom … Megle lahko še tako žvižgajo skozi kamin, lahko ne vidiš ničesar drugega pred seboj kot naslednji vstop – v roki pa ti še vedno ostaja tista na obeh koncih zacementirana vrv, tista gotovost …« (Divji golob, 237). Vera mu je bila tako pomembna, da jo je šel iskat tudi za ceno žrtve. In poiskal jo je v Cerkvi. Postala je biser, ki ga bo šel iskat tudi, če je zakopan v gnoju. V knjigi o francoskem filozofu Jacquesu Maritainu opisuje pot tega filozofa in njegove žene do vere. Ko sta se Jacques in žena Raissa Maritain bližala Cerkvi, sta naletela na veliko oviro – napake ljudi v Cerkvi. Toda njun odgovor je najbrž postal tudi Rebulov odgovor: »Če se je Bogu zdelo prav, da je skril svojo resnico v kup gnoja, jo bova šla iskat prav tja!«

Dolgoletna zamisel o graditvi Gorenjske bolnišnice je, kot kaže, dobila nov pospešek. Vlada je tik pred izbiro lokacije zanjo, a brez zapletov ne gre. Gre za velik infrastrukturni projekt v zdravstvu, ki pa ni osamljen. V Ljubljani se gradi nova infekcijska klinika, številne bolnišnice so v obdobju investicij in prenov. Kaj se obnavlja in kaj bodo pridobile splošne bolnišnice, ki imajo velik pomen za regije, v katerih stojijo, v tokratnem Studiu ob 17.00.

Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Več klopov, več bolezni?Travniki, gozdovi in vrtovi niso le naravno okolje za človeka, ampak tudi za klope. To drži tudi letos. Od vsepovsod namreč poročajo, da je prav letos klopov veliko več. Poročila prihajajo iz Ljubljane, Črnomlja in slovenske Istre, pa tudi iz Gorenjske in Koroške. Termini za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se hitro polnijo. Kako pa se ubranimo borelioze, erlihioze in babezioze? Kakšne so posledice okužbe? V ponedeljkovem Svetovalnem servisu je odgovarjala infektologinja dr. Petra Bogovič.

Drugi poudarki oddaje: - Krški Sop International, ki razvija in izdeluje visokotehnološko opremo, predstavil nov obrat. - Smrad in odplake iz podjetja Organa v Dobrepolju razburjajo domačine. Skrbi jih tudi za neoporečnost pitne vode. - V Pomurju vidijo rešitev v boju zoper sušo tudi v namakanju. - Na gastronomsko-gledališkem dogodku "O, sonce moje" v Idriji postrežejo z menujem, zasnovanim na receptih iz sto let stare kuharske knjige.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kranjski župan predvsem na vzhodu Gorenjske išče podporo projektu nove regijske bolnišnice, -Na območju nekoč znamenitega teniškega centra Portorož bo zrasel športnorekreacijski park, -Po odprtju novih prostorov ptujske urgence prostori v prvem nadstropju ostajajo prazni

Poročali smo o poteku sanacije po poplavah v občini Gorenja vas - Poljane, načrtih za uvedbo pokrajin, problematiki kmetov zgornje Gorenjske, nespoštovanju gradbene in druge zakonodaje v občini Hoče in o gregorjevm, ki že naznanja pomlad in prinaša tudi kakšno novo ljubezen.

Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.

Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Maja Brelih Lotrič je zaključila magisterij iz poslovne administracije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in od decembra 2022 dela kot generalna direktorica v podjetju LOTRIČ Metrology. Skupina LOTIRČ Metrology združuje 10 podjetij iz 8ih držav ter 180 strokovnjakov. Je članica nadzornega sveta ACS in članica upravnega odbora Regionalne zbornice Gorenjske. Močno verjame v nenehen napredek z učenjem, zato se še naprej razvija, izobražuje in dela na področjih, kot so trajnostne strateške transformacije, oblikovanje strategij in novih poslovnih modelov. V preteklih letih je bila najbolj aktivna na področju prodaje in vodenja projektov za kupce in notranje projekte na področju trajnosti.   Lotrič Metrology ima med referencami več kot 20.000 podjetij. Njihove certifikate je danes mogoče najti v več kot 50 drugih državah. Lani so uspešno vstopili tudi na trg Savdske Arabije.   Najljubši quote: Živi in pusti živeti Najljubša knjiga: vsaka ki jo preberemo skupaj z otrokoma Najljubša serija: Brooklyn 99 in The Office Hobiji: Veliko dobre kuhinje Najljubša hrana: Hrana za dušo. Najljubši podjetnik: oče Marko Lotrič Najljubša app: vsaka aplikacija ki me reši v danes trenutku. Zaključni nauki: ·       Govorica je lahko vir nesporazumov. V podjetništvu se včasih srečam z ljudmi, ki imajo tako željo po izstopanju, da preprosto niso pristni. Ali pa niso pozorni na nianse v govorici sebe in drugih. ·       Zanesljivost je za okolico pomirjajoča in varna. V vodenju daje ljudem zaupanje. ·       Ne se bati biti drugačen.

Drugi poudarki oddaje: Ob svetovnem dnevu starejših v Mariboru opozarjajo na infrastrukturne težave starejših in na različne oblike nasilja V Bertokih danes slovesno zaznamujejo obnovo enote Vrtca Koper. Za slovenskimi vinogradniki je zahtevno leto, v Brdih in Vipavski dolini je skoraj vse grozdje že potrgano Na Cerkniškem polju se je te dni pojavil nenavaden gost, ptič vrste klavžar, ki je v Sloveniji uradno izumrla že pred štirimi stoletji

Drugi poudarki oddaje: Zapleta se pri imenovanju direktorja razvojne agencije Gorenjske; dosedanjemu direktorju nadzorniki niso podaljšali mandata. V knežjem mestu uvajajo nove in podaljšujejo stare avtobusne linije. Po novem se bo mogoče zapeljati tudi do Šmartinskega jezera. Letošnji že 28. mednarodni glasbeni Festival Bled s prepletom glasbene, likovne in filmske umetnosti. Na Novomeškem bo v prvi tretjini julija s številnimi športnimi in kulturnimi dogodki dogajanje krojil Krka outdoor festival.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na kranjski železniški postaji skupaj s predstavniki Direkcije za infrastrukturo predstavila podrobnosti o graditvi drugega tira železniške proge med Ljubljano in Kranjem. Stroka je predlagala, da bo predvidena trasa potekala na Laborah pod Ljubljansko cesto. Ministrica Bratušek je pojasnila, da Orehek sploh še ni bil izbira. Ocenjena vrednost te trase je 128 milijonov evrov. V oddaji tudi: Upravno sodišče zavrglo še drugo tožbo zoper uredbo o omejitvi premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - Kosovske oblasti po zaostritvi razmer nakazale možnost novih lokalnih volitev - V Izoli od pristojnega ministrstva zahtevajo natančne odgovore glede izlitja goriva v morje

Najbolj priljubljena igra slovenske politike, tudi igra z najdaljšo tradicijo v parlamentu, je "Kolo sreče"! Med igro poslanci zavrtijo veliko kolo z izseki dvajsetih večnih tem, okoli katerih se lomi naša družbena stvarnost, nato pa na slepo mečejo puščice. Med zadnjimi poslanskimi vprašanji so tako po daljšem času zadeli "tretjo razvojno os", oziroma "avtocesto na Koroško", po domače. Ker smo vestni kronisti družbenega dogajanja, se torej zapeljimo po cesti, ki je ob "Rimski" na nebu najbolj nedosegljiva prometnica vseobsegajočega stvarstva. Imenovali jo bomo s tehničnim in tudi uradnim nazivom: "tretja razvojna os2! Ta predvideva, da na Slovenskem že imamo dve razvojni osi. Sklepamo, da sta mišljeni ona od Obale do Prekmurja in tista z Gorenjske do Dolenjske. Manjka nam pa tretja, ki gre počez. Iz severa na jug, geografsko gledano. Najprej se odgovorni analitik vpraša, čemu se te osi imenujejo razvojne? Predvidevamo, da je mišljeno, kako avtocesta v dotakratno provinco pripelje razvoj. Avtoceste naj bi imele to sposobnost. Če se razvoj prevaža naokoli s 25-tonskimi tovornjaki, potem se ne bi mogli bolj strinjati, kajti vsakodnevno vidimo na prvi in drugi razvojni osi kolone in kolone razvoja, kako se prevaža čez našo ljubo deželico. Pozneje na vseh štirih koncih dveh razvojnih osi tudi prečka mejo, za njim pa ostaneta samo onesnaženje in cestnina v Darsovi blagajni. Zato si drznemo pripomniti, kako je mogoče v 21. stoletju razvoj dostaviti tudi kako drugače kot s težkim transportom. Recimo z širokopasovnimi spletnimi povezavami, s spremembo razvojne paradigme, z znanjem in z drugačno zavestjo. Tako postavimo tezo, zaradi katere bodo koroški poslušalci odpovedali naročnino: "Koroška ne potrebuje avtoceste, da bi postala končna destinacija tretje razvojne osi." Mimogrede: ko govori o tretji razvojni osi, politika govori samo o prometnici na Koroško. Če pa spomin in razgrnjeni načrti ne varajo, razvoj prihaja tudi v Šaleško dolino, Savinjsko dolino ter dobršen del Zasavja, Dolenjske in Bele krajine. A o tem kdaj drugič. Čemu smo torej mnenja, da je za Koroško najbolje, da ostane brez ceste – zabarikadirana s Hudo Luknjo in polževo cesto skozi Dravsko dolino? Najprej zato, ker je žaljivo. Nikoli do zdaj slovenska infrastrukturna in obča politika s avtocesto še ni mislila resno. Gre za klasično metanje peska v oči namesto na traso in gre za nabiranje političnih točk. Tokratno koroško debato je odprla poslanska SDS, ki je gromoglasno očitala sedanji vladi, da ne nadaljuje tam, kjer je začela vlada Janeza Janše. Kot je znano, se je ta lotila graditve tretje razvojne osi po butalsko. Niso začeli od začetka proti koncu, niti niso inovativno začeli od konca proti začetku, temveč so začeli graditi na sredi. In nato malo proti levi in proti desni. Sedanja vlada pa se čoha po glavi, ali naj nadaljuje inovativni model cestogradnje, ki ga stroka imenuje "gradnja po odsekih", oz. koncentrična tehnika, ali pa naj nadaljuje klasično na začetku, pa potem poskuša zadeti Janševo gradbišče. Če pa ga zgrešijo kot v prastarem vicu, bo imela koroška avtocesta nekaj kilometrov osem pasov. Drugi razlog, čemu smo proti avtocesti na Koroško, pa je empirični dokaz, da razvojne osi ne jamčijo razvoja. Slovenska provinca ob prvi in drugi razvojni osi je še vedno provinca. Politično in upravno tako ali tako, gospodarsko pa z izjemo Novega mesta tudi. Če izvzamemo mater slovenskega avtocestnega križa, se pravi avtocesto na Primorsko, je druga velika os – avtocestna povezava Štajerske in prestolnice – še najbolj znana po trkanju pločevine, nikakor pa ne po zagotavljanju razvoja vzhodu slovenske države. Ta še vedno caplja za zahodom in nobena avtocesta mu pri tem ne pomaga. Če parafraziramo: lahko spraviš provinco na avtocesto, provinco iz province pa nikoli. Trdimo, da so razvojne osi namenjene ravno nasprotnemu – se pravi izčrpavanju in depopulaciji, ne pa razvoju regij in pokrajin, ki ležijo onkraj limesa, utrjene rimske meje. Da ne flancamo v tri dni, priča jutranji in popoldanski prometni kaos okoli Ljubljane, pričajo dnevne migracije in mameče službe javnega sektorja, ki so se zaredile v prestolnici. Pričajo polna parkirišča nakupovalnih centrov, kjer se ob petih zjutraj dnevni migranti iz štirih naložijo v en avto, in pričajo cene nepremičnin. Koroška je v  mnogih segmentih temeljna pokrajina slovenstva. Prelepa in odrezana, samosvoja in še vedno skrivnostna – naj takšna tudi ostane. Z avtocesto boste Korošci dobili samo privid, izgubili pa samosvojost in samobitnost … Tretja razvojna os ne pomeni avtoceste na Koroško, kot trdijo politiki, ko grmijo na Trgu republike. Pomeni avtocesto s Koroške, ki se bo po štirih pasovih in s sodobnim vinjetnim sistemom ekspresno izpraznila.

Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej. Janez Polda je bil namreč predstavnik modernega načina skakanja z rokami nazaj in velja za najboljšega slovenskega smučarskega skakalca v obdobju po drugi svetovni vojni. Samo šestkrat naj bi v karieri z rokami podrsal po tleh, tudi leta 1948 na Tednu smučarskih poletov v Planici, ko je skočil 120 metrov, a mu zaradi dotika skoka niso priznali, če bi mu ga, bi bil to takrat svetovni rekord. Noben ptič nima perutnic naprej pa je tudi naslov gledališke predstave, s katero sta igralska skupina Dovški oder in Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje - Mojstrana Janezu Poldi na odru postavila svojevrsten gledališki spomenik, ki si ga je, ponos Mojstrane, Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije, nedvomno zaslužil.

V večini države se to jutro začenja z nejevoljo voznikov, zdrsi vozil in zamudami zaradi obilnega sneženja. Agencija za okolje je za danes sicer izdala oranžno opozorilo. Iz večjega dela države zaradi mokrega in južnega snega poročajo o snegolomu, med drugim iz Koroške, Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. V oddaji med drugim tudi: - Trdnost koalicije na preizkušnji ob zdravstveni reformi; vrata naj bi danes odprle prve ambulante za ljudi brez osebnega zdravnika. - Začenja se Svetovni gospodarski forum v Davosu, a brez predstavnikov Rusije - Vse manj je tiskanih medijev, s tem pa tudi poglobljenega novinarstva

O svojih podvigih raje molči in se o njih pohvali šele, ko jih uspešno zaključi. Frenk Napast, v otroštvu tudi Frakl, se vedno raje predstavlja s svojim krstnim imenom. Njegove doživete, čustveno nabite in nore zgodbe vas bodo popeljale v skrivnosti ultra teka, ki je še precej več kot samo to. Zakaj se je včasih zgražal nad tekači, pri kom črpa navdih, zakaj trmasto dela lastne napake, zakaj nikoli več ne bo šel na Spartathlon in kdo mu je dejal, da je "dovolj zajeban, da bo prišel do cilja"? Vrhunska epizoda za zaključek leta, nujen prisluh in srečno!

Brezposelnost v Sloveniji še vedno na rekordno nizki ravni, delodajalci težko najdejo delovno silo.Dr. Ana Ramovš o sinodi: To je šele začetek pogovorov o tem, kaj lahko vsi naredimo za boljšo Cerkev.V Črni gori padla že druga vlada letos.Upokojeni diplomat dr. Cerar opaža, da sedanja vlada na nekaterih področjih nadaljuje z zunanjo politiko prejšnje vlade.Suša terja nujne prilagoditve turistične ponudbe Gorenjske in Julijskih Alp.Pahor v Gornji Radgoni odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra.ŠPORT: Metalec diska Kristjan Čeh evropski podprvak. Enak dosežek kajakašici na mirnih vodah Anji Osterman.VREME: Popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Jutri spremenljivo. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 30 °C.

Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem.  Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.Ekipa štirih kajakašev je preveslala slovenski del Save in posnela dokumentarni filmReka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje s Panonsko nižino in številne zanimive kraje. Dom ponuja neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vse bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Gradivo za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258 preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.

Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič. Slovenka iz Belgije  je sedanjo službo našla na rekah EvropeOb prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo iz Belgije, ki deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že več let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske  publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o napredku pri vzpostavitvi gospodarskega logističnega središča Feniks v Posavju, gradnji novega hotela Zlatorog v Bohinju, prometni ureditvi na območju zgornje Gorenjske in mesecu gastronomskih užitkov v Vipavski dolini.

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo šahovskemu evropskemu prvenstvu, ki ga gosti Slovenija in načrtom Gorenjske, Furlanije Julijske krajine in Koroške pri skupni kandidaturi za zimske olimpijske igre.

Iz Vatikana zelena luč za začetek postopka za beatifikacijo in kanonizacijo Magdalene Gornik.Predsednik vlade in ministri ob obisku Gorenjske prisluhnili vsem, ki oblikujejo regijo.Profesor Maver o zapuščini Angele Merkel: Zagotovo je odgovorna za vsebinsko izpraznjenje zmernega konzervativnega bloka v Evropski uniji.Nasilje, predvsem v odnosu zdravstveni delavec - pacient, se s pandemijo samo še poglablja.Na srečanju ministrov G7 pozivi k enotnosti in nova svarila Rusiji.Šport: Kar štiri slovenske končale skoke med deseterico, a na vrh ni uspelo nobeni.Pred nami pretežno jasno vreme.

V norveški prestolnici Oslo prav zdaj poteka podelitev Nobelove nagrade za mir, ki gre letos v roke novinarjev Marie Resse s Filipinov in Dmitrija Muratova iz Rusije za njun boj na področju varovanja svobode izražanja. Norveški Nobelov odbor ju je izpostavil kot predstavnika vseh novinarjev, ki branijo ta ideal v svetu, v katerem sta medijska demokracija in svoboda pod vse hujšimi pritiski. V oddaji tudi: - Britansko prizivno sodišče razveljavilo zavrnitev izročitve Assangea Združenim državam Amerike - Vlada je obisk Gorenjske začela z delovnim posvetom v Gorenji vasi, zvečer bo javna tribuna v Cerkljah - Nadaljuje se iskanje 10-letnice iz Turčije, ki jo je odnesla deroča Dragonja

Največ snega je v minulih urah zapadlo v višjih predelih Gorenjske, in sicer tudi do pol metra. Obilnejša snežna pošiljka je prinesla tudi kar nekaj težav. V več krajih na Koroškem, Štajerskem in severnem Primorskem odpravljajo posledice okvar v električnem omrežju. Po prometno dokaj kaotičnem jutru so se razmere na naših cestah umirile. Ostale teme: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne, zdravstvene ekipe so izčrpane - Epidemija je podkrepila nujnost sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe - Notranji ministri Unije v Bruslju razpravljajo o obvladovanju migracij

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.

Kakšna debata! Brez težav bi tole nadaljevala še kako uro ali dve, tekaških prigod, analitičnih vpogledov in uporabnih idej kar ni in ni bilo konca. Z atletom, novinarjem, trenerjem in predvsem tekačem, ki nikoli ni obsedeno treniral, pa vseeno zmagoval sva obdelala njegovo športno pot, maratonske lekcije, tehniko teka in nore peripetije. Kako je fotka z njegovega prvega maratona krasila knjigo Ljubljanskega maratona, zakaj je bil desetletje in več prvo pero slovenske atletske scene (in to spet postaja), kakšna je problematika slovenskega teka na dolge proge (in predlogi rešitev!) ter kje se bova midva zares udarila :D Epizoda 68 bo ravno prav za vožno iz Gorenjske do Obale ali en rekreativni polmaraton!

V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"?

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj.

V ljubljanski mestni občini je v poletnih mesecih potekalo več cestnih del, nekatera se podaljšujejo tudi v jesen. Med drugim se nadaljujejo prenove vpadnic. Po obnovi Tržaške in Dunajske je zdaj na vrsti del Celovške ceste, kar bo vplivalo na pretočnost prometa v smeri Gorenjske in z Gorenjske proti Ljubljani. Kje v Ljubljani potekajo cestna dela, je preveril Peter Močnik.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: - Janez Rakar, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park, - Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe TNP - Andrej Arih, vodja projekta Vrh Julijcev, - Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, - Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Število aktivnih primerov okužbe s koronavirusom po državi se je znova povzpelo nad 600. Včeraj so ob tisoč 846 opravljenih PCR-testih potrdili 84 okužb. Veliko novih primerov je uvoženih iz tujine. Povečuje se tudi število okužb med dijaki iz Gorenjske in Dolenjske po izletu v Španiji - do zdaj so med njimi potrdili 154 okužb. Kljub širjenju bolj nalezljive različice virusa delta razmere v bolnišnicah po državi ostajajo stabilne - zdaj zdravijo 39 ljudi s koronavirusno boleznijo, na oddelkih za intenzivno nego je deset bolnikov. Stroka tako za zdaj ne predlaga dodatnih ukrepov. Preostale teme oddaje: - Sindikalne centrale ostro nad vladno namero po spremembi upravljanja zdravstvene blagajne. - Francija tehnološkemu velikanu Google naložila 500 milijonov evrov kazni zaradi avtorskih pravic. - Sanacija nezakonito odloženega odpadnega blata v občini Hoče-Slivnica končana.

Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.

Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)

Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Močan veter je minulo sredo povzročil največ poškodb v gozdovih Gorenjske. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju med Kranjem in Brnikom oziroma na območju občine Šenčur, kjer so bile poškodovane tudi večje površine gozda. Veter je podiral zlasti smreke. Drugod po Sloveniji so po do sedaj znanih podatkih od vetra podrta večinoma posamična drevesa, pravi Andrej Breznikar.

Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.

O oglarstvu lahko govorimo že v času tako imenovane prazgodovine, saj je imelo osnovno vlogo pri pridobivanju in taljenju kovin, kot so baker, bron in železo. Svojo vlogo pa je imelo oglje tudi v postopkih balzamiranja v egipčanski kulturi. Največji razcvet je v naših krajih doživelo oglarstvo v 19. stoletju, ko so se razvile fužine. Tako naj bi bilo leta 1826 na Jelovici kar 838 oglarskih kop ali kopišč. Oglje so kuhali na številnih območjihod Gorenjske, Kočevske do Dolenjske in Notranjske ter v Trnovskem gozdu, kjer so z ogljem oskrbovali zlasti rudnik živega srebra v Idriji. Z ogljem so trgovali v Trstu, Ljubljani in na Reki, odkupovali so ga različni trgovci in ga prodajali tudi v Furlaniji. Oglarstvo je kulturni pojav in je bilo nekoč pomemba dopolnilna gospodarska dejavnost, danes pa seveda nima več takega obsega kot nekoč. Je pa zanimiva popestritev turistične ponudbe, ko obiskovalci lahko spremljajo celoten postopek – od priprave lesa, kope do kuhanja oglja. O oglarstvu bomo govorili v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Zgodbo svojega imenitnega imena sta povedala dva Ivana Tavčarja. Prvi s Krasa, drugi iz Gorenjske.

Jana Seliškar se je z Gorenjske preselila na Obalo. S seboj je vzela šivalni stroj, pri štiridesetih letih pa postala čevljarska vajenka. "Zgodba s čevlji se je začela čisto po naključju. Huso, starejši čevljar, se je vsak dan sprehajal po ulici, kjer delam. Pristopila sem in ga vprašala, ali potrebuje vajenko. Odvrnil je: Kje si pa bila do zdaj?"

Lahko bi bil živel normalno. Lahko bi ostal strojni inženir in ekonomist z Gorenjske: z redno službo, zlatim prinašalcem, toplotno črpalko in vrtnim palčkom. Pa je ubral drugo pot. Pred štiridesetimi leti je obštopal svet, ga kasneje prevozil s kolesom, potem pa z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi našel smisel življenja.