Podcasts about predsednik

U najnovijoj epizodi Njuz Podkasta bavimo se predsednikovom iznenadnom ekspertizom za satanizam i paganske rituale. Analiziramo zašto je 16 minuta ćutanja problematičnije od minuta ćutanja na utakmicama i ko su, po njemu, pravi satanisti. Dok se predsednik bavi onostranim, RTS se bavi cenzurom dečije emisije "Važne stvari", a Dragan J. Vučićević svojim lapsusom o "šatro žrtvama" podiže lestvicu beščašća. Pitamo se i zašto je otkazan metal festival u Lazarevu pod izgovorom da je "crkla struja" i da li ćemo uskoro svi živeti u mraku i hladnoći zbog novih sankcija i problema sa "cevkom". Za kraj, vodimo vas kroz kontroverzu oko Sajma knjiga i pokušaj stvaranja još jedne veštačke podele u društvu. Sviđaju vam se ove nove, 3D šolje koje možete i da mazite? Ili ona legendarna prva šolja koju smo vratili iz mrtvih? Sve to, plus majice, duksevi i ostale stvari iz naših kolekcija' možete naći na Njuz Šopu

Srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v bližnji prihodnosti ne bo, je sporočila Bela hiša. Tudi Trump je dejal, da ne želi zapravljenega srečanja, še vedno pa vidi možnosti za mir. V oddaji tudi o tem: - Kitajsko gospodarstvo se usmerja v napredne tehnologije, umetno inteligenco in inovacije. - Delničarji Vzajemne bodo na prvi skupščini po preoblikovanju izbrali svoje predstavnike v nadzornem svetu. - Ob odprtju festivala slovenskega filma za življenjsko delo nagradili montažerja Janeza Briclja.

Premier Robert Golob je na nocojšnjem srečanju z jordanskim prestolonaslednikom Al Huseinom bin Abdulahom II. na Brdu pri Kranju razpravljal o poglobitvi odnosov med državama in razmerah na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Predsednik vlade je poudaril nujnost spoštovanja premirja v Gazi in sprostitev dotoka humanitarne pomoči. O razmerah na Bližnjem vzhodu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva bodo jutri razpravljali voditelji sredozemskih držav v Portorožu. Pridružila se jim bo tudi jordanska delegacija. Premier bi se sicer že danes moral srečati z jordanskim kraljem Abdulahom II., a se je ta zaradi bolezni opravičil.

Predsednik vlade Robert Golob se je popoldne na ločenih pogovorih sešel s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Na sestankih so izmenjali stališča o uvedbi obvezne božičnice. Vseh pet delodajalskih organizacij je vnovič poudarilo, da vztrajajo pri uvedbi božičnice na prostovoljni osnovi. Sindikati pa imajo pripombe glede možnosti, da bi podjetja v likvidnostnih težavah lahko letos izplačala nižjo božičnico. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: Svet se je že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike. - Trump nocoj z Zelenskim v Beli hiši o izhodiščih za dosego miru v Ukrajini. - V Mariboru začetek mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus.

Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.

Iskusne pravnice razotkrivaju kako postavljanje podobnih kadrova, šikaniranje stručnjaka i netransparentne odluke uništavaju kičmu države – pravosuđe. U novoj epizodi Radar Foruma, gošća tužiteljke Jasmine Paunović bila je sudija Snežana Ivković. Njihov razgovor otvara važno pitanje – šta ostaje od države kada se sistematski uništava pravosuđe? Kroz lično iskustvo i preciznu analizu, sagovornice razotkrivaju kako se kroz tihe premeštaje, neobrazložene odluke i partijska imenovanja briše ono što je srž ustavne vlasti – sudska nezavisnost. Centralna tačka kritike tiče se netransparentnog izbora sudija i tužilaca, gde su kriterijumi poput staža, stručnosti i profesionalnih referenci zanemareni u korist podobnosti. Snežana Ivković kategorički zastupa stav da bi trebalo uvesti jasne kriterijume kako bi se birali isključivo najbolji i najetičniji kandidati. "Zastupam tezu da bi pod hitno trebalo da se uvedu određeni kriterijumi, da bi oni koji učestvuju u samim tim postupcima za izbor sudija i tužilaca, pa i za napredovanje, jednostavno znali na šta da obrate pažnju, da se zna neki red, jer kad se poznaje neki red, kad se uvede određeni zakon, kad se uvedu određeni principi, onda ne može tu puno da se skreće sa strane. Onda se biraju najbolji kandidati, najmoralniji, najetičniji, najvredniji, oni koji imaju dovoljno profesionalnog iskustva. Imamo situaciju da su nam prolazili kandidati koji su sekretari škola, opština, koji uopšte nisu imali dodira sa sudom, a birani su za sudije. A sa druge strane, imamo saradnike i u sudu i u tužilaštvu koji su po 10-15 godina saradnici. Ta deca uporno čekaju, uporno se usavršavaju, ali nikako da dođu na red", objašnjava sudija. Više na radar.rs

Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je Belo hišo obiskal že četrtič letos. Podprla sta Trumpov mirovni predlog za Bližnji vzhod in Gazo v 21-ih točkah. Kot je dejal Trump, je sklenitev mirovnega sporazuma zelo blizu, čeprav Hamas še ni privolil v pogoje. v oddaji tudi o tem: - Ob vse hujši krizi v avtomobilski industriji nemška vlada išče rešitve za izhod iz gospodarske stagnacije. -Odbora za obrambo se bo seznanil z ustanovitvijo obrambne družbe Dovos - Prevajalci, tolmači in lektorji pozivajo h kritični rabi umetne inteligence pri prevajanju

Slabi dve leti od začetka vojne v Gazi je življenje izgubilo že več kot 66 tisoč Palestincev, za več kot 11 tisočimi se je izgubila sled, skoraj 170 tisoč je ranjenih. Medtem ko izraelske oblasti vztrajajo, da bodo opravile s Hamasom, iz druge strani Atlantika prihajajo signali, da bi se vendarle lahko kaj premaknilo v smeri oblikovanja dogovora o končanju spopadov.

Na drugi dan splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov je iranski predsednik Masud Pezeškian dejal, da Teheran ni in nekoliko ne bo razvijal jedrskega orožja. Kot glavnega krivca za nemire v regiji pa je obtožil Izrael. Eden bolj pričakovanih je bil tudi govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Anton Kolar, predsednik Društva delovnih invalidov Črešnjevec v občini Slovenska Bistrica, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kolar, sam delovni invalid, pravi, da mu je invalidnost več dala kot vzela, je pa v življenju prestal že marsikatero preizkušnjo

Vlada je bila danes na obisku jugovzhodne Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je obisk končal z ogledom nastale škode po močnem popoldanskem neurju z vetrom in točo. Pred tem je na srečanju z gospodarstveniki predstavil dva ukrepa za razbremenitev plač. V oddaji tudi o tem: - Izraelske sile silovito obstreljujejo mesto Gaza, prebivalci bežijo na jug. - Regulacija sobodajalstva na odboru za gospodarstvo doživela mešana mnenja. - Zaradi neurja z nalivi v Novem mestu še vedno poteka več deset intervencij.

Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, žal vse pogosteje prihaja do nasilja. Protestniki so zavrnili poziv predsednika Vučića k dialogu, ki si ga je zamislil kar pred kamerami. Ob tem je Vučić potegnil še enega asa iz rokava, predstavil je vrsto ukrepov, s katerimi naj bi pomagali revnejšemu sloju prebivalstva. Med drugim obljublja cenejše izdelke v trgovinah. Medtem na Kosovu še naprej traja politična kriza. Propadel je še 55. poskus, da bi imenovali predsednika skupščine.

Voditelji članic Evropske unije so pozdravili vsebino včerajšnjih pogovorov v Beli hiši glede končanja vojne v Ukrajini, zlasti ameriško napoved o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je ob tem poudaril tudi potrebo po nadaljnji evropski integraciji Kijeva. Prihodnost Ukrajine ni odvisna le od močnih varnostnih zagotovil in morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo, ampak tudi od njene evropske poti, zato moramo nadaljevati širitev Evropske unije, ki bi Ukrajini prinesla stabilnost, razvoj in blaginjo, je dejal Costa. Drugi poudarki: - Ob Hamasovi privolitvi v prekinitev ognja v Gazi naj bi Izrael želel ostrejše določilo o izpustitvi talcev. - GZS zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer v državi, pričakuje takojšnje ukrepanje vlade. - Zaradi urejanja novega železniškega nadvoza na Dunajski v Ljubljani pričakujejo prometne zamaške.

Današnje srečanje na daljavo več evropskih voditeljev, Nata in Zelenskega z ameriškim predsednikom Trumpom je bilo, kot kaže, dobro. Evropa je enotna v prizadevanjih za dosego pravičnega miru v Ukrajini, tudi Trump je pred petkovim srečanjem s Putinom obljubil pritisk na Rusijo. Druge teme: - Ameriško posredovanje v sporu med Armenijo in Azerbajdžanom zaostruje odnose z Rusijo in Iranom. - Lakota v Gazi terja vse več otroških življenj, umrlo jih je že več kot 100. - Gorski reševalci o nakupu reševalnih helikopterjev Leonardo: ne gre za optimalen model.

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Tadej Pogačar že četrtič v karieri dobil kolesarsko dirko po Franciji.Trump in von der Leyen: Carine na uvoz iz Evropske unije v ZDA bodo 15-odstotne, tudi za avtomobile.Gospodarska zbornica Slovenije: Doseženi dogovor pozdravljamo, a vrsta podrobnosti še ni opredeljena.V Rimu se začenja jubilej mladih. Danes in jutri tudi jubilej digitalnih misijonarjev in katoliških vplivnežev. Predsednik državnega sveta Lotrič za Domovino o pozivu Levice k ukinitvi državnega sveta: Za delovanje demokracije je dvodomnost izrazito pozitivna.Kacin: Zakaj je zagotavljanje obrambne varnosti naše države tako pomembno?V New Yorku mednarodna konferenca o rešitvi dveh držav, a Izrael to možnost zavrača.Tajska in Kambodža z dogovorom o brezpogojnem premirju-ŠPORT: Pogačar etapno zmago napadal tudi na zadnji dan dirke po Franciji. Mohorič etapo končal kot tretji.

Pred drugo obletnico ujme avgusta 2023 so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili informacije o izvajanju del na vodotokih, stanje na področju odprave škode na občinski infrastrukturi in financiranje. Dosedanji sanacijski ukrepi so po njihovi oceni dali odličen rezultat. Lani so začeli tudi petletno trajno obnovo, je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Predsednik vlade Robert Golob se je v Ljubljani sešel z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, kjer je bil v ospredju sestanka prvi osnutek proračuna Evropske unije za Slovenijo od leta 2028 do 2034. Premier je z njim zadovoljen - kot je dejal, je osnutek ustrezna podlaga za jesenska pogajanja med članicami povezave. Razpravljala sta tudi o širitvi Unije, kjer po mnenju komisarke ne gre le za povečanje ozemlja, pač pa tudi za krepitev varnosti.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

V Potočarih v Bosni in Hercegovini poteka spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice, ki so ga julija 1995 zagrešile sile bosanskih Srbov. Slovesnosti se udeležuje predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednik vlade Robert Golob je na dan obletnice sporočil, da se spominjamo genocida, ker v boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bi smela ponoviti. V oddaji tudi o tem: - Obsodbe ameriških sankcij proti posebni poročevalni Združenih narodov Francesci Albanese - V UKC Ljubljana kot prvi pri nas izvedli izjemno zahtevno operacijo nosnega dela žrela - Koprski občinski svetniki prižgali zeleno luč tamkajšnjemu Zdravstvenemu centru

V politiki si prizadevajo za izhod iz zmede, ki sta jo povzročili napovedi referendumov glede obrambnih izdatkov in članstva v Natu. Predsednik vlade Robert Golob namerava v prihodnjih dneh opraviti pogovore o tem z ustavnimi pravniki, koalicijskimi partnerji in s predsedniki vseh parlamentarnih strank.

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR. Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre …

Izrael in Iran zaostrujeta vojno retoriko, vse manj potrpežljiv je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je ob nadaljevanju spopadov dejala, da Iran ostaja glavni vir nestabilnosti v regiji, a obsodila izraelske napade. Po njenih besedah izraelskih dejanj v humanitarnem in mednarodnem pravu ni mogoče upravičiti. Drugi poudarki oddaje: - Občine po večini še niso podpisale pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe, pravica do nje začne veljati čez dva tedna. - Državni zbor danes o predlogu za imenovanje Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic. - V Ljubljani se začenja mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti Spider.

Kolesarji upanja so vse bližje Rimu.V Ribnici jutri zbor županov jugovzhodne Slovenije in Posavja v podporo s strani Romov napadenemu županu Samu Pogorelcu.Ekonomist Bojan Ivanc za Radio Ognjišče o zadnjih gospodarskih gibanjih.Odslej regulirane tudi cene pogonskih goriv na avtocestah.Predsednik državnega sveta Lotrič si je edini od vrha države ogledal škodo, ki jo je v Prekmurju povzročila toča.Predsednica države za varuhinjo predlaga Dijano Možina Zupanc, ki dvotretjinske podpore še nima.Vreme: Vroče bo.

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb

Donald Trump se na svoji prvi uradni službeni poti v vlogi 47-ega predsednika Združenih držav Amerike mudi na Bližnjem vzhodu. Tako kot v prvem mandatu se je najprej ustavil v Savdski Arabiji in tako ni sledil tradiciji, po kateri ameriški predsedniki obiščejo svoji južno in severno sosedo, Mehiko in Kanado. Drugi poudarki oddaje: - Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ocene so se najbolj zvišale pri stanovanjskih nepremičninah. - Sindikat Agencije za varnost prometa zaradi slabih razmer in pomanjkanja ocenjevalcev izpitnih voženj zahteva ukrepe in napoveduje stavko. - Začenja se 78-ti filmski festival v Cannesu, ki mu slovensko noto tokrat dajeta kratki film Ether in celovečerec Belo se pere na devetdeset.

U najnovijoj epizodi podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra i drugih organizacija, "Dobar loš zao", gledaćete: Nenad Kulačin i Marko Vidojković u prvom delu emisije upoređuju predsednikovu nenormalnost sa svojom, analiziraju eskalaciju napada na studente i odmazdu nad profesorima, a neophodan je bio i osvrt na potencijalni zaokret odnosa EU prema psihu. Gošća je majorka policije Katarina Petrović, koja je zbog savesnog obavljanja dužnosti, već godinama pod suspenzijom. Katarina je govorila o svojim iskustvima, stanju u policiji, a iznela je teze i strahovanja o daljem toku naše velike srpske agonije. U Magarećem kutku moći ćete da izmerite ko ima veće sise, psiho ili DJV. Da bi DLZ nastavio sa radom, molimo vas pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

DONATE @ HTTPS://WWW.PAYPAL.ME/SERBIANRADIOCHICAGOSRPSKI RADIO ČIKAGO – PROF DR MILO LOMPARPROFESOR FILOLOŠKOG FAKULTETA UNIVERZITETA U BEOGRADU* PREDSEDNIK SRBIJE IZLAZI IZ USTAVNIH OVLAŠTENJA I NEPRESTANO VRŠI DRŽAVNI UDARSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Zamisli o precejšnjem povečanju vlaganj v obrambo so zaradi spremenjenih geopolitičnih razmerij po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah vse glasnejše. Slovenija pa še vedno nima jasnega odgovora, kako naprej. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030; koalicija pa je za zdaj zadržana do teh pobud oziroma jim v Levici odločno nasprotujejo, negativno se do tega večinsko opredeljuje tudi javno mnenje, v opoziciji pa opozarjajo na nujnost takojšnjega povečanja obrambnih izdatkov. Bomo sledili priporočilom, tudi v luči morebitne trgovinske vojne, in ali ob povečanju obrambnih sredstev sploh vemo, kaj bi kupovali? Več o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije; Uroš Paternus, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske; Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.

Prethodnog vikenda Kragujevac je opravdao epitet prve srpske prestonice i raširenih ruku dočekali ljude iz svih krajeva Srbije raširenih ruku. S druge strane, u Sremskoj Mitrovici... veliki državni skup A. Vučića i pratnje nije prošao kako su se nadali. Podržite FDU studentski podkast i zapratite njihov kanal @FDUBLOKADE ----

U trećoj epizodi Radar Foruma koji vode studenti, Iva Kojić, apsloventkinja na Fakultetu političkih nauka, ugostila je koleginicu Anđelu Baković sa Stomatološkog fakulteta, a njih dve podelile su utiske o blokadama i protestima u kojima obe učestvuju već duže od dva meseca. Studentski protesti širom Srbije predstavljaju ključni društveni fenomen, složne su Iva i Anđela, simbolizujući izlazak akademske zajednice van univerzitetskih krugova u širi politički kontekst. Blokada Autokomande, naglašavaju studentkinje, bila je trenutak kada su studenti jasno pokazali organizovanost, solidarnost i odlučnost u svojim zahtevima, uprkos pokušajima vlasti da diskredituje pokret, i kroz insinuacije o inostranim uticajima. Ipak, institucionalni odgovor na proteste ostaje minimalan, što dodatno potvrđuje stepen ignorisanja studentskog bunta. "Blokada autokomande bila je apsolutan pokazatelj toga da li smo mi manjina ili nismo manjina. Mi smo pokazali do sada da ne podlažemo pritiscima. To nije jezik koji mi govorimo", kaže Iva Kojić. Sagovornice su otvorile i važnu temu medijskog tretmana protesta, odnosno ulogu javnog servisa u oblikovanju javnog mnjenja. RTS, kao ključna državna medijska institucija, nije uspeo da održi profesionalnu nepristrasnost, već je aktivno doprineo održavanju narativa koji minimizuje značaj njihovih akcija. Time se dodatno potvrđuje potreba za transparentnijim informisanjem i većim pritiskom na javne institucije da odgovorno obavljaju svoju ulogu u društvu. Osvrnule su se i na sve učestalije nasilje kojem su studenti izloženi na ulicama, napominjući da samo jedna strana može da utiče da se ono definitivno okonča. "Dok na televiziji bude postojala bar jedna osoba koja će na taj vid nasilja klimati glavom i to predstavljati kao njihovu slobodu kretanja, a ne kao napad na studente, mislim da će ti ljudi nastaviti tako da se ponašaju", poručila je Anđela Baković. Konačno, razgovor se fokusirao i na same studentske zahteve, koji su u zvaničnim izjavama vlasti proglašeni ispunjenim. Iva i Anđela jasno demistifikuju ovu tvrdnju – dokumentacija koju su analizirali stručnjaci nije potpuna, odgovorni za napade na studente nisu procesuirani, a budžet za obrazovanje nije povećan u traženoj meri. Te činjenice ukazuju na širi obrazac simulacije reformi bez stvarnog rešavanja problema, čime se vlast nada da će protesti postepeno izgubiti zamah. U tom kontekstu, studentski pokret postaje ne samo borba za obrazovne standarde, već i šira inicijativa za redefinisanje odnosa između društva i sistema. "Predsednik nije nadležan i to je zapravo jedna od najvažnijih naših poruka. Mi ne želimo da živimo u sistemu u kome su institucije zamrznute, u sistemu gde mi nemamo mogućnost da se obratimo tužilaštvu i da očekujemo da tužilaštvo i sud deluju u korist građana i u korist naše države", dodaje studentkinja FPN.

Kmetijsko-gozdarska zbornica je danes predstavljen sveženj zakonov s tega področja že zdaj označila kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Med najbolj motečimi predlogi zanje je prenos javne kmetijske svetovalne službe na ministrstvo. Druge teme: - Poslanci obravnavajo javni del vmesnega poročila preiskovalne komisije o političnem vpletanju v delo policije. Jutri bodo še tajnega - in glasovali o predlaganih sklepih komisije, pri čemer ni znano, kako se bodo odločili v SD-ju in Levici. Predsednik komisije in poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar je znova zagovarjal predsednika stranke in vlade Roberta Goloba, češ da motiva za prestavitev datuma aretacije pri predsedniku vlade niso ugotovili.e - Minister za delo Luka Mesec je napovedal spodbijanje sklepa o likvidaciji invalidskega podjetja CSS. Da ga je mogoče rešiti, sta ga prepričala lokalna skupnost in tamkajšnje gospodarstvo. Predsednik državnega sveta in škofjeloške obrtno-potjetniške zbornice Marko Lotrič je tako dejal, da so pripravljeni vložiti denar za premostitev likvidnostih težav. - Kompas konkurenčnosti za krepitev evropskega gospodarstva, ki so ga danes predstavili v Bruslju, po večini upošteva priporočila iz Draghijevega poročila. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem zagotovila nadaljnjo zavezanost ciljem zelenega dogovora.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Egipt in Jordanijo, da sprejmeta več palestinskih beguncev in tako omogočita, kot se je izrazil, očiščenje Gaze. Gre za miljon in pol ljudi, ki bi jih po mnenju Trumpa lahko sprejele arabske države in jim omogočile boljše življenje. Vsa palestinska gibanja so predlog ostro zavrnila in poudarila, da imajo Palestinci pravico do domovine, katere del je tudi Gaza. Pozivajo k pomoči za obnovo uničene enklave. V oddaji tudi o tem: - V Belorusiji predsedniške volitve; predsednik Lukašenko brez prave alternative - Po včerajšnjem navalu na ljubljansko urgenco razmere znova normalne - Jannik Sinner osvojil odprto teniško prvenstvo Avstralije; skakalka Nika Prevc japonsko turnejo končala s tretjim mestom

Ob današnjem dnevu žalovanja za umrlimi rudarji, ki ga zaznamujemo po državi, je v črnino najbolj zavita Šaleška dolina. V Velenju je molk žalujočih opoldne dodatno poudarila sirena, ki se bo drevi znova oglasila ob času, ko se je zgodila tragedija. Takrat bodo v mestu ugasnile luči. Druge teme: - Številni srbski sindikati in podjetniki so podprli poziv študentov k splošni stavki. Predsednik države Aleksandar Vućić medtem pripravlja shod nekakšnega svojega gibanja. Protivladni protesti bodo danes tudi na Slovaškem, na Hrvaškem pa zaradi draginje bojkotirajo trgovine. - Časovno prilagojen študij, ki bo glede na predlog nadomestil zdajšnjega izrednega, razburja nekatere zasebne fakultete in izredne študente. Na del kritik minister za visoko šolstvo Igor Papič odgovarja, da tisti, ki so zaposleni, ne morejo imeti statusa študenta. Socialne pravice imajo namreč plačane v službi, zato jih ne morejo imeti še iz naslova študija. - V pričakovanju drevišnje odločilne tekme naših rokometašev za nadaljnje sodelovanje na svetovnem prvenstvu se slovenski športni navdušenci z veseljem spominjajo dopoldanske zmage smučarske skakalke Nike Prevc. Tudi sama se je razveselila prevzema vodstva v svetovnem pokalu, ki ga ne namerava izpustiti iz rok.

Zdajšnji hrvaški predsednik Milanovič ostaja na položaju. V drugem krogu volitev mu je svoj glas namenilo skoraj 75 odstotkov volivcev. Četrtino glasov je dobil Dragan Primorac, ki ga je podprla vladajoča HDZ. V oddaji tudi: - Bela hiša: mirovna pogajanja o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev iz Gaze so blizu dogovora. - Obrtniki si želijo stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki ne bo obremenila gospodarstva. - Grajski grič v Ljubljani pred obsežnejšo prenovo: začenja se sečnja dreves, del območja bo zaprt.

Sinoči je v stoprvem letu umrl 39-ti ameriški predsednik Jimmy Carter. Združenim državam je predsedoval od leta 1977 do 1981, ko so svet pestile gospodarske in diplomatske krize. Za človekoljubno delo po odhodu iz Bele hiše je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi poudarki oddaje: - Bolnišnice v Gazi vse pogosteje na seznamu tarč izraelskih napadov. - Slovenija precej povečuje obrambne izdatke. - Vse stopničke zmagovalnega odra prve tekme novoletne skakalne turneje zasedli Avstrijci, danes začenjajo turnejo skakalke.

Voditelji članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju zavzeli za trdne čezatlantske odnose. Morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo pa je vodila v zagotavljanje evropskih voditeljev, da bodo še naprej podpirali Kijev. Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste lahko le Ukrajina kot država, ki je napadena, legitimno odloči, kaj pomeni mir ter ali in kdaj so izpolnjeni pogoji za mirovna pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniki brez meja Izraelu očitajo etnično čiščenje v Gazi. - Radiologi opozarjajo, da znižanje cene radioloških storitev ne bo vplivalno na njihove karierne odločitve. - Tekmeca nogometašev Olimpije in Celja v nadaljevanju konferenčne lige znana danes.

V Gruziji so izvolili novega predsednika države. V 300-članskem volilnem kolegiju je za edinega kandidata Mihaila Kavelašvilija, ki ga je za ta položaj predlagala vladajoča stranka Gruzijske sanje, glasovalo 224 članov kolegija. Kavelašvili je znan po ostrih izjavah proti Zahodu in nasprotovanju pravicam skupnosti LGBT. Drugi poudarki: - V Jordaniji krizno srečanje o prihodnosti Sirije; Izrael nadaljuje napade na to državo, o eksplozijah poročajo iz prestolnice Damask. - Teš v zadnjih letih zagotavljal med četrtino in petino električne energije, z uveljavitvijo zakona se bo delež spustil na 15 odstotkov. - Smučarska skakalka Nika Prevc na Kitajskem tretja, Ema Klinec četrta.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Centralna tema ove nedelje je protest studenata i blokada više od 30 fakulteta u Srbiji. Da li su studenti u pravu, ko sme da im stane na crtu i da li će blokada pasti, pričamo u najnovijoj epizodi Njuz PODkasta. ❄️ Bliži se nova godina, kupite NJUZ majice i dukseve, stikere i šolje: https://shop.njuz.net ---

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Režim sirskega voditelja Bašarja al Asada je padel. Uporniki so po bliskoviti ofenzivi v le nekaj urah osvojili strateško mesto Homs in nato v zgodnjih jutranjih urah skorajda brez boja vkorakali še v Damask. Dolgoletni predsednik Asad je iz prestolnice le malo pred tem pobegnil neznano kam in tako končal več kot 50-letno vladavino svoje družine. Druge teme: - Izraelska vojska z napadi vnovič izzvala krhko premirje z Libanonom. - Kljub umirjanju zaposlovanja na trgu dela še vedno priložnosti. - Glavna nagrada Animateke v roke ukrajinski režiserki.

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Ameriški predsednik Joe Biden je svojega predhodnika in hkrati naslednika povabil na pogovore o prenosu oblasti. Donaldu Trumpu je medtem čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin ter izrazil pripravljenost na pogovor z njim. Druge teme: - Prihodnost ameriško-evropskih odnosov in varnostna vprašanja, povezana z vojno v Ukrajini, v ospredju srečanja voditeljev Evropske politične skupnosti. - Ekonomsko-socialni svet danes o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci ter zagotavljanju toplote za prebivalstvo Šaleške doline. - Nogometaši Olimpije na gostovanju v Helsinkih drugič zmagali v konferenčni ligi, Celjani poraženi v Sevilli.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.

V epizodi 154 je bil moj gost Stanislav Rožman, nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rožman je prepoznan kot eden ključnih akterjev pri zagotavljanju stabilnosti in energetske neodvisnosti Slovenije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Predsednik uprave in lastniška struktura NEK-a Meddržavni dogovor Slovenija - Hrvaška Vloga NEK za Slovenijo in delovanje NEK Viri električne energije, interesi in vplivi na okolje Černobilska nesreča Varnost jedrskih elektrarn in jedrsko orožje Ali je jedrska tehnologija moralna? Zapiranje jedrskih elektrarn in vpliv na ogljični odtis Miti jedrske energije in jedrskih odpadkov Neznane neznanke jedrske elektrarne Cena jedrske energije in investicija v novo jedrsko elektrarno Solarna energija in prihodnost virov energije

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.