Podcasts about predsednik

Predstavniki kmečkih združenj in resosrnega ministsrtva na srečanju o protetsnih zahtevah. Pogovore bodo nadaljevali naslednji teden.Nocošnje oddaje Tarča na Televiziji Slovenija ne bo, namesto nje bodo predvajali dokumentarec: Viktor Orban in evropska skrajna desnica.Predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi o slabšem položaju Slovenije na lestvici zaznave korupcije.Nekdanji poslanec Državnega zbora Vinko Gorenak o rokohitrskem sprejemanju zakonov in kulturi dialoga v parlamentu.Vreme: Jutri bo delno jasno, s posameznimi plohami.

V Bratislavi na Slovaškem so minulo soboto na povabilo mestnega odbora za kulturo in turizem prvič na 4. Bratislavskih Fašiangih nastopili kurenti iz Desternika in s Ptuja. Sodelovale so tudi študentke slovenščine z lektorata Univerze v Bratislavi, ki so se pustile ujeti kurentom na odru in so jim pripele robčke na ježevke. Kurenti so sodelovali tako na glavnem odru pred mestno hišo, kakor tudi v pohodu po ulicah starega mestnega jedra. Pogostili so jih na Veleposlaništvu v Bratislavi. Popoldne je na glavnem odru potekal mednarodni karneval, kjer so se poleg Slovenije predstavile še Indija, Kitajska, Španija in Ekvador. Kurenti so imeli ves čas največ občudovalcev, saj so se vsi hoteli z njimi fotografirati. Predsednik združenja Slo Slo Borut Meršak - večino sredstev za gostovanje sta prispevala prav on in združenje - je na glavnem odru predstavil kurente in večtisočglavo množico povabil, da se udeleži tudi največjega kurentovanja ta konec tedna na Ptuju.

Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.

Združenje kmečke iniciative je ob podpori kmečkih nevladnih organizacij za prihodnji petek napovedalo vseslovenski kmečki protest. Predsednik združenja Boštjan Slemenšek je kot razlog navedel nezadovoljstvo z odgovorom vlade oziroma kmetijskega ministrstva na njihove zahteve, ki so jim jih poslali pred tednom dni. V oddaji tudi o tem: - Predsednica republike umika predlog za imenovanje Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika - Putin privolil v ustavitev napadov na Ukrajino do nedelje - Večnamenska ladja Triglav po petih letih remonta spet v domačem morju

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.

V Evropi se povečuje zaskrbljenost, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v minulih dneh dodatno zaostril retoriko glede Grenlandije in jo povezal tudi z gospodarskimi pritiski na zaveznike.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal, da bo s prihodnjim mesecem uvedel 10-odstotne carine na uvoz iz Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. Gre za države, ki so prve poslale svoje vojake na Grenlandijo v znak podpore Nuuku in Københavnu. Kot je še dodal Trump, bo val višjih carin veljal, dokler Združenim državam ne bodo dovolili kupiti omenjenega avtonomnega danskega ozemlja. Tja bo dva častnika poslala tudi Slovenija, je po dopoldanski seji sporočila vlada. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija in Mercosur podpisala trgovinski sporazum. - Ob porastu kibernetskih napadov tudi krepitev zavedanja o varnosti na tem področju. - V Ilirski Bistrici bodo s slovesnostjo uradno odprli Kettejevo in Cankarjevo leto.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik sta sporočila, da je umrl dr. Janko Zerzer, dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze, profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru. Bil je ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado. Med pobudami dr. Janka Zerzerja je tudi iniciativa Slovenščina v družini, ki naj bi posebej opozarjala na važnost in lepoto narečja, ki ga moremo ohranjati samo v družinah. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Predsednik vlade Robert Golob je nedopustno vplival na delo policije in kršil integriteto, je v končnem poročilu v zadevi Bobnar ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. KPK je razkrila tudi SMS-sporočila, ki jih je premier poslal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar. Gre zgolj za dve telefonski sporočili, v katerih premier izraža zaskrbljenost nad kadrovsko stisko v policiji, odgovarjajo v kabinetu predsednika vlade. Prepričani so, da to ne predstavlja kršitve integritete. Golobov zagovornik Stojan Zdolšek napoveduje, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem. Drugi poudarki: - Slovenija med državami, ki so ob pozivih k ustavitvi nasilja v Iranu na zagovor poklicale iranske veleposlanike; ubitih naj bi bilo že dva tisoč 500 protestnikov. - Na prošnjo Grenlandije in Danske vodji njunih diplomacij danes v Beli hiši o ameriških zahtevah po prevzemu največjega otoka na svetu. - Nekdanja ameriška astronavtka Sunita Williams ob vnovičnem obisku Slovenije predstavila svoje delo mladim v vesoljskem centru Noordung v Vitanju.

Predsednik vlade Robert Golob je po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, da je v zadevi Bobnar kršil integriteto, vsaj do pravnomočnosti odločitve zavrnil svoj odstop, saj da gre za obtožbe na podlagi sporočil, ki zanj niso kršitev integritete. Golobu so v bran stopile koalicijske stranke. V opoziciji so spomnili na Golobove besede v času prejšnjih volitev, da bi v primeru kršitev integritete odstopil, k čemur ga zdaj pozivajo nekatere stranke.

Predsednik vlade Robert Golob je kršil integriteto v zadevi Bobnar. Tako v danes objavljenih ugotovitvah navaja protikorupcijska komisija. Golob je sicer danes gostil šest sorodnih strank. Slišati je bilo zavezanost sodelujočih istim vrednotam, s katerimi želijo kljubovati desnici. Premier napoveduje nadaljevanje pogovorov. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija od iranskih oblasti zahteva ustavitev nasilja nad protestniki. - Danska in Grenlandija ponovili nasprotovanje ameriškim težnjam po zavzetju otoka. - Pariz zavzeli kmetje, ki nasprotujejo ponedeljkovemu podpisu sporazuma Mercosur.

Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij SSO je Walterja Bandlja znova izvolil za predsednika te krovne organizacije naše narodne skupnosti v Italiji. S tem je potrdil zaupanje v njegovo dosedanje delo - predsednik je že deset let in začrtano smer delovanja organizacije. Pod vodstvom Bandlja je SSO okrepil sodelovanje med slovenskimi organizacijami, zastopal njihove skupne interese ter prispeval k utrjevanju vloge slovenske skupnosti v širšem družbenem prostoru. Svet slovenskih organizacij bo letos praznoval 50-letnico. Povezuje ustanove, organizacije in društva, ki so se zgledovala po vrednotah slovenstva, krščanstva in demokracije

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so danes prepeljali na sodišče v New Yorku, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb narkoterorizma, usmerjenega proti Združenim državam. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem priznal pravi razlog svojega vojaškega posredovanja v Venezueli in ugrabitve predsednika. Na vprašanje, kaj pričakuje od začasne predsednice Delcy Rodriguez, je odgovoril, da mora ameriškim podjetjem omogočiti popoln dostop do nafte in drugih virov. Ob tem pa je sprožil dodatno zaskrbljenost tudi med drugimi latinskoameriškimi državami z grožnjo, da je treba nekaj storiti tudi v zvezi s Kolumbijo in Mehiko. V oddaji tudi: - Prenovljen model financiranja bolnišnične obravnave naj bi zagotavljal pravičnejše plačevanje in večjo učinkovitost delovanja bolnišnic. - V Slovenski vojski zadovoljni s popolnjevanjem svojih vrst. - Na slovenskih smučiščih ta teden znova pomoč hrvaških policistov pri zagotavljanju varnosti.

Prevca prevladujeta v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. Po Domnu, ki je vodilni že nekaj časa in je danes zmagal v kvalifikacijah pred jutrišnjo zadnjo tekmo novoletne turneje, je rumeno majico z današnjo zmago v Beljaku oblekla tudi sestra Nika. Drugi poudarki oddaje: - V New Yorku branje obtožnice Maduru in levitov Združenim državam zaradi akcije v Venezueli. - Po praznikih nadaljevanje iskanja vodilnih za pomembne ustanove v državi. - Začetek obnove mariborskega terarija, ki mu grozi zaprtje.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po ameriškem napadu na Venezuelo dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Dodala je, da je Nicolas Maduro ostaja edini predsednik države. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj sicer zatrdil, da je venezuelska podpredsednica privolila v sodelovanje z Washingtonom. Po njegovih besedah se je Delcy Rodriguez dolgo pogovarjala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in dejala, da bo naredila vse, kar bo potrebno. "Mislim, da je bila precej prijazna, vendar resnično nima izbire," je sklenil Trump. Maduro je medtem prispel v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Rusija skupaj s Kitajsko obsodila ameriški napad na Venezuelo. - Otvoritev druge cevi karavanškega predora se seli v predvolilni čas. - Minulo leto znova med najtoplejšimi v zgodovini.

Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo

Evropski voditelji so se ponoči na vrhu Evropske unije v Bruslju dogovorili, da bodo Ukrajini za prihodnji dve leti namenili novo posojilo v višini 90 milijard evrov. Za posojilo pa ne bodo jamčili z zamrznjenim ruskih premoženjem, o čemer so se pogajali v minulih tednih, ampak s skupnim evropskim proračunom. Podpora Unije za financiranje Kijeva sicer ni enotna, saj Madžarska, Češka in Slovaška pri posojilu ne bodo sodelovale. Premoženje ruske centralne banke ostaja zamrznjeno. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor o interpelaciji zoper ministra za delo Luko Mesca, ta očitke zavrača. - Težave Zdravstvenega doma Maribor zaradi odhodov zdravnikov specialistov. - Pristojni opozarjajo na nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev za ljudi in živali.

Mirovni pogovori za Ukrajino v Berlinu so prinesli napredek, je po srečanju sporočila ameriška stran. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal možnost kompromisa, če bi Kijev pridobil ustrezna varnostna zagotovila. V oddaji tudi o tem, da naj bi Slovenija pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne izbirala med dvema dobaviteljema, bližje naj bi bil ameriški. Vlada bo imela ta teden sicer na mizi predlog finančnega modela za JEK 2. Preostali poudarki oddaje: Avstralske oblasti po včerajšnjem smrtonosnem napadu ob praznovanju judovske hanuke napovedujejo premislek o zaostritvi orožarske zakonodaje Slovenska vojska bo uradno dobila desetega načelnika generalštaba; dolžnosti bo danes prevzel brigadir Boštjan Močnik Prizadevanje države za pridobitev nacionalne platforme za umetno inteligenco z razpisom deli mnenja v stroki.

V Berlinu so se končali dvodnevni pogovori med ukrajinsko in ameriško delegacijo za končanje vojne v Ukrajini. Pogajanja bi lahko prinesla napredek, nekaj optimizma je izrazil tudi ukrajinski predsednik Zelenski. Kot je dejal, pogovori niso bili lahki, so pa bili produktivni. Ob tem je poudaril, da imajo različne poglede na ozemeljska vprašanja. Ameriška stran naj bi vztrajala, da mora Ukrajina privoliti v umik svojih vojakov iz regije Doneck. Drugi poudarki oddaje: - Tožilstvo naj bi preučevalo možnost razširitve preiskave Šutarjeve smrti na novega osumljenca - Podjetniki pripravljajo novo zahtevo ustavne presoje izplačila božičnice - Slovenske železnice posodabljajo vozni park; naložba vredna 98 milijonov

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij? Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini. Z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolinška X Smrklja. Namenjen je mladim koroškim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko slišite, navdihujoče.  

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].

Popoldne so na Brdu pri Kranju zaznamovali dan pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič in ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič sta izrazila upanje, da bo nova sodniška zakonodaja še ta mesec potrjena v državnem zboru. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru dejala, da je temelj, na katerem stoji ali pade pravna država, zaupanje ljudi v institucije. Ob robu praznovanja je odmevala tudi priprava tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki naj bi dal policiji, sodstvu in tožilstvu nekatera dodatna pooblastila za boj s kriminalom. Druge teme: - Več kot 2 tisoč uporabnikov nepremičnin na državnih zemljiščih prejelo račune za uporabnino. - V Vatikanu nadaljevanje sojenja proti patru Marku Rupniku, proces poteka v strogi tajnosti. - Ustavno sodišče: policijska uporaba alkotesta ne bo več dovolj za dokazovanje alkoholiziranosti.

Na Brdu pri Kranju so zaznamovali dan pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič in ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič sta izrazila upanje, da bo nova sodniška zakonodaja še ta mesec potrjena v državnem zboru. Ob robu praznovanja je odmevala tudi priprava tako imenovanega Šutarjevega zakona.

U najnovijoj epizodi Njuz Podkasta bavimo se predsednikovom iznenadnom ekspertizom za satanizam i paganske rituale. Analiziramo zašto je 16 minuta ćutanja problematičnije od minuta ćutanja na utakmicama i ko su, po njemu, pravi satanisti. Dok se predsednik bavi onostranim, RTS se bavi cenzurom dečije emisije "Važne stvari", a Dragan J. Vučićević svojim lapsusom o "šatro žrtvama" podiže lestvicu beščašća. Pitamo se i zašto je otkazan metal festival u Lazarevu pod izgovorom da je "crkla struja" i da li ćemo uskoro svi živeti u mraku i hladnoći zbog novih sankcija i problema sa "cevkom". Za kraj, vodimo vas kroz kontroverzu oko Sajma knjiga i pokušaj stvaranja još jedne veštačke podele u društvu. Sviđaju vam se ove nove, 3D šolje koje možete i da mazite? Ili ona legendarna prva šolja koju smo vratili iz mrtvih? Sve to, plus majice, duksevi i ostale stvari iz naših kolekcija' možete naći na Njuz Šopu

Srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v bližnji prihodnosti ne bo, je sporočila Bela hiša. Tudi Trump je dejal, da ne želi zapravljenega srečanja, še vedno pa vidi možnosti za mir. V oddaji tudi o tem: - Kitajsko gospodarstvo se usmerja v napredne tehnologije, umetno inteligenco in inovacije. - Delničarji Vzajemne bodo na prvi skupščini po preoblikovanju izbrali svoje predstavnike v nadzornem svetu. - Ob odprtju festivala slovenskega filma za življenjsko delo nagradili montažerja Janeza Briclja.

Premier Robert Golob je na nocojšnjem srečanju z jordanskim prestolonaslednikom Al Huseinom bin Abdulahom II. na Brdu pri Kranju razpravljal o poglobitvi odnosov med državama in razmerah na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Predsednik vlade je poudaril nujnost spoštovanja premirja v Gazi in sprostitev dotoka humanitarne pomoči. O razmerah na Bližnjem vzhodu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva bodo jutri razpravljali voditelji sredozemskih držav v Portorožu. Pridružila se jim bo tudi jordanska delegacija. Premier bi se sicer že danes moral srečati z jordanskim kraljem Abdulahom II., a se je ta zaradi bolezni opravičil.

Predsednik vlade Robert Golob se je popoldne na ločenih pogovorih sešel s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Na sestankih so izmenjali stališča o uvedbi obvezne božičnice. Vseh pet delodajalskih organizacij je vnovič poudarilo, da vztrajajo pri uvedbi božičnice na prostovoljni osnovi. Sindikati pa imajo pripombe glede možnosti, da bi podjetja v likvidnostnih težavah lahko letos izplačala nižjo božičnico. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: Svet se je že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike. - Trump nocoj z Zelenskim v Beli hiši o izhodiščih za dosego miru v Ukrajini. - V Mariboru začetek mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus.

Vlada se je torej danes seznanila s predlogom zakona, ki bo urejal izplačilo obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence. Ta predvideva, da bi božičnico prejeli tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer v višini celotne, polovice ali četrtine minimalne plače. Delodajalci predloga ne odobravajo, saj bi po njihovem mnenju utegnil voditi tudi v odpuščanja zaposlenih in v stečaje podjetij. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vrhovnega sodišča Đorđević prepričan, da sodišča sodno reformo potrebujejo - Mejni prehod med Gazo in Egiptom še ni odprt; Izrael grozi z nadaljevanjem napadov na enklavo. - Ljubljanski UKC kot eden redkih v Evropi v pomoč otrokom pred presaditvijo srca.

Iskusne pravnice razotkrivaju kako postavljanje podobnih kadrova, šikaniranje stručnjaka i netransparentne odluke uništavaju kičmu države – pravosuđe. U novoj epizodi Radar Foruma, gošća tužiteljke Jasmine Paunović bila je sudija Snežana Ivković. Njihov razgovor otvara važno pitanje – šta ostaje od države kada se sistematski uništava pravosuđe? Kroz lično iskustvo i preciznu analizu, sagovornice razotkrivaju kako se kroz tihe premeštaje, neobrazložene odluke i partijska imenovanja briše ono što je srž ustavne vlasti – sudska nezavisnost. Centralna tačka kritike tiče se netransparentnog izbora sudija i tužilaca, gde su kriterijumi poput staža, stručnosti i profesionalnih referenci zanemareni u korist podobnosti. Snežana Ivković kategorički zastupa stav da bi trebalo uvesti jasne kriterijume kako bi se birali isključivo najbolji i najetičniji kandidati. "Zastupam tezu da bi pod hitno trebalo da se uvedu određeni kriterijumi, da bi oni koji učestvuju u samim tim postupcima za izbor sudija i tužilaca, pa i za napredovanje, jednostavno znali na šta da obrate pažnju, da se zna neki red, jer kad se poznaje neki red, kad se uvede određeni zakon, kad se uvedu određeni principi, onda ne može tu puno da se skreće sa strane. Onda se biraju najbolji kandidati, najmoralniji, najetičniji, najvredniji, oni koji imaju dovoljno profesionalnog iskustva. Imamo situaciju da su nam prolazili kandidati koji su sekretari škola, opština, koji uopšte nisu imali dodira sa sudom, a birani su za sudije. A sa druge strane, imamo saradnike i u sudu i u tužilaštvu koji su po 10-15 godina saradnici. Ta deca uporno čekaju, uporno se usavršavaju, ali nikako da dođu na red", objašnjava sudija. Više na radar.rs

Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je Belo hišo obiskal že četrtič letos. Podprla sta Trumpov mirovni predlog za Bližnji vzhod in Gazo v 21-ih točkah. Kot je dejal Trump, je sklenitev mirovnega sporazuma zelo blizu, čeprav Hamas še ni privolil v pogoje. v oddaji tudi o tem: - Ob vse hujši krizi v avtomobilski industriji nemška vlada išče rešitve za izhod iz gospodarske stagnacije. -Odbora za obrambo se bo seznanil z ustanovitvijo obrambne družbe Dovos - Prevajalci, tolmači in lektorji pozivajo h kritični rabi umetne inteligence pri prevajanju

Slabi dve leti od začetka vojne v Gazi je življenje izgubilo že več kot 66 tisoč Palestincev, za več kot 11 tisočimi se je izgubila sled, skoraj 170 tisoč je ranjenih. Medtem ko izraelske oblasti vztrajajo, da bodo opravile s Hamasom, iz druge strani Atlantika prihajajo signali, da bi se vendarle lahko kaj premaknilo v smeri oblikovanja dogovora o končanju spopadov.

Na drugi dan splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov je iranski predsednik Masud Pezeškian dejal, da Teheran ni in nekoliko ne bo razvijal jedrskega orožja. Kot glavnega krivca za nemire v regiji pa je obtožil Izrael. Eden bolj pričakovanih je bil tudi govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Predsednik slovenske vlade je na dan četrte zmage Tadeja Pogačarja organizatorjem slovitega Toura izročil pismo o nameri organizacije velikega starta dirke po Franciji, tako imenovanega »grand departa«. Finančni okvir projekta, ki vključuje organizacijo treh etap, promocijske in logistične stroške ter stroške varnosti in infrastrukture, je od 10 do 12 milijonov evrov. Zakaj sploh tak projekt, kateri so največji izzivi, kako na organizacijo gledajo kolesarski delavci, kako politika, kako ekonomisti in koliko možnosti imamo, da leta 2029 res pozdravimo karavano dirke vseh dirk v Sloveniji.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Izrael in Iran zaostrujeta vojno retoriko, vse manj potrpežljiv je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je ob nadaljevanju spopadov dejala, da Iran ostaja glavni vir nestabilnosti v regiji, a obsodila izraelske napade. Po njenih besedah izraelskih dejanj v humanitarnem in mednarodnem pravu ni mogoče upravičiti. Drugi poudarki oddaje: - Občine po večini še niso podpisale pogodb z izvajalci dolgotrajne oskrbe, pravica do nje začne veljati čez dva tedna. - Državni zbor danes o predlogu za imenovanje Dijane Možina Zupanc za varuhinjo človekovih pravic. - V Ljubljani se začenja mednarodni festival plesa in performativnih umetnosti Spider.

Včerajšnja neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo v Carigradu niso prinesla napredka pri sklenitvi prekinitve ognja - ruske sile po ukrajinskih navedbah nadaljujejo napade. Ameriški predsednik Donald Trump pa je za ameriške medije napovedal, da se bo po vsej verjetnosti dogovoril za srečanje z ruskim voditeljem. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal začetek nove vojaške operacije v Gazi. - Socialni partnerji bodo pogajanja glede urejanja trga dela nadaljevali prihodnji teden. - V Radencih 43-ič Maraton treh src.

V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb

Donald Trump se na svoji prvi uradni službeni poti v vlogi 47-ega predsednika Združenih držav Amerike mudi na Bližnjem vzhodu. Tako kot v prvem mandatu se je najprej ustavil v Savdski Arabiji in tako ni sledil tradiciji, po kateri ameriški predsedniki obiščejo svoji južno in severno sosedo, Mehiko in Kanado. Drugi poudarki oddaje: - Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ocene so se najbolj zvišale pri stanovanjskih nepremičninah. - Sindikat Agencije za varnost prometa zaradi slabih razmer in pomanjkanja ocenjevalcev izpitnih voženj zahteva ukrepe in napoveduje stavko. - Začenja se 78-ti filmski festival v Cannesu, ki mu slovensko noto tokrat dajeta kratki film Ether in celovečerec Belo se pere na devetdeset.

U najnovijoj epizodi podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra i drugih organizacija, "Dobar loš zao", gledaćete: Nenad Kulačin i Marko Vidojković u prvom delu emisije upoređuju predsednikovu nenormalnost sa svojom, analiziraju eskalaciju napada na studente i odmazdu nad profesorima, a neophodan je bio i osvrt na potencijalni zaokret odnosa EU prema psihu. Gošća je majorka policije Katarina Petrović, koja je zbog savesnog obavljanja dužnosti, već godinama pod suspenzijom. Katarina je govorila o svojim iskustvima, stanju u policiji, a iznela je teze i strahovanja o daljem toku naše velike srpske agonije. U Magarećem kutku moći ćete da izmerite ko ima veće sise, psiho ili DJV. Da bi DLZ nastavio sa radom, molimo vas pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

DONATE @ HTTPS://WWW.PAYPAL.ME/SERBIANRADIOCHICAGOSRPSKI RADIO ČIKAGO – PROF DR MILO LOMPARPROFESOR FILOLOŠKOG FAKULTETA UNIVERZITETA U BEOGRADU* PREDSEDNIK SRBIJE IZLAZI IZ USTAVNIH OVLAŠTENJA I NEPRESTANO VRŠI DRŽAVNI UDARSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Zamisli o precejšnjem povečanju vlaganj v obrambo so zaradi spremenjenih geopolitičnih razmerij po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah vse glasnejše. Slovenija pa še vedno nima jasnega odgovora, kako naprej. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030; koalicija pa je za zdaj zadržana do teh pobud oziroma jim v Levici odločno nasprotujejo, negativno se do tega večinsko opredeljuje tudi javno mnenje, v opoziciji pa opozarjajo na nujnost takojšnjega povečanja obrambnih izdatkov. Bomo sledili priporočilom, tudi v luči morebitne trgovinske vojne, in ali ob povečanju obrambnih sredstev sploh vemo, kaj bi kupovali? Več o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije; Uroš Paternus, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske; Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.

Prethodnog vikenda Kragujevac je opravdao epitet prve srpske prestonice i raširenih ruku dočekali ljude iz svih krajeva Srbije raširenih ruku. S druge strane, u Sremskoj Mitrovici... veliki državni skup A. Vučića i pratnje nije prošao kako su se nadali. Podržite FDU studentski podkast i zapratite njihov kanal @FDUBLOKADE ----

U trećoj epizodi Radar Foruma koji vode studenti, Iva Kojić, apsloventkinja na Fakultetu političkih nauka, ugostila je koleginicu Anđelu Baković sa Stomatološkog fakulteta, a njih dve podelile su utiske o blokadama i protestima u kojima obe učestvuju već duže od dva meseca. Studentski protesti širom Srbije predstavljaju ključni društveni fenomen, složne su Iva i Anđela, simbolizujući izlazak akademske zajednice van univerzitetskih krugova u širi politički kontekst. Blokada Autokomande, naglašavaju studentkinje, bila je trenutak kada su studenti jasno pokazali organizovanost, solidarnost i odlučnost u svojim zahtevima, uprkos pokušajima vlasti da diskredituje pokret, i kroz insinuacije o inostranim uticajima. Ipak, institucionalni odgovor na proteste ostaje minimalan, što dodatno potvrđuje stepen ignorisanja studentskog bunta. "Blokada autokomande bila je apsolutan pokazatelj toga da li smo mi manjina ili nismo manjina. Mi smo pokazali do sada da ne podlažemo pritiscima. To nije jezik koji mi govorimo", kaže Iva Kojić. Sagovornice su otvorile i važnu temu medijskog tretmana protesta, odnosno ulogu javnog servisa u oblikovanju javnog mnjenja. RTS, kao ključna državna medijska institucija, nije uspeo da održi profesionalnu nepristrasnost, već je aktivno doprineo održavanju narativa koji minimizuje značaj njihovih akcija. Time se dodatno potvrđuje potreba za transparentnijim informisanjem i većim pritiskom na javne institucije da odgovorno obavljaju svoju ulogu u društvu. Osvrnule su se i na sve učestalije nasilje kojem su studenti izloženi na ulicama, napominjući da samo jedna strana može da utiče da se ono definitivno okonča. "Dok na televiziji bude postojala bar jedna osoba koja će na taj vid nasilja klimati glavom i to predstavljati kao njihovu slobodu kretanja, a ne kao napad na studente, mislim da će ti ljudi nastaviti tako da se ponašaju", poručila je Anđela Baković. Konačno, razgovor se fokusirao i na same studentske zahteve, koji su u zvaničnim izjavama vlasti proglašeni ispunjenim. Iva i Anđela jasno demistifikuju ovu tvrdnju – dokumentacija koju su analizirali stručnjaci nije potpuna, odgovorni za napade na studente nisu procesuirani, a budžet za obrazovanje nije povećan u traženoj meri. Te činjenice ukazuju na širi obrazac simulacije reformi bez stvarnog rešavanja problema, čime se vlast nada da će protesti postepeno izgubiti zamah. U tom kontekstu, studentski pokret postaje ne samo borba za obrazovne standarde, već i šira inicijativa za redefinisanje odnosa između društva i sistema. "Predsednik nije nadležan i to je zapravo jedna od najvažnijih naših poruka. Mi ne želimo da živimo u sistemu u kome su institucije zamrznute, u sistemu gde mi nemamo mogućnost da se obratimo tužilaštvu i da očekujemo da tužilaštvo i sud deluju u korist građana i u korist naše države", dodaje studentkinja FPN.

Zdajšnji hrvaški predsednik Milanovič ostaja na položaju. V drugem krogu volitev mu je svoj glas namenilo skoraj 75 odstotkov volivcev. Četrtino glasov je dobil Dragan Primorac, ki ga je podprla vladajoča HDZ. V oddaji tudi: - Bela hiša: mirovna pogajanja o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev iz Gaze so blizu dogovora. - Obrtniki si želijo stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki ne bo obremenila gospodarstva. - Grajski grič v Ljubljani pred obsežnejšo prenovo: začenja se sečnja dreves, del območja bo zaprt.

Sinoči je v stoprvem letu umrl 39-ti ameriški predsednik Jimmy Carter. Združenim državam je predsedoval od leta 1977 do 1981, ko so svet pestile gospodarske in diplomatske krize. Za človekoljubno delo po odhodu iz Bele hiše je leta 2002 dobil Nobelovo nagrado za mir. Drugi poudarki oddaje: - Bolnišnice v Gazi vse pogosteje na seznamu tarč izraelskih napadov. - Slovenija precej povečuje obrambne izdatke. - Vse stopničke zmagovalnega odra prve tekme novoletne skakalne turneje zasedli Avstrijci, danes začenjajo turnejo skakalke.

Voditelji članic Evropske unije so se na zasedanju v Bruslju zavzeli za trdne čezatlantske odnose. Morebitna odtegnitev ameriške pomoči Ukrajini po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo pa je vodila v zagotavljanje evropskih voditeljev, da bodo še naprej podpirali Kijev. Po besedah predsednika Evropskega sveta Antonia Coste lahko le Ukrajina kot država, ki je napadena, legitimno odloči, kaj pomeni mir ter ali in kdaj so izpolnjeni pogoji za mirovna pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Zdravniki brez meja Izraelu očitajo etnično čiščenje v Gazi. - Radiologi opozarjajo, da znižanje cene radioloških storitev ne bo vplivalno na njihove karierne odločitve. - Tekmeca nogometašev Olimpije in Celja v nadaljevanju konferenčne lige znana danes.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Centralna tema ove nedelje je protest studenata i blokada više od 30 fakulteta u Srbiji. Da li su studenti u pravu, ko sme da im stane na crtu i da li će blokada pasti, pričamo u najnovijoj epizodi Njuz PODkasta. ❄️ Bliži se nova godina, kupite NJUZ majice i dukseve, stikere i šolje: https://shop.njuz.net ---