Podcasts about ukrajino

Pravica do plačevanja z gotovino je od danes uradno vpisana v ustavo. To pomeni, da bo fizični denar ostal zagotovljena možnost vsakdanjih plačil in bančnih poslov. V veljavi še zadnji dve pravici dolgotrajne oskrbe. V domovih za starejše opozarjajo na časovno stisko in zamude. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kallas pred srečanjem ZDA-Rusija opozarja na pritisk na Ukrajino. Delavci šempetrskega Mahleja za jutri napovedali dveurno opozorilno stavko.

Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Bo novi interventni zakon za zdravstvo otežil zlorabo bolniške odsotnosti? Zdravniki so že do zdaj pacientom velikokrat določali, kako prestajati bolniški stalež, tudi nadzor nad njimi je obstajal že prej. Kot pojasnjuje Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, je zdaj le natančneje opredeljen, hkrati pa zakon zaostruje sankcije. Ob tem se predvidevene še finančne spodbude za specializacijo urgentne in družinske medicine. Več po drugih poudarkih oddaje: - Žiga Debeljak dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskega državnega holdinga - Rusija bi končala ofenzivo v Ukrajino, če bi Kijev umaknil vojsko s prilaščenih ozemelj - Policisti v Ljubljani zasegli večjo količino elektronskih cigaret in bonbonov s THC-jem

Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva

Nasilje je kruta resnica, ki vsak dan zaznamuje življenja preveč žensk. Pretresljivi podatki so glasen opomin, da je nujen vsak korak k ničelni toleranci. Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami se zato vrstijo opozorila, da mora biti družba za ženske varna - doma, na ulici in na spletu. Druge teme: - Nadaljevanje ključnih pogajanj o okleščenem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. - Ljubljanski župan Jankovič prvoosumljen v postopku po lanskih preiskavah. - Vse več incidentov na železniških tirih: celjski mladoletnik v priporu; motiv dejanj še ni znan.

Zaradi obilnih padavin nekatere reke prestopile bregove. Za jugozahod izdano oranžno opozorilo.Videtič: Koalicija je izgubila kompas, levemu polu je treba vrniti verodostojnost.Nedeljski referendum je za nami, še vedno pa ostaja vprašanje - kaj bo s paliativno oskrbo?Poslanci z mešanimi odzivi na letno poročilo Varuha človekovih pravic. Ta je vladi podal skoraj 100 novih priporočil. ŠPORT: Smučarji skakalci s tekmo na srednji napravi v švedskem Falunu.VREME: Padavine se bodo nadaljevale do jutrišnjega popoldneva. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 13 °C.Jankoviću očitki o sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje, napeljevanje k zlorabi položaja ter dajanje podkupnine.Papež pred obiskom v Turčiji objavil apostolsko pismo o edinosti vere.Katere spremembe prinašajo pogajanja v mirovni načrt za Ukrajino?

Referendumska zavrnitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja med drugim pomeni, da državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volivcev. Opozicija je že pozvala k odstopu premiera Roberta Goloba, koalicija se brani, da referendum ne pomeni odločanja o delovanju vlade. Druge teme: - Evropa si žolčno prizadeva za spremembe ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. - Prebivalci Žirovnice in dela Jesenic bodo do nadaljnjega pili klorirano vodo. - Osrednja primorska ustanova za rehabilitacijo otrok praznuje 60 let delovanja.

Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Čez pol ure se bodo zaprla volišča na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volilna udeležba do 16-te ure je bila nekaj več kot 29-odstotna, je sporočil direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič. Najvišja udeležba do 16-e ure je bila v volilni enoti Kranj, najnižja pa v volilni enoti Maribor. Zorčič sklepa, da bo udeležba bistveno višja kot na majskem referendemu. Inšpektorat za notranje zadeve obravnava najmanj 17 sumov kršitev volilnega molka, največ se jih nanaša na objave na družbenih omrežjih. Druge teme: - Bruselj predstavil svoj predlog mirovnega dogovora za Ukrajino. - Vrh skupine G20 ob bojkotu Združenih držav zaznamovala Kitajska. - Skakalec Domen Prevc na Norveškem stopil na drugo stopničko.

Udeležba na referendumu do 11. ure več kot deset odstotna, predsednica Nataša Pirc Musar v medijih pogrešala predvsem odgovore strokovnjakov.V Ženevi začetek pogovorov o mirovnem načrtu za Ukrajino.Države na COP30 v Braziliji sklenile dogovor brez načrta za fosilna goriva.Nika Prevc tretja v Lillehammerju, drugič zmagala Japonka Nozomi Maruyama.Vreme: Ponoči se bo povsod pooblačilo, proti jutru bo ponekod že začelo deževati.Matej Tonin: Evropa se ne sme sprijazniti s kulturo smrti in preganjanjem kristjanov.Sprava pri nas verjetno nedosegljiva, moramo pa doseči pomiritev, pravi Aleš Maver.Vstopamo v Teden Karitas, ki nas vabi, da z dobrodelnostjo širimo sočutje in prebujamo upanje revnih med nami.

Poslanke in poslanci bodo danes prižgali zeleno luč za najverjetneje edino v tem mandatu, skupno pa 12-to spremembo ustave. V njej bo po novem zapisana pravica do uporabe gotovine. Predlog ima praktično soglasno podporo. Druge teme: - Izteka se kampanja pred nedeljskim referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Od polnoči volilni molk. - Vse več podrobnosti ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Ta ne bo sprejela dogovora, ki bi prekoračil njene rdeče črte, Moskva za takojšnja pogajanja. - V šolah in vrtcih z dobrotami, kakršne so jedli že babice in dedki, končali teden slovenske hrane.

V tednu relativnega zatišja je pod površjem še naprej brbotalo. Kar večinoma ni dober znak. Ob novih smrtonosnih napadih Rusije na Ukrajino so se razširile informacije, da ZDA in Rusija poskušata za hrbtom Evrope in Ukrajine doseči dogovor o miru. Ameriški predsednik ima rad hitre rešitve, tudi če se izkaže, da niso najbolj učinkovite. Zato ni jasno, kako bo ta pristop deloval glede objave dosjejev Epstein, ki bi lahko zamajali tla pod nogami marsikomu v ameriški eliti. Medtem pa prav tako pomembne teme kot sta podnebna konferenca v Braziliji in grozljivo dogajanje v Sudanu dosežejo le naša ušesa, možganov pa ne, kaj šele, da bi v zvezi s tem resno ukrepali.

Nadškof Stanislav Zore poziva, da ne dovolimo, da se bodo z davkoplačevalskim denarjem financirali samomori.Referendumska kampanja se končuje, opolnoči nastopi volilni molk.Katoliški zdravniki: Ugovor vesti bo padel pod političnimi pritiski.Družinska pobuda: Svojci bodo nekega dne bodo samo izvedeli, da je bližnji umrl in kot vzrok ne bo napisan asistiran samomor.Bo Državni zbor po vetu prižgal zeleno luč zakonu o psihoterapevtski dejavnosti?Do 18. decembra morajo delodajalci izplačati božičnico, sicer sledijo visoke globe.Madžarski premier Orban ocenjuje, da bodo prihodnji tedni odločilni za morebitni premik h koncu vojne v Ukrajini.Vreme: Popoldne bo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, ponekod tudi snežnimi.Pedagoški delavci na konferenci v Kamniku o domoljubju in jeziku.Osrednji dogodek tedna slovenske hrane tradicionalni zajtrk.Washington: mirovni načrt za Ukrajino, dober za obe vojskujoči se strani. Kijev: Rusija nima namena končati vojne.Šport: Začenja se nova sezona za smučarske skakalke in skakalce.

Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini ne vzbuja navdušenja niti v Kijevu niti v Moskvi, čeprav neuradno kaže, da ustreza večini ruskih zahtev. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas pa je ponovila znano stališče povezave, češ da ta podpira vsak načrt, ki bo prinesel pravičen in trajen mir. Kakršen koli mirovni načrt pa bo zaživel le, če se bosta z njim strinjali tudi Ukrajina in Evropa, je še poudarila. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo pravico do uporabe gotovine predvidoma vpisal v ustavo. - Zdravniki ob načrtih za sežigalnico v Ljubljani znova opozarjajo, da je zrak tu že zdaj med slabšimi na stari celini. - Aleš Čadež iz Poljanske doline najboljši mladi kmet leta v Evropi.

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Po včerajšnji celodnevni razpravi je državni zbor danes potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Zaznamujeta jih dvig izdatkov na 17,7 oziroma 18 milijard evrov in proračunski primanjkljaj tik pod dovoljenimi tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Pripravljen je v negotovih geopolitičnih in globalnih okoliščinah, razpravo pa je zaznamovalo tudi to, da gre za zadnji proračun zdajšnje vlade. V oddaji tudi o tem: - V nočnih ruskih napadih na Ukrajino ubitih najmanj 20 ljudi, več 10 ranjenih. - Krajani v Kožbanskem kotu še čakajo, da bodo pristojne službe poskrbele za prevoznost cest. - Nevladniki opozarjajo na slab zrak v zimskih mesecih, največja težava ostajajo individualna kurišča.

Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Pridružitev držav kandidatk Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj, je danes povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. V danes objavljenem poročilu o napredku kandidatk v pogajalskem procesu je Evropska komisija kot najbolj prizadevne navedla Črno Goro, Albanijo, Ukrajino in Moldavijo. Druge teme: - Dolgotrajna oskrba: zapletene prijave, na prostor v domovih za starejše čaka skoraj 40 tisoč ljudi. - Nadaljevanje konflikta med Izraelci in Palestinci: pred 30-imi leti ubili mirovnika Jicaka Rabina. - Odmeva napoved prodaje kulturnega doma v Trstu. Kaj bo s Slovenskim stalnim gledališčem?

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Računamo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da s pritiskom na Rusijo ustavi vojno, je po včerajšnjem obisku v Beli hiši dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ameriškega kolega je skušal prepričati o dobavi raket dolgega dosega tomahawk, ki bi jih Ukrajina zamenjala za svoje brezpilotnike. Tomahawkov se Rusija boji, meni Zelenski, Trump pa trdi, da bi njihova dobava utegnila močno zaostriti konflikt. Ostali poudarki oddaje: Hamas predal truplo še enega izraelskega talca. O svoji razorožitvi pa se ne želi izreči. Ideja uvedbe obveznega naborništva deli nemške vladne stranke. Slovenska namiznoteniška reprezentanca v boj za zgodovinsko uvrstitev v evropski finale.

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Rusija ni grožnja le za Ukrajino, temveč za vso Evropo. To je bilo med drugim slišati danes na srečanju Evropske politične skupnosti na Danskem, na katerem voditelji številnih evropskih držav in mednarodnih institucij razpravljajo o ruski agresiji in evropski varnosti. Druge teme: - Izrael zadržal skoraj vse ladje iz flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo. - V slovenjgraški bolnišnici bi lahko zaradi kadrovske stiske zaprli interni oddelek. - Zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri končanju življenja.

Rusija je ponoči z vso silo udarila po Kijevu in drugih delih Ukrajine, izstrelila je na stotine dronov in raket. Poljska je zaprla svoj zračni prostor v bližini dveh jugovzhodnih mest, vojska je poslala lovce, dokler nevarnost ni minila. Po mnenju ukrajinskih oblasti vse bolj brutalni ruski napadi kažejo, da si Rusija ne želi konca vojne. V oddaji tudi o tem: - Moldavci na prelomnih volitvah odločajo med proevropskim in proruskim taborom - Z novim letom višje nadomestilo za brezposelnost, starejši bodo lahko delali manj, upokojenci več - Ob mednarodnem dnevu gluhi opozarjajo na zapostavljenost znakovnega jezika - Pogačar na kolesarski cestni dirki v Kigaliju brani mavrično majico

Stranka Gibanje Svoboda je na današnjem volilnem kongresu, prvem doslej, za nov štiriletni mandat na čelu stranke potrdila premierja Roberta Goloba. Ta je bil edini kandidat, vendar očitno uživa zaupanje stranke, ki jo bo popeljal tudi na parlamentarne volitve. Golobu je glas podelilo 326 delegatov, pet jih je bilo proti. Ostali poudarki oddaje: - Združeni narodi: svet se ne bi smel pustiti ustrahovati Izraelu. - Rusija nad Ukrajino ponoči izstrelila skoraj 600 brezpilotnikov. - V samostanu Stična na Dolenjskem se danes druži več tisoč mladih.

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Košarkarska reprezentanca se bo za uvrstitev med najboljše štiri v Evropi v sredo pomerila s svetovnimi prvaki Nemci. Včeraj je izločila Italijane. Polovico točk za Slovenijo je dosegel kapetan Luka Dončić. Preostali poudarki oddaje: - Bela hiša je po enem od najobsežnejših ruskih napadov na Ukrajino napovedala stopnjevanje pritiska na Kremelj. - razmere v svetu bodo v ospredju okrogle mize prejšnjih nagrajencev Vilenice. Osrednjo temo tega mednarodnega literarnega festivala, ki se začenja danes, so tako poimenovali Nova pravila bivanja. - ob težavah zaradi bolezni modrikastega jezika se pojavlja vprašanje, kdo je kriv za razmere. Pristojno ministrstvo trdi, da bi bilo poginov drobnice manj, če bi jo spomladi cepili. Rejci odgovarjajo, da je bilo ponujeno cepivo proti sevu štiri, ki pa ga pri nas ni.

Iz mesta Gaza poročajo o izraelskih napadih na stanovanjske stavbe. Novinarji poročajo o paniki med prebivalci, med drugim zaradi kratkega časa, ki jim ga vojska odredi za evakuacijo. Napadi v enklavi so včeraj vnovič zahtevali več deset smrtnih žrtev. Iz Ukrajine medtem poročajo o novih nočnih napadih ruske vojske. V oddaji tudi o tem: - V Kijevu smrtne žrtve, ognjeni zublji naj bi zajeli tudi sedež ukrajinske vlade - Na Ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva tudi letos več sto razstavljalcev - Janja Garnbret vnovič nepremagljiva na domači tekmi v težavnostnem plezanju

Statistika je pred današnjo tekmo osmine finala evropskega prvenstva na strani slovenskih košarkarjev. Nasproti bo čez dve uri namreč stala italijanska izbrana vrsta, ki jo je Slovenija doslej premagala na še vseh medsebojnih tekmah na evropskih prvenstvih. A Italijane tokrat krasi najboljša obramba na prvenstvu, navkljub dviganju forme naše košarkarje tako čaka težka tekma. - Kljub protestom v Jeruzalemu izraelski premier Netanjahu napovedal stopnjevanje napadov na mesto Gaza. - Ob vse več tujih turistih v Sloveniji v prihodnosti nujen razvoj povezljivosti in prometne infrastrukture. - Ribničani na že 48-em semnju prestavili svojo bogato rokodelsko dediščino.

Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Po prometnem kaosu, ki so ga povzročila dela na vipavski hitri cesti, v Darsu napovedujejo nov režim. Kot so se z drugimi zainteresiranimi dogovorili na današnjem sestanku, bodo vzpostavili poseben vozni pas, namenjen le tovornjakom. Druge teme: - Ljubljanski UKC priznava stisko na urgenci zaradi preobremenjenosti. K pomoči poziva vse izvajalce v regiji. - Obrambni ministri Unije o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Moskva razprave označuje kot nevarne. - Izrael umaknil mesto Gaza s seznama območij za humanitarne prekinitve napadov in ga označil za območje spopadov.

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

Komisija za preprečevanje korupcije je končala postopek v primeru kobariškega gostinca Aleša Hvale, v sklopu katerega je prejela več prijav zoper notranjega ministra, vodjo njegovega kabineta in nekdanjega direktorja policije. Pri tem namreč ni ugotovila sumov kršitev iz svojih pristojnosti, temveč takšne, ki jih zdaj preiskujejo drugi organi, tudi državno tožilstvo in policija. Drugi poudarki oddaje: - Rusija želi dejavno vlogo pri dogovarjanju o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. - Izrael v pripravah na zavzetje mesta Gaza začel vpoklic več deset tisoč rezervistov. - Koroški Slovenci po kompromisu dobili dvojezične table v petih krajih.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije bodo popoldne gostili video konferenco zaveznic Ukrajine v sklopu tako imenovane koalicije voljnih. V ospredju bo po pričakovanjih razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora z Rusijo. Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je ameriška pripravljenost sodelovati v takšnih zagotovilih dobra novica, saj tako Evropa ne bo sama v tem. Poudaril je, da moramo Evropejci opraviti svoj del. V oddaji tudi o tem: - Ob vnovičnem nasilju na srbskih protestih sinoči najhuje v Valjevu - Od Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom mineva 106 let - Nov poraz članske košarkarske reprezentance, tista do 16 let se kiti z evropskim bronom

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Gospodarska slika pri nas je bila v drugem četrtletju letos boljša kot v prvem, po nepričakovanem padcu je namreč sledila 0,7-odstotna rast. Nadaljnjo rast bi lahko ogrozila zunanja geopolitična tveganja, med drugim v trgovini. Na rast BDP-ja je sicer najbolj vplivala zasebna potrošnja. Druge teme: - Pred srečanjem Putin-Trump ruske sile silovito napadle Ukrajino. - Množični protesti v Srbiji prerasli v spopade z več kot sto ranjenimi. - Konec tedna po pričakovanjih prinaša vrhunec turistične sezone.

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Po skoraj 22-ih mesecih vojne v Gazi naj bi Izrael, kljub mednarodnemu pritisku po končanju spopadov s Hamasom, vojaško ofenzivo - do zdaj usmerjeno na določena območja - razširil na celotno ozemlje enklave. Tako poročajo izraelski mediji, češ da gre za odločitev izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki naj bi jo izraelski varnostni kabinet danes zagotovo potrdil. Druge teme: - Nizozemska kot prva v novem Natovem mehanizmu za nakup orožja za Ukrajino. - Hrvati zaznamujejo trideseto obletnico operacije Nevihta. - Pristojni brez jasnih odgovorov, kaj je krivo za letošnje precejšnje povečanje števila smrti na slovenskih cestah.

Manj kot uro je trajal včerajšnji tretji krog ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorov v Carigradu. Z izjemo izmenjave trupel ubitih vojakov in zajetih civilistov delegaciji nista zbližali stališč do končanja vojne. Po srečanju je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi poudaril nujnost srečanja predsednikov držav. Druge teme: - V Gazi trpi lakoto pol milijona ljudi, več kot tretjina jih ne dobi hrane po več dni. - Meddržavno sodišče v Haagu: države so pravno zavezane ukrepanju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. - Državni zbor bo na današnji izredni seji znova odločal o treh zakonih, ki jih je v torek zavrnil državni svet.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči sporočil, da je Kijev Moskvi predlagal nov krog mirovnih pogajanj prihodnji teden. V Kremlju se na predlog še niso odzvali, sporočili pa so, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na mirovno rešitev za Ukrajino. Druge teme: - Eden osrednjih prihodnjih izzivov Unije pridobitev virov tudi za krepitev obrambnih zmogljivosti - Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij Izraelu, naj dovoli dostavo pomoči v Gazo - Pristojni opozarjajo na tveganja, ki so jim izpostavljeni motoristi

Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

V Carigradu naj bi se danes na novem krogu pogajanj o premirju in končanju vojne sešli ukrajinska in ruska delegacija. Obe strani sta pripravili svoj memorandum z zahtevami, ki pa se v nekaterih točkah izključujejo. Poleg tega sta obe strani dan pred nadaljevanjem pogajanj izvedli obsežne napade na tujem ozemlju. Drugi poudarki oddaje: - Na poljskih predsedniških volitvah zmagal evroskeptični Nawrocki, ki ga podpira konservativna opozicija. - Premier Golob ob tretji obletnici imenovanja vlade prepričan o neuspehu interpelacije zoper notranjega ministra Poklukarja. - Jubilejno, 60-to Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, se začenja z odprtjem razstav in tujimi predstavami.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.