Podcasts about ukrajino

Državna slovesnost ob 35. obletnici samostojnosti v znamenju domoljubja in narodne enotnosti.Bolniki, invalidi in ostareli bodo jutri že 58. leto poromali na Brezje.Po prvih petih mesecih beležimo 890 milijonski primanjkljaj v državni blagajni.Evropski voditelji v Bruslju znova enotno podprli Ukrajino in nadaljevali z oblikovanjem prihodnjega večletnega evropskega proračuna.Varuhinja človekovih pravic v Kranju izpostavila problematiko mladostnikov in priseljencev.Danes na nekaterih upravnih enotah stekla podpora prizadetim v neurju, tudi včeraj je zalilo dve šoli.Srečanje ob podpisu sporazuma med Iranom in ZDA preloženo.Konec tedna spet čas za Festival čipk v Idriji.ŠPORT: Pogačar se je še utrdil v skupnem vodstvu na kolesarski dirki po Švici. Tretja etapa slovenske pentlje prinesla zahtevna vzpona na Planino na Pohorju in Celjsko kočo.

Voditelji G7, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so na vrhu izrazili enotno podporo Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Gre za prvo skupno izjavo po začetku Trumpovega mandata, je dejal nemški kancler Friderich Merz, ki je napovedal poveča pritisk na Moskvo vseh članic.Potrdili so še prelomen dogovor za Ukrajino, ki bo lahko po novem na domačih tleh proizvajala rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. V oddaji tudi: - Predsednica republike Pirc Musar novi vladi zaželela uspešno delo in poudarila spoštovanje ustave - Nacionalno preverjanje znanja razkrilo slabo bralno pismenost tretješolcev - Uvodno etapo 32. kolesarske dirke po Sloveniji dobil Novozelandec Laurence Pithie; Tadej Pogačar zmagal v uvodu dirke po Švici

Izjave Teherana in Washingtona glede vsebine doseženega dogovora še vedno niso enotne. Dodatne dvome o uspešnosti sporazuma vnašata status Hezbolaha in spoštovanje premirja v Libanonu, kar od Izraela pričakujejo tako Iran kot Združene države. Druge teme: - Po mnenju Berlina bi lahko mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino stekli že pred poletjem. - Stevanović v Beogradu podprl evropsko pot Srbije. - V Žetalah po neurju za najmanj 6 milijonov evrov škode, sanacija bo trajala več let.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji vse glasneje odpira vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost? Dolga desetletja je evropski prostor živel v prepričanju, da je vojna na celini skoraj nepredstavljiva, obrambni dežnik Združenih držav Amerike pa samoumeven. Toda vojna v Ukrajini in spremenjena ameriška politika sta evropske prestolnice prisilili v drugačen razmislek. V Bruslju danes številni opozarjajo, da Rusija ostaja največji varnostni izziv za Evropo. Ob tem pa se pojavljajo tudi bojazni, da bi Moskva lahko v prihodnjih letih preizkušala odzivnost in politično enotnost Severnoatlantskega zavezništva. In kaj lahko stori Evropa? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da bo jutri ter v nedeljo in ponedeljek veljajo premirje med Ukrajino in Rusijo. Dodal je, da bo premirje vključevalo zaustavitev vseh vojaških dejavnosti in izmenjavo po tisoč vojnih ujetnikov na vsaki strani. Trumpovo napoved je že potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Iz Kremlja so sporočili, da se s Trumpovim predlogom strinja tudi Rusija.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je kot slavnostna govornica na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju sinoči v Brežicah dejala, da v teh časih bolj kot kdaj prej potrebujemo politično hladnokrvnost, zmernost in pogum za dialog. Za prihodnost Slovenije po njenih besedah ni nujno, da se vsi strinjamo o vsem, je pa skrajni čas za soglasje o ključnih razvojnih vprašanjih. V oddaji še o tem: Teheran v Islamabadu še ne načrtuje neposrednega srečanja z ameriško delegacijo. V nočnem ruskem napadu na Ukrajino padli delci dronov poškodovali objekt v Romuniji Slovenski hokejisti na pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom boljši od Poljakov

Novoizvoljeni poslanci zbrani na ustanovni seji, ime predsednika državnega zbora še v zraku.V poslanske klopi v novem sklicu sedlo 57 moških in 33 žensk. Njihove plače bodo bistveno višje.Izrael v zadnjem dnevu z najsilovitejšimi zračnimi napadi na Libanon. Kaj to pomeni za pogajanja z Iranom?V luči pravoslavnih velikonočnih praznikov kratka prekinitev ognja med Ukrajino in Rusijo.Strokovnjaki na dogodku Centra poslovne odličnosti o vodstvu Evrope v času stalnih kriz.V večjem delu države sušne razmere, stanje naj bi se v prihodnje še poslabšalo.Ob tednu turističnih kmetij slovenski kmetje ponujajo več kot 60 različnih programov.ŠPORT: Slovenija v teniškem obračunu s Španijo za med osem najboljših na svetu.VREME: Konec tedna nekoliko bolj oblačen, možna tudi kakšna kaplja dežja.

Z zvonjenjem, vstajenskimi svetimi mašami in procesijami so mnogi kristjani po svetu začeli praznovanje največjega krščanskega praznika. Murskosoboški škof Janez Kozinc je v poslanici dejal, da je vsakomur dan čas izkusiti sporočilnost velike noči. Da se velikonočna skrivnost dotika srca slehernika, je dejal tudi evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Američani iz Irana uspešno evakuirali pogrešanega pilota. Zavezniki naj bi Ukrajino pozvali k prekinitvi napadov na rusko naftno infrastrukturo. Število primerov kožnega raka še vedno narašča.

Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.

Po včerajšnjih volitvah se bo, kot kaže, v nov sklic državnega zbora uvrstilo 7 strank. Po še neuradnih izidih je največ sedežev v parlamentu, 29, osvojilo Gibanje Svoboda, enega manj SDS, z devetimi sledi trojček NSi, SLS in Fokus; SD in Demokrati Anžeta Logarja so osvojili po šest mandatov, Resni.ca ter skupna lista Levice in Vesne pa po pet. V oddaji tudi o tem: - Vlada od Petrola zahteva, naj zagotovi nemoteno oskrbo z gorivom, od SDH-ja pa revizijo poslovanja družbe - Trump zagrozil Iranu s posledicami, če ne odpre Hormuške ožine - Po pogovorih med ZDA in Ukrajino brez večjega napredka pri iskanju miru v Ukrajini

Nafta se še naprej draži zaradi zaprtja Hormuške ožine, zato se v Evropi pripravljajo na najhujše scenarije za prihodnje mesece. Zaskrbljenost na celini ob tem povzroča še odločitev ameriškega predsednika Trumpa, da začasno omili sankcije na izvoz ruske nafte; Nemčija želi, da vojna z Iranom ne bi poslabšala položaja Ukrajine. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth medtem skoraj vsakodnevno ponavlja, da Iran čakajo najhujši napadi doslej. Zato se postavlja vprašanje, kam ali v koga bodo usmerjeni, saj so po Hegsethovih trditvah uničili skoraj vso iransko proizvodnjo raket. Hkrati Hegseth še trdi, da so ranili novega iranskega vrhovnega voditelja. V oddaji tudi: - V spor med Ukrajino in Madžarsko se je vmešala Nemčija, ki madžarsko blokado posojila za Ukrajino označuje za nesprejemljivo. - Varnostni strokovnjaki ob razkritjih posnetkov z lažnih sestankov poudarjajo, da bi lahko šlo za vmešavanje tujih obveščevalnih služb. - V Podravju in Halozah po nedavnem snegolomu načrtujejo robustnejše energetsko omrežje ter dodatne agregate za nemoteno oskrbo s pitno vodo.

Pred natanko štirimi leti je ruska vojska z več smeri vkorakala v Ukrajino, kjer je doživela močan ukrajinski odpor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred današnjo obletnico poudaril, da je Ukrajina obstala zahvaljujoč zvestim ukrajinskim vojakom in državljanom. Izrazil je prepričanje, da je mogoče Rusijo prisiliti h končanju vojne. Ob obletnici bo v znak podpore Kijev danes obiskalo vodstvo Evropske unije s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Evropski poslanci se bodo v Bruslju zbrali na izrednem zasedanju. V oddaji tudi o tem: - Veljati so začele nove 15-odstotne ameriške carine. - V Mehiki skušajo zajeziti val nasilja po smrti vodje mamilarskega kartela. - Navijači v središču Ljubljane bučno sprejeli slovenske olimpijce, med njimi dobitnike odličij.

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,1-odstotna, poganjale pa so jo predvsem državne gradbene investicije in zasebna potrošnja. Slovensko gospodarstvo kljub ohlajanju dejavnosti ostaja razmeroma odporno, pravijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Letno inflacijo so najbolj poganjale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, višje so bile tudi plače. V oddaji boste slišali še: - Politične stranke pred četrtkovim rokom vlagajo kandidatne liste za parlamentarne volitve. - Ministrica za kulturo: skrunitev spomenika v Dražgošah kaže na povečanje sovraštva v družbi. - V ospredju mirovnih pogovorov za Ukrajino v Ženevi bodo ozemeljska vprašanja.

Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.

Dijaka prvega letnika murskosoboške srednje zdravstvene šole, ki je z nožem porezal dijakinjo iz četrtega letnika, je policija prijela kmalu po dejanju. 15-letnik je v 48-urnem pridržanju. Ko nevarnosti ni bilo več, so vse učence izpustili domov, so sporočili iz šole. Drugi poudarki oddaje: - Trump odpovedal načrtovani drugi val napadov na Venezuelo in znova zagovarjal nujnost ameriškega prevzema Grenlandije. - Rusija v napadih na Ukrajino drugič po letu 2024 uporabila tudi hipersonično raketo, ki lahko nosi jedrsko konico. - Dom starejših občanov Osilnica, ki je že dve desetletji zgrajen le do 3. gradbene faze, si podajata pristojni ministrstvi.

Zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro je včeraj v New Yorku stopil pred sodišče in se izrekel za nedolžnega. O Venezueli je razpravljal varnostni svet Združenih narodov, večina članic je bila previdna z obsodbami ameriške akcije, ostri sta bili le Rusija in Kitajska. Druge teme: - 35 zaveznic Kijeva bo v Parizu razpravljalo o varnostnih jamstvih in vojaški sili, ki bi jo v Ukrajino poslali po koncu vojne. - Sobodajalci opozarjajo na nejasne in neusklajene določbe zakona o gostinstvu, ki je začel veljati z novim letom. - Nika Prevc po novi zmagi v rumeni majici vodilne, njen brat Domen danes v zadnji boj za zmago na novoletni skakalni turneji

Na Floridi se bosta danes sešla ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski ter govorila o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski se je pred današnjim srečanjem o ključnih vprašanjih pogovarjal z voditelji Unije. Po njegovih besedah so se pogovori osredotočili na stališča glede teritorialnih vprašanj, jedrskih elektrarn, varnostnih jamstev in gospodarske podpore. Večina predlaganih točk je v veliki meri usklajena. Zelenski je poudaril, da so varnostna jamstva prednostna naloga. V ospredju pogovorov Trumpom naj bi bila namreč zlasti varnostna jamstva za Ukrajino in njene morebitne ozemeljske koncesije. V oddaji tudi: - Na Kosovu predčasne parlamentarne volitve, zmaga se znova obeta Kurtiju - V veljavi novela zakona o ohranjanju narave, ki omogoča interventno ukrepanje zaradi zveri - Domen Prevc novoletno turnejo štirih skakalnic odpira kot vodilni v pokalu

Ukrajinski predsednik Zelenski je že na poti v Združene države, kjer bo jutri nadaljeval mirovne pogovore z ameriškim kolegom Trumpom. Medtem, ko je izrazil prepričanje, da lahko na njih dosežejo kompromis, je Moskvo obtožil, da si ne želi končati vojne. Rusija je namreč izvedla enega obsežnejših napadov na Ukrajino z več kot 500 droni in raketami. Druge teme: - Tajska in Kambodža sklenili nov dogovor o prekinitvi ognja - Slovensko šolstvo letos z več novostmi, še naprej skrbi pomanjkanje kadra - Naraščanje mladostniškega kriminala: od tatvin in nasilništva do posilstev

Slovenija danes praznuje dan ustavnosti, saj se je s sprejetjem svoje ustave pred 34-imi leti tudi pravno odcepila od Jugoslavije. Predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin je ob tej priložnosti opozoril na nazadovanje demokracije in posvaril pred lažnimi novicami. Druge teme: - Po napovedi zvišanja minimalne plače finančno ministrstvo opozarja na več-milijonske posledice. - Kljub mirovnim pogajanjem Rusija krepi napade na Ukrajino. - Kam v prazničnem času najpogosteje potujejo Slovenci?

V Miamiju na Floridi so se konec tedna v navzočnosti nekaterih evropskih svetovalcev za nacionalno varnost nadaljevala ameriško-ukrajinska usklajevanja mirovnega predloga predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner pa sta se ločeno sešla z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevom. Edini, ki je po srečanju kaj povedal, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Kijevu. V oddaji tudi o tem: - Izrael še naprej krši premirje v Gazi in širi naselbine na Zahodnem bregu - Tri mesece pred volitvami po anketah na prvem mestu SDS, sledijo Svoboda, SD, NSi in Resni.ca - Severjevi nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejeli Ajda Smrekar in Damjana Černe

Mirovni pogovori za Ukrajino v Berlinu so prinesli napredek, je po srečanju sporočila ameriška stran. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nakazal možnost kompromisa, če bi Kijev pridobil ustrezna varnostna zagotovila. V oddaji tudi o tem, da naj bi Slovenija pri izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne izbirala med dvema dobaviteljema, bližje naj bi bil ameriški. Vlada bo imela ta teden sicer na mizi predlog finančnega modela za JEK 2. Preostali poudarki oddaje: Avstralske oblasti po včerajšnjem smrtonosnem napadu ob praznovanju judovske hanuke napovedujejo premislek o zaostritvi orožarske zakonodaje Slovenska vojska bo uradno dobila desetega načelnika generalštaba; dolžnosti bo danes prevzel brigadir Boštjan Močnik Prizadevanje države za pridobitev nacionalne platforme za umetno inteligenco z razpisom deli mnenja v stroki.

Po opustitvi premoga, predvideni v prihodnjih osmih letih, bo morala Slovenija hitro vlagati v nove zmogljivosti, saj obnovljivi viri in jedrska energija še ne zadoščajo. Direktor Instituta Jožef Stefan Leon Cizelj ima za zdaj dva predloga, uvoz ali postavitev plinske elektrarne. Premisliti bo treba tudi, kako pospešiti infrastrukturne projekte, saj nas sosednje države prehitevajo. V Celovcu in Gradcu bodo danes odprli novo železnico, ki bo poleg omenjenih mest prek baltsko-jadranskega koridorja povezala Madžarsko z Italijo. Preostali poduarki oddaje: Ukrajinski predsednik Zelenski: v ameriškem mirovnem predlogu za Ukrajino vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države. Bolgarijo po dobrem letu morda znova čakajo predčasne volitve. Možnosti za sestavo nove vlade po odstopu dozdajšnje so majhne. Nordijski center v Planici ob 10-letnici delovanja z novim drsališčem in napovedjo širitve. V tem času 800 različnih tekmovanj.

Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merc so se včeraj po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Ob živahni izmenjavi mnenj, kot je pogovor označil Trump, ga je trojica pozvala, naj v Evropo na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim konec tedna pošlje svoje predstavnike. Danes se bodo po napovedih preko videopovezave sešli tudi voditelji tako imenovane koalicije voljnih - držav, ki podpirajo Ukrajino. Cilj pogovorov je doseči napredek glede varnostnih jamstev za Kijev. Ta medtem Washingtonu še ni predstavil posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga skrajšali z 28-ih točk na 20. To naj bi storil v kratkem. V oddaji tudi: - Srbski predsednik v Bruslju poleg pomoči pri energetski krizi tudi o širitvi Unije. - Nadaljevanje prenove ljubljanske avtobusne in železniške postaje prinaša spremenjen režim. - Brežiški porodnišnici predali grelno-reanimacijske posteljice za novorojenčke.

Nemški kancler Friedrich Merz se mudi na obisku v Izraelu. Ob prihodu je potrdil, da bo podpora Izraelu ostala ključni del nemške politike. Prav tako se je zavzel za razorožitev palestinskega gibanja Hamas in poudaril pomen rešitve dveh držav. Potem, ko se je Mertz v Jeruzalemu sestal s predsednikom Jicakom Herzogom, ga je sprejel tudi premier Benjamin Netanjahu. Srečal se je tudi z nekaterimi talci, ki jih je Hamas izpustil, prav tako pa bo obiskal spominski center Jad Vašem. Palestinsko skrajno gibanje Hamas je medtem sporočilo, da je pripravljeno svoje orožje predati palestinskim oblastem v Gazi pod pogojem, da se konča izraelska okupacija enklave. V oddaji tudi: - Dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino naj bi bil blizu. - Stranke na slovenskem političnem prizorišču iščejo pravo formulo za uspeh na spomladanskih volitvah. - Delodajalci lahko od jutri vlagajo zahtevke za delno povračilo nadomestila plače zaradi skrajšanega delovnega časa.

Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva

Poslanke in poslanci bodo danes prižgali zeleno luč za najverjetneje edino v tem mandatu, skupno pa 12-to spremembo ustave. V njej bo po novem zapisana pravica do uporabe gotovine. Predlog ima praktično soglasno podporo. Druge teme: - Izteka se kampanja pred nedeljskim referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Od polnoči volilni molk. - Vse več podrobnosti ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Ta ne bo sprejela dogovora, ki bi prekoračil njene rdeče črte, Moskva za takojšnja pogajanja. - V šolah in vrtcih z dobrotami, kakršne so jedli že babice in dedki, končali teden slovenske hrane.

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Pridružitev držav kandidatk Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj, je danes povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. V danes objavljenem poročilu o napredku kandidatk v pogajalskem procesu je Evropska komisija kot najbolj prizadevne navedla Črno Goro, Albanijo, Ukrajino in Moldavijo. Druge teme: - Dolgotrajna oskrba: zapletene prijave, na prostor v domovih za starejše čaka skoraj 40 tisoč ljudi. - Nadaljevanje konflikta med Izraelci in Palestinci: pred 30-imi leti ubili mirovnika Jicaka Rabina. - Odmeva napoved prodaje kulturnega doma v Trstu. Kaj bo s Slovenskim stalnim gledališčem?

Poslanke in poslance bo na današnji več kot 14 ur trajajoči seji zaposlovala interpelacija zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Predlagatelji interpelacije, Nova Slovenija in SDS, ministru Maljevcu očitajo neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister očitke pričakovano zavrača, saj meni, da je vlada na omenjenih področjih naredila ključne premike. Sicer pa ministrska usoda Maljevca kljub interpelaciji ni ogrožena, saj ima podporo poslank in poslancev koalicije. Drugi poudarki: - Odločanje voditeljev Unije o posojilu za Ukrajino z uporabo zamrznjenih ruskih sredstev je odloženo, pravna vprašanja ostajajo odprta. - Generalni sekretar Združenih narodov Guterres ob dnevu svetovne organizacije svet poziva k skupnemu reševanju težav. - Celjski nogometaši so v Dublinu premagali Shamrock Rovers; po dveh tekmah zasedajo tretje mesto v konferenčni ligi.

Računamo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da s pritiskom na Rusijo ustavi vojno, je po včerajšnjem obisku v Beli hiši dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ameriškega kolega je skušal prepričati o dobavi raket dolgega dosega tomahawk, ki bi jih Ukrajina zamenjala za svoje brezpilotnike. Tomahawkov se Rusija boji, meni Zelenski, Trump pa trdi, da bi njihova dobava utegnila močno zaostriti konflikt. Ostali poudarki oddaje: Hamas predal truplo še enega izraelskega talca. O svoji razorožitvi pa se ne želi izreči. Ideja uvedbe obveznega naborništva deli nemške vladne stranke. Slovenska namiznoteniška reprezentanca v boj za zgodovinsko uvrstitev v evropski finale.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Košarkarska reprezentanca se bo za uvrstitev med najboljše štiri v Evropi v sredo pomerila s svetovnimi prvaki Nemci. Včeraj je izločila Italijane. Polovico točk za Slovenijo je dosegel kapetan Luka Dončić. Preostali poudarki oddaje: - Bela hiša je po enem od najobsežnejših ruskih napadov na Ukrajino napovedala stopnjevanje pritiska na Kremelj. - razmere v svetu bodo v ospredju okrogle mize prejšnjih nagrajencev Vilenice. Osrednjo temo tega mednarodnega literarnega festivala, ki se začenja danes, so tako poimenovali Nova pravila bivanja. - ob težavah zaradi bolezni modrikastega jezika se pojavlja vprašanje, kdo je kriv za razmere. Pristojno ministrstvo trdi, da bi bilo poginov drobnice manj, če bi jo spomladi cepili. Rejci odgovarjajo, da je bilo ponujeno cepivo proti sevu štiri, ki pa ga pri nas ni.

Iz mesta Gaza poročajo o izraelskih napadih na stanovanjske stavbe. Novinarji poročajo o paniki med prebivalci, med drugim zaradi kratkega časa, ki jim ga vojska odredi za evakuacijo. Napadi v enklavi so včeraj vnovič zahtevali več deset smrtnih žrtev. Iz Ukrajine medtem poročajo o novih nočnih napadih ruske vojske. V oddaji tudi o tem: - V Kijevu smrtne žrtve, ognjeni zublji naj bi zajeli tudi sedež ukrajinske vlade - Na Ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva tudi letos več sto razstavljalcev - Janja Garnbret vnovič nepremagljiva na domači tekmi v težavnostnem plezanju

Rusija zavrača možnost varnostnih jamstev Zahoda za Ukrajino. Na sinočnji razpravi v Združenih narodih je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja zatrdil, da je Moskva pripravljena na diplomatsko rešitev konflikta, vendar da morajo za trajen mir vse strani upoštevati nove ozemeljske razmere, ki so nastale po ruski priključitvi Krimskega polotoka in štirih regij. Drugi poudarki oddaje: Je prihodnja evropska kmetijska politika največji poraženec novega sedemletnega proračunskega predloga Evropske unije? Končana javna obravnava omrežninskega akta: industrija opozarja na nesorazmerja, gospodinjstva pridobivajo. Košarkarji z zmago nad Izraelom na tretje mesto skupine. V osmini finala jih čakajo Italijani. Nogometaši nocoj začenjajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Izraelska vojska je uresničila napovedi in začela prvo fazo kopenske ofenzive na mesto Gaza. Kot je sporočila, že nadzoruje njegovo obrobje. Združeni narodi so v odzivu opozorili, da bo to še poglobilo že zdaj hudo humanitarno krizo; generalni sekretar organizacije Antonio Guterres poudarja ključen pomen takojšnjega premirja v enklavi in izpustitve talcev. Po njegovem bi to lahko preprečilo dodatne smrti, ki bi jih sicer povzročila okupacija mesta Gaza. Več po drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki oddaje: Washington sporoča Bruslju: Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Minimalna plača v Sloveniji od leta 2009 višja za več kot 100 odstotkov. V ospredju tradicionalne konference ravnateljev pred novim šolskim letom varnost in podpora učencem.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije bodo popoldne gostili video konferenco zaveznic Ukrajine v sklopu tako imenovane koalicije voljnih. V ospredju bo po pričakovanjih razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora z Rusijo. Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je ameriška pripravljenost sodelovati v takšnih zagotovilih dobra novica, saj tako Evropa ne bo sama v tem. Poudaril je, da moramo Evropejci opraviti svoj del. V oddaji tudi o tem: - Ob vnovičnem nasilju na srbskih protestih sinoči najhuje v Valjevu - Od Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom mineva 106 let - Nov poraz članske košarkarske reprezentance, tista do 16 let se kiti z evropskim bronom

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Po skoraj 22-ih mesecih vojne v Gazi naj bi Izrael, kljub mednarodnemu pritisku po končanju spopadov s Hamasom, vojaško ofenzivo - do zdaj usmerjeno na določena območja - razširil na celotno ozemlje enklave. Tako poročajo izraelski mediji, češ da gre za odločitev izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki naj bi jo izraelski varnostni kabinet danes zagotovo potrdil. Druge teme: - Nizozemska kot prva v novem Natovem mehanizmu za nakup orožja za Ukrajino. - Hrvati zaznamujejo trideseto obletnico operacije Nevihta. - Pristojni brez jasnih odgovorov, kaj je krivo za letošnje precejšnje povečanje števila smrti na slovenskih cestah.

Manj kot uro je trajal včerajšnji tretji krog ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorov v Carigradu. Z izjemo izmenjave trupel ubitih vojakov in zajetih civilistov delegaciji nista zbližali stališč do končanja vojne. Po srečanju je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi poudaril nujnost srečanja predsednikov držav. Druge teme: - V Gazi trpi lakoto pol milijona ljudi, več kot tretjina jih ne dobi hrane po več dni. - Meddržavno sodišče v Haagu: države so pravno zavezane ukrepanju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. - Državni zbor bo na današnji izredni seji znova odločal o treh zakonih, ki jih je v torek zavrnil državni svet.