Podcasts about palestincev

Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.

Ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek druge faze mirovnega sporazuma o Gazi. Izrael medtem omejuje dostavo človekoljubne pomoči v enklavo, kjer je izraelska vojska danes ubila najmanj 9 Palestincev. Nadaljujejo se tudi spopadi med oboroženimi tolpami in Hamasom, ki naj bi še danes judosvski državi predal trupla še štirih talcev.

Svetovna gospodarska rast bo letos boljša od aprilskih pričakovanj, na katera je močno vplivala ameriška napoved carin, ocenjuje Mednarodni denarni sklad. V evrskem območju medtem pričakuje nadaljevanje šibke rasti. Napoved za letos je nižja tudi v Sloveniji. Ob tem naj bi se pri nas še nekoliko znižala inflacija, trg dela pa naj bi ostal ugoden. V oddaji boste slišali tudi: - Izraelske sile naj bi v najmanj dveh incidentih v Gazi kljub premirju ubile več Palestincev. - Sodni svet kritičen do reforme sodstva, omenja tudi možnost izpodbijanja na ustavnem sodišču. - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ob 80-letnici napovedal končanje novega pravopisa in začetek dela pri novi slovnici.

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.

Voditelji Egipta, Katarja in Turčije so z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom danes v Egiptu podpisali dogovor o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je pohvalil vlogo omenjenih držav pri sklepanju dogovora in sporočil, da so se že začeli pogovori o drugi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki bi se morala glede na dogovor začeti po izpustitvi vseh izraelskih ujetnikov. Danes je Hamas v okviru prve faze izpustil zadnjih 20 živih izraelskih talcev ter predal trupla še štirih, iz izraelskih zaporov pa so izpustili skoraj 2000 zajetih Palestincev.

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.

Več tisoč zaradi vojne razseljenih Palestincev se z juga Gaze vrača proti svojim soseskam, potem ko je bil dosežen dogovor o premirju in se je izraelska vojska umaknila iz središča mest Gaza in Han Junis. V opustošeno enklavo še ni prispela nujno potrebna humanitarna pomoč. V izraelskih zaporih se medtem pripravljajo na izmenjavo palestinskih zapornikov za izraelske talce. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si pripisuje največ zaslug za končanje spopadov v Gazi, prihaja v regijo jutri, obiskal bo Izrael in Egipt. Prvi ameriški vojaki, ki naj bi nadzorovali premirje, so medtem že prispeli v Izrael. Da ameriških vojakov ne bodo napotili v Gazo, je dejal vodja ameriškega centralnega poveljstva Brad Cooper.

Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.

Slabi dve leti od začetka vojne v Gazi je življenje izgubilo že več kot 66 tisoč Palestincev, za več kot 11 tisočimi se je izgubila sled, skoraj 170 tisoč je ranjenih. Medtem ko izraelske oblasti vztrajajo, da bodo opravile s Hamasom, iz druge strani Atlantika prihajajo signali, da bi se vendarle lahko kaj premaknilo v smeri oblikovanja dogovora o končanju spopadov.

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je minil ob pogovorih o vojnih konfliktih ter pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila tudi pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu. V oddaji tudi o tem: - Izrael nadaljuje pregon Palestincev iz mesta Gaza. Območje zapustilo že več kot 250 tisoč ljudi - Novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec: Razvojna koalicija bo koalicija preslišanih v treh letih Golobove vlade - Slovenski odbojkarji za začetek svetovnega prvenstva s prepričljivo zmago. Čile so premagali s 3:0

Od jutra je bilo v napadih izraelske vojske na Gazo ubitih več kot 40 Palestincev, med njimi več iskalcev humanitarne pomoči. Iz Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem so sporočili, da so izraelski napadi, kot so bili današnji na stanovanjske stavbe v mestu Gaza, del prizadevanj, da bi bile življenjske razmere za preživele večmesečnega smrtonosnega bombardiranja neznosne. Drugi poudarki oddaje: - Bo Evropska unija v boju proti zlorabam otrok na spletu segla po množičnem nadzoru zasebnih sporočil? - NIJZ opozarja, da število primerov lymske borelioze, ki jo prenašajo klopi, narašča. - Novogoriški festival Mesto knjige sinoči sklenili s pogovorom s francoskim sociologom in filozofom Didierjem Eribonom.

Izrael je okrepil napade na mesto Gaza, kjer humanitarne razmere postajo čedalje hujše. Nenehno bombandiranje tega gosto poseljenega območja, je znova prisililo tisoče Palestincev v beg. Eden od mnogih prebivalcev, ki so zapustili svoje domove, je razmere kot katastrofalne. Pojasnil je, da se zaradi neprekinjenih napadov celotne ulice rušijo na prebivalce, nihče pa ne odstranjuje ruševin, ne išče preživelih in ne poskrbi za trupla umrlih. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Trump načrtuje preimenovanje Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. - Celovška cesta spet normalno prevozna, odprti vsi štirje priključki predora Šentvid. - Slovenski košarkarji po porazu s Francijo danes v dvoboju proti Belgiji. - Sončno bo, več oblačnosti le v Prekmurju.

Izrael ne preganja Palestincev iz Gaze, temveč jim le omogoča odhod, je pred širitvijo operacij v palestinski enklavi dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V zadnjih 24-ih urah iz enklave poročajo o več kot 120-ih smrtnih žrtvah in več sto ranjenih, svoj davek terja tudi lakota. Medtem odmeva intervju odhajajočega izraelskega veleposlanika v Bruslju, ki je bil oster tudi do Slovenije zaradi podpore Palestini. Drugi poudarki oddaje: - Prizadevanja Evrope in Nata pred srečanjem Trump-Putin Moskva zavrača kot nepomembna. - Se bodo nekdanji nadzorniki Luke Koper po zavrnitvi revizije obrnili na ustavno sodišče? - Košarkarski selektor Sekulić po odhodu Zorana Dragića: rezi v reprezentanci so najtežji del posla.

Ime tedna je postal Jurček Nowakk vodja odbora inPlaninec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije skrbi, da se v planine in gore odpravljajo tudi gibalno ovirani. Ob deseti obletnici jim je z 41 člansko slovensko odpravo, v kateri so bili tudi invalidi na vozičku ter slepi in slabovidni uspel edinstven podvig. V šestih dneh so se povzpeli in spustili na Mali Matterhorn in Breithorn.Kandidata sta bila še: Boris Muhič, prostovoljec, ki je z ekipo sodelavcev zagnal posebno dobrodelno akcijo s Srcem za Goričko. Z zbranimi sredstvi je prebivalcem občin Gornji Petrovci in Šalovci pomagal pri odpravi posledic silovitega neurja s točo, ki je v začetku junija prizadelo ta del Slovenije, več kot 20 otrokom iz teh občin pa omogočil brezplačno letovanje na Debelem rtiču. Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, civilno družbene iniciative, kjer nenehno opozarjajo na genocid v Gazi. Z ropotom so na protestu v Ljubljani ozaveščali o nevzdržnih razmerah na zasedenih palestinskih ozemljih in pozvali vse vpletene h konkretnemu ukrepanju na političnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in akademskem področju Foto: Planinska zveza Slovenije

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Benjamin Netanjahu naj bi načrtoval popolno zavzetje Gaze. O tem so se razpisali izraelski mediji; če gre le za tipanje terena, pa se zdi, da izraelski premier nima večjih ovir. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč dejal, da odločitev o tem prepušča Izraelu. Z Združenih narodov medtem nova svarila: Širitev konflikta bi imela katastrofalne posledice za milijone Palestincev in bi ogrozila tudi življenja izraelskih talcev v Gazi, je dejal pomočnik generalnega sekretarja OZN Miroslav Jenča. Odločitev je sicer v rokah izraelskega varnostnega kabineta, ki naj bi se sešel jutri. Drugi poudarki oddaje: Dodiku odvzeli mandat predsednika Republike srbske. Fundacija FIHO: Denarja za najranljivejše v naši državi je še vedno premalo. Šeško naj bi bil po prestopni sagi tik pred podpisom za Manchester Unite.

V Gazi se nadaljuje humanitarna katastrofa. Izraelska vojska je v napadih ubila še 44 ljudi, od lakote pa je umrlo že 175 Palestincev. Za dodatno zaostrovanje pa so poskrbeli na obeh straneh, Hamas z objavo posnetka sestradanega izraelskega talca in izraelski minister Itamar Ben Gvir z obiskom mošeje Al Aksa, enega najsvetejših mest za muslimane. V oddaji tudi o tem: - V senci lakote v Gazi se ta širi tudi po Sudanu. - Ukrajina napovedala izmenjavo tisoč 200 vojnih ujetnikov z Rusijo. - Slovenci iz izseljenstva, zamejstva in matične domovine nad Trbižem že 37-ič.

Število umrlih zaradi lakote v Gazi se približuje 200, vsak dan znova iz enklave poročajo o ubitih pred točkami za razdeljevanje hrane. Nevladniki opozarjajo, da gre za vojne zločine. Nasilje in kršenje človekovih pravic Palestincev ne smeta ostati nekaznovana, meni tudi slovenska vlada, ki je kot prva v Evropi včeraj uvedla embargo na uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: carinski dogovor z Washingtonom povečuje konkurenčnost izvoznikov. - Vipavsko hitro cesto proti Novi Gorici bodo zaradi prenove sredi meseca zaprli. - Pri gašenju požarov v Severni Makedoniji pomagajo tudi slovenski gasilci.

Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.

Vlada je sprejela predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, s katerim želi sistemsko urediti vključevanje delavcev v lastništvo podjetij. Delavci bi tako lahko postali solastniki, pri čemer mora biti v zadrugo vključenih najmanj tri četrtine vseh zaposlenih, deleža pa ni mogoče obdržati ob odhodu iz podjetja. Potrdili pa so tudi več sprememb na področju zdravstva: - Vlada želi z ustanovitvijo javnega zdravstvenega zavoda za nujno medicinsko pomoč zagotoviti enotno upravljanje sistema po državi. - Lakota v Gazi se povečuje; Izrael in Hamas krivdo za stradanje Palestincev pripisujeta drug drugemu. - 17-o etapo Toura dobil Italijan Milan; pri vrhu brez sprememb v skupnem seštevku.

Slovenska vlada je kot prva v Evropski uniji dva ministra izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi. Kot je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon, gre za izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča. Ukrep pojasnjujejo z mnenjem, da omenjena uradnika z genocidnimi izjavami spodbujata nasilje in hude kršitve človekovih pravic Palestincev.

Gaza je v ruševinah, pod njimi so trupla. Takih razsežnosti vojne ni pričakoval nihče, prav tako ne posledic, ki so globoko zaznamovale izraelsko družbo. Podpora vojni upada, vse več mladeničev se upira vpoklicu v vojaške vrste. Ljudje so izgubili zaupanje v politiko premiera Benjamina Netanjahuja, ki je svoje politične cilje postavil pred varnost države. Zaostrujejo se tudi razmere na Zahodnem bregu. Judovski naseljenci so vse bolj agresivni, po mnenju kritikov so njihovi napadi usklajeni, uresničujejo politični načrt skrajno desnih ministrov - etnično čiščenje Palestincev. In zdaj niso več na robu izraelskega političnega parketa, temveč v samem središču, z močjo, ki lahko kadar koli zruši Netanjahujevo vlado.

Po zaprtju štirih Petrolovih bencinskih servisih zaradi vladne regulacije cen, se vrstijo protesti pred zaprtimi črpalkam. Danes so se zbrali krajani Solčave, ki poudarajo, da je poteza energetske družbe za lokalno skupnost nesprejemljiva. Vlada sicer tudi ob grožnjah Petrola z novimi zaprtji ne namerava popustiti. Poznavalci pa menijo, da gre za boj za prevlado v podjetju med upravljalci državnega lastniškega deleža in zasebnimi lastniki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija bo podaljšala zamrznitev carinskih protiukrepov za Združene države. - Vse več držav odstopa od Ottavske konvencije, Slovenija ostaja zavezana prepovedi protipehotnih min. - V izraelskem napadu na center za razdeljevanje vode ubitih 10 Palestincev.

Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu izšla nova knjiga s srhljivim naslovom Leksikon brutalnosti?

30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.

Ne Izrael ne gibanje Hamas se še nista uradno odzvala na besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se judovska država strinja s pogoji za 60-dnevno premirje v Gazi. Zmanjšanja napetosti ni videti niti v sami enklavi, kjer so izraelske sile danes ubile najmanj 30 Palestincev. Med napadenimi so bila znova taborišča za razseljene in točke za razdeljevanje hrane. Drugi poudarki oddaje: - Kijev: ameriška delna ustavitev dobav orožja bo imela posledice na bojišču. - Mednarodni festival saksofona v Novi Gorici bo do sobote ponudil šest koncertov. - Površinski sloj tal po državi ostaja zelo, ponekod pa celo izjemno izsušen.

Obljuba voditeljev držav po svetu o zaščiti pred najhujšimi zločini tudi 20 let po sprejetju načela odgovornosti za zaščito pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini proti človeštvu, ostaja neizpolnjena. Izraelska vojska nadaljuje napade v Gazi in stradanje Palestincev, ameriška politika do Irana le-tega tišči še bolj v naročje Kitajske in Rusije in k odstopanju od mednarodnih zavez, Nato po drugi strani sprejel zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih proračunov članic.

Mineva 20 mesecev od vdora skrajnega palestinskega gibanja Hamas v Izrael in zajetja več kot 250-ih talcev ter s tem začetka vojne. Izraelska vojska, ki je v tem času izgubila 866 svojih pripadnikov, je v brutalnem odzivu spremenila Gazo v kup ruševin in ubila več kot 54 tisoč Palestincev, a svojih ciljev ni dosegla. Kljub izraelski vojaški sili se Hamas še naprej upira, v njegovem ujetništvu ostaja več kot 50 talcev. V oddaji tudi: - V Brestanici osrednja prireditev ob 80-i obletnici vrnitve izgnancev v domovino. - Ob začetku planinske sezone uvedli nove lokacijske tablice za ljubitelje žigov. - Po sinočnjem uradnem odprtju Borštnikovega srečanja bo stekel tekmovalni program.

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Iz Gaze prihajajo grozljivi prizori več tisoč Palestincev, ki se zgrinjajo na območje, na katerem so odprli nov center za razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom organizacje z ameriško podporo. Združeni narodi so prizore označili za srce parajoče ter opozorili, da organizacija, ki organizira razdeljevanje pomoči, ne spoštuje načel nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti. Druge teme: - Zelenski danes pri Merzu v Berlinu, govorila bosta o mirovnih prizadevanjih in orožju - Združene države ustavile postopke za izdajo vizumov vsem tujim študentom - Cene elektrike v slovenskem gospodarstvu med višjimi v Uniji, za gospodinjstva pa med najnižjimi

Izraelska vojska dan po napovedi o širitvi vojaške ofenzive v Gazi nadaljuje napade v enklavi. Tam je bilo ponoči in zjutraj ubitih najmanj 78 ljudi, najmanj 36 smrtnih žrtev je terjal zračni napad na zatočišča razseljenih Palestincev v al-Mawasiju na jugu enklave. Več evropskih držav je izrazilo zaskrbljenost nad najnovejšo širitvijo izraelske ofenzive, h končanju napadov na palestinsko enklavo so v sklepni izjavi pozvali tudi voditelji na včerajšnjem zasedanju Arabske lige v Bagdadu. Drugi poudarki oddaje: - Papež Leon Štirinajsti z današnjo umestitveno mašo uradno začenja pontifikat. - V Mariboru zaznamovali 34-to obletnico pekrskih dogodkov. - Zmagovalka letošnje Evrovizije je Avstrija.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Razbremenitev gospodinjstev pri obračunavanju omrežnine za elektriko je v torek odobril pristojni parlamentarni odbor, danes bo interventni zakon, ki bo veljal za januar in februar, potrjeval državni zbor. Interventni zakon ne vključuje pomoči za poslovne odjemalce, čeprav so ti opozorili, da bodo imeli v nekaterih panogah zaradi računov za elektriko precejšnje težave. Predlagani zakonodajni ukrepi bodo prinesli 19 milijonov evrov minusa, ki ga bo pokril Eles. Drugi poudarki: - Sodstvo si želi prenove, a pravi, da ob že zdaj velikih zamudah ni treba hiteti. - Bela hiša omilila Trumpove napovedi o preselitvi Palestincev iz Gaze. - Hrvati nadaljujejo bojkotiranje trgovin, vlada svari pred visokimi cenami v turizmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši napovedal ameriški prevzem Gaze. Namerava jo razviti v nekakšno »riviero« Bližnjega vzhoda. Netanjahu je prvi tuji državnik, ki ga je v svojem drugem mandatu sprejel Trump. A očitno tudi on, kljub sklicevanju na dolgoletno prijateljstvo s Trumpom, ni dobro vedel, kaj ga čaka v Beli hiši. Druge teme: - Delodajalci stežka zaposlujejo invalide, raje plačujejo prispevek za spodbujanje njihovega zaposlovanja. - Policija obravnava vse več spletnih goljufij, v 10-ih odstotkih primerov jim uspe vrniti ukradena sredstva. - Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Saalbachu prvo zlato Italiji, Slovenci v mešani paralelni ekipni tekmi izpadli.

Vrstijo se kritike na izjave o ameriškem prevzemu Gaze in izselitvi Palestincev v sosednje države. Ob tem so se številni svetovni voditelji zavzeli za rešitev dveh držav. Pri tem vztraja tudi arabski svet, je med bližnjevzhodno turnejo dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Postavljeni pravni temelji mednarodnega sodišča za pregon ruskih voditeljev zaradi vojne v Ukrajini. - V Sarajevu izpustili peterico, prijeto včeraj v preiskavi novembrskega mafijskega umora v Ljubljani. - Kmetom, ki uporabljajo namakalne sisteme, so se zneski na položnicah za elektriko zaradi omrežnin podeseterili.

Ameriški predsednik Donald Trump je odredil zamrznitev proračunskih sredstev, namenjenih za pokrivanje socialnih potreb prebivalstva in subvencij malega gospodarstva v višini približno tri tisoč milijard dolarjev. Poteza je sprožila val ogorčenja. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska kljub premirju napada Libanon, na sever Gaze se je vrnilo že skoraj 400 tisoč Palestincev. - Ameriški predsednik Trump zamrznil za več kot tri tisoč milijard dolarjev zvezne pomoči prebivalcem. - Med kmeti vlada ogorčenje, ker je ministrstvo osnovne zakone pripravljalo brez njihovega sodelovanja.

Lahko študentski protesti, ki se jim pridružujejo tako dijaki, kmetje in sindikati kot pravniki in zdravniki, zamajejo srbsko oblast? Po nočnem napadu na študente v Novem Sadu pred prostori vladajoče Srbske napredne stranke je odstopil premier Vučević. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija uresničila skoraj vsa priporočila glede človekovih pravic; med priporočili ukrepi v zvezi s sovražnim govorom in prenatrpanostjo zaporov. - Humanitarne organizacije hitijo s pomočjo za množice Palestincev, ki se vračajo na popolnoma uničen sever Gaze - Komunalne storitve v Ljubljani se dražijo; omrežnina za plin je že dražja za skoraj 30 odstotkov, odvoz odpadkov bo dražji za od 15 do 20 odstotkov.

Iz Gaze prihajajo posnetki več tisoč razseljenih Palestincev, ki se po več kot 15-ih mesecih vojne skušajo po začetku premirja z Izraelom vrniti na svoja domača območja, predvsem na severu enklave. Začetek prekinitve gonja je zaživela po večurni preložitvi, razlog za zamik pa naj bi bile tehnične težave Hamasa, ki v dogovorjenem času ni zagotovil seznama ljudi, ki jih bo izpustil. Druge teme: - V Združenih državah ure pred inavguracijo Trumpa zaznamuje nejasnja usoda delovanja omrežja TikTok v ZDA. - Vlada v sporu z Agencijo za energijo po pritiskih iz Bruslja naredila korak nazaj. - V nemškem Chemnitzu ob nazivu evropska prestolnica kulture v ospredju sodelovanje, strpnost in odprta družba.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči pooblastil pogajalce za nadaljevanje pogovorov s Hamasom o izpustitvi talcev. Ta so zastala, potem ko sta strani druga drugo obtožili zavlačevanja. Premirja za zdaj sicer ni na vidiku. V Gazi je bilo samo v zadnjih 24-ih urah ubitih več kot 70 Palestincev, ki so v zadnjih dneh podvrženi še mrazu in poplavam. Drugi poudarki: - Lahko Elon Musk premeša karte v nemški politiki? - Od novega leta nekoliko dražji osebni dokumenti. - Smučarski skakalci so se preselili v Innsbruck.

Izraelske sile so včeraj prvič doslej bombardirale severni Libanon, pri čemer je bilo ubitih 22 civilistov. Ponoči je bilo v napadih na Gazo ubitih 40 Palestincev. Okupator v enklavi stiska obroč okoli tamkajšnjega največjega begunskega taborišča Džabalija. V svetu medtem močno odmevajo izraelski napadi na pripadnike mirovne misije Združenih narodov UNIFIL. Svetovna organizacija sporoča, da bodo modre čelade kljub pritiskom izraelske vlade ostale na svojih položajih. Drugi poudarki oddaje: - Zobozdravniki pozivajo Zdravstveno zavarovalnico, naj znova izračuna ceno bele zalivke. - Pokojninski zavod: Bolj ugodno se je upokojiti konec tega leta kot v začetku prihodnjega. - Področje paliativne oskrbe pestijo pomanjkanje kadra, neinformiranost svojcev in zaposlenih ter nedorečenost standardov in normativov.

V senci silovitih napadov na Libanon izraelska vojska nadaljuje tudi napade na severu Gaze, kjer je obkolila begunsko taborišče Džabalija. Od tam vsakodnevno prihajajo poročila o novih ubitih, na območju naj bi bilo ujetih 400 tisoč Palestincev. Medtem je iz Gaze preko Egipta v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo 10 palestinskih otrok. Drugi poudarki oddaje: - Poljska zaradi razmer na meji z Belorusijo zaostruje migracijsko politiko. - Občine v torek z vlado znova o povprečninah; preprečiti želijo finančno podhranjenost za osnovne naloge. - V Tržaškem zalivu na 56-i Barcolani tekmovalo tisoč 757 jadrnic.

Izraelska vojska je ob prvi obletnici vdora Hamasa v judovsko državo v Gazi po navedbah tamkajšnih oblasti ubila najmanj 77 Palestincev. Ob tem je nadaljevala obstreljevanje juga Libanona in napovedala širjenje te operacije. Kot je sporočila, je samo v eni uri napadla 120 ciljev Hezbolaha. Pripadniki tega šiitskega gibanja pa trdijo, da so včeraj na judovsko državo izstrelili skoraj 200 raket. Drugi poudarki - V Evropskem parlamentu kritični do nemškega nadzora na notranjih mejah s sosedami. - Nova ministra za obrambo ter za vzgojo in izobraževanje Borut Sajovic in Vinko Logaj prevzemata posle. - Prejemnik Ježkove nagrade je letos velikan slovenskega gledališča in filma Boris Cavazza.

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Ob grožnji razširitve bližnjevzhodnega konflikta z izraelsko-iranskim spopadom mineva prva obletnica krvavega napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Več kot 3 tisoč skrajnežev je vdrlo v Izrael in ubilo prek tisoč 139 Izraelcev. V izraelskem maščevanju na Gazo je do danes umrlo več kot 42 tisoč Palestincev. V spopadu z libanonskim Hezbolahom, ki še traja, je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v zadnjem letu na Izrael iz Gaze, Libanona, Jemna in Irana izstreljenih več kot 26 tisoč raket. Drugi poudarki oddaje: - Na pomoč po smrtonosnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini prihaja tudi slovenska ekipa. - Državni zbor bo potrjeval nova ministra in razpravljal o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. - Radio Slovenija danes vabi v Cukrarno, kjer bo v živo mogoče spremljati nastajanje podkastov in drugih zvočnih formatov.

Odprla so se volišča, na katerih bomo lahko do 19-ih za naslednji petletni mandat izbrali evropske poslance iz Slovenije. Po 23-ti uri bo znano, katerih devet kandidatov bo dobilo mandat. Odločamo pa lahko tudi o štirih refrendumskih vprašanjih, in sicer o preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah. o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o rabi konoplje v medicinske namene in o osebni rabi konoplje. V oddaji tudi: - Borrell najostrele obsodil poboj Palestincev ob rešitvi izraelskih talcev - V Budimpešti več deset tisoč nasprotnikov Orbanove politike - Franja se bo končala z velikim in malim kolesarskim maratonom