Podcasts about Golob

V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?

Indija in Pakistan se vse bolj zapletata v vojno. Pakistan je sporočil, da je sprožil protiofenzivo proti Indiji, potem ko naj bi ta ponoči raketirala pakistanska letalska oporišča. V Islamabadu zatrjujejo, da ne želijo zaostrovanja, a poudarjajo, da imajo pravico do obrambe. Indija napoveduje oster odziv. Drugi poudarki oddaje: - Golob ob dnevu zmage: Obljuba "Nikoli več" na resni preizkušnji. - Do zaprtja volišč na jutrišnjem referendumu vlada volilni molk. - Slovenski hokejisti svetovno prvenstvo začenjajo s tekmo proti Kanadi.

Vse se laže preboli kot krivico. Odpustiti povzročeno zlo pomeni spravo, odpuščanje. To svetopisemsko stališče je prastaro, a težko uresničljivo. Tudi nam povzroča težave. Meni omenjanje sprave v zaporedju vrine v spomin tri dogodke. Vojna. Vsak večer zagrnjena okna. Strel v gluho noč. Zjutraj leži v sadovnjaku mrtev človek. Partizan, ki se je bil vračal od tam, kamor je bil poslan kot »terenska zveza«. Ni padel pod okupatorjevim strelom, kar daje misliti. Francetov France ga je na hitro pokopal ob jablano. Ni se razvedelo. Pokojnik ima svoje spominsko obeležje. Na njem je zapisan kot Nace, a da je bilo njegovo pravo partizansko ime Cene. Čudna pomota. Še ista vojna. Blizu hiše straži nemški vojak. Zelo mlad človek. K sebi vabi kodrolasega dečka: Komm her, Pöblein. Komm! (= deček, pridi sem; pridi!). Otrok zbeži k hišnim vratom. Vojak povesi glavo. Ta človek zagotovo ni moril. Vzet je bil družini in poslan na bojni ples. S kom naj se spravi, če še živi? Po vojni. Nenadoma zmanjka nekaj ljudi. Včeraj je mizar Jože še bil, naslednji dan ni prišel v delavnico. Ni ga bilo nikoli nikamor več. »Pa tak funkcionar je njegov brat,« so se nekateri čudili, drugi pa namigovali. Na nobeni spominski plošči ni njegovega imena. Trije dogodki iz zgodovinskega časa, ki se dotikajo moje kože. Kaj pa vsi drugi, zdaj že znani, in vsi neznani na obeh straneh ideološke črte! Sprava. Ta je doma na sredi srca, sicer je prevečkrat le bolj ali manj bobneča beseda. Spravni spomeniki pa so opomniki. Eden je komaj dovolj. »Pa se ne moreta spravit,« so kdaj modrovali starejši ljudje na račun sovaščanov, ki sta se bodla zaradi drevesa, posekanega na meji, in jih »tud sodnija ne more poglihat«, so rekli. Stara zaveza pozna spravne darove, navadno živali. A ne samo teh; modri Sirah pravi: »Gospodu po volji je odstopiti od hudobije, sprava je odstopiti od krivice.« Nobenega zaklanega vola, ampak - odpuščanje. Pa pravimo: tudi če bi odpustil, ne bi mogel pozabiti. Saj ravno spominjati se je treba, da ne bi ponavljali znanih grozot. Svet se razpenja čez Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Kar niso le strani neba, so pomenljiv obraz današnjega sveta.

V ljubljanski dvorani Stožice je nocoj potekala državna proslava ob 80-ti obletnici konca druge svetovne vojne. Eno izmed osrednjih sporočil je bilo o pomenu miru, sploh v negotovih časih, ki jih živimo in ki jim dinamiko narekuje geopolitika. Zbrane, med njimi je bil tudi vrh slovenske politike, je nagovoril premier Robert Golob. Med drugim je poudaril, da je le pot miru tista, ki lahko človeštvu nudi prihodnost in da se je pred 80-imi leti končalo najtemnejše obdobje v zgodovini človeštva.

Poskus vsakdanjosti je prva prozna knjiga sicer uveljavljene pesnice Anje Zag Golob. V pogovoru poslušalcem predstavi svoje misli o knjigi prostih spisov - kot žanrsko opredeli besedila že v podnaslovu -, pa tudi o poeziji, glasbi, ki ji je v navdih, pomanjkanju poglobljenih tv oddaj, ki bi ljudem ponujale kontekst, nazadnje pa spregovori tudi o svoji babici in ljubezni do radia. Nikar ne zamudite pogovora, ki sta ga z Markom Golja posnela letos marca.

Če vleče eden naprej in drugi nazaj, se nikoli ne pride na kraj. Pregovor vabi k pogovoru; bolj modna beseda je dialog. Ta je pa razumljen kot dvogovor. A dvogovorca skoraj da bolj vlečeta vsak na svojo stran, kot dva, ki težavo rešujeta s pogovorom, pomenkom. Vedno je možno, da ostane vsak na svojem bregu, pri svoji trditvi. Ni rečeno, da je s tem povzročen razdor. Pravico do svojega mnenja ima vsak človek. Neko mero razuma pa tudi. Ali popustiti ali ne? Koliko so vredni kompromisi? Načelen človek težko pristaja nanje. Za gnili kompromis označujemo dogodek ali pa stanje, ko ostaja ena stran sklenjenega dogovora opazno na slabšem. Človek se uči iz svojih in tujih izkušenj. Od tod modrost, da gre osel le enkrat na led. Optimist pa meni, da bo drugič že plesal po njem. A brez popuščanja v življenju skoraj ne gre. Ne z glavo skozi zid ! velja za vse okoliščine, ki kličejo po premisleku. Kljub temu se zgodi, da do škode tiščimo v svojo smer. Preudarni ljudje znajo odnehati, že preden bi bilo treba sklepati kompromis; preprosto se ne spuščajo v brezplodno debato. Toda mnoge zadeve so resnega pomena, in če je umestno posredovanje tretjega, gre za področje mediacije. Učena beseda, še do nedavnega nikoli v rabi, njeno vlogo je pa znal opravljati celo nešolan človek. Z dobro voljo, z zavzetostjo, za boglonaj in zadovoljen, da sta se po njegovem posredovanju soseda pobotala. Popotni prosják preroškega duha, ki je ostal v spominu še drugemu rodu prejšnjega časa, ker je spravil k pameti razjarjenega mejaša, preden bi pritekla kri. Hja, stari časi, ko je bilo vse idilično preprosto: starosvetne družine, navadne komunikacijske poti, nobene televizije, tuji kraji oddaljeni, luna nedosegljiva, namesto vodovodne pipe kapnica z vegaste strehe, predvsem pa vdanost v božjo voljo, ker o usodi ljudje niso imeli pojma. Le kdo od njih bi danes sploh upal živeti! Mi pa moramo. Pa toliko bolj drsimo kot družba navzdol, kolikor manj smo pripravljeni prisluhniti sogovorcu. Premisliti, o čem govori. Gladiti ostre robove. Dopustiti, da ima v čem prav. Spoznati, da sloga jači, nesloga tlači. Na družinskem platnu in na svetovni sceni.

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.

Verniki se v baziliki sv. Petra poslavljajo od pokojnega papeža Frančiška.Maše zadušnice za papeža Frančiška v prihodnjih dneh v slovenskih stolnih cerkvah.Kako njegov pontifikat ocenjujejo kardinal Rode ter škofje Kmetec, Marketz in Hočevar?Kam je želel sveti oče pripeljati Cerkev, ko jo je povabil na sinodalno pot?Papež Frančišek se bo v zgodovino Cerkve zapisal tudi kot graditelj mostov med verstvi.Papeževe zadnje ure mirne, z zahvalo osebnemu asistentu, da je lahko šel na Trg sv. Petra.Černač premierju očital laži glede pokojnin, Golob odgovoril z vizijo prihodnosti.Predsednica država bo morala v nov krog iskanja kandidatov za guvernerja in varuha.ŠPORT: Košarkarji Los Angeles Lakers v prvem krogu končnice lige NBA v seriji proti Minnesoti izenačili na ena. Dončić zbral 31 točk.Vreme: Spremenljivo oblačno bo, popoldne plohe; jutri bodo plohe in nevihte pogostejše.

Z vsega sveta se vrstijo izrazi sožalja ob smrti papeža Frančiška. Na sobotnem pogrebu v Vatikanu bodo številni politični voditelji. Dogodka se bosta udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Ukrajina in Rusija začeli neposredne pogovore o ustavitvi zračnih napadov na civilne objekte? - Golob ob zavračanju interpelacije zoper vlado poudarja: privatizaciji zdravstva in socialne mreže bi bili pogubni - Klinična stroka proti zakonu o psihoterapiji, češ da znižuje standarde na tem področju.

Martin Golob je 37-letni katoliški duhovnik, župnik v Grosupljem, Lipoglavu in Polici, avtor/soavtor dveh knjig, ustvarjalec vlogov, pa tudi precej dejaven na družabnih omrežjih, kjer ima na desettisoče sledilcev, mladih in starejših. Ljudi nagovarja s svojo pristnostjo, iskrenostjo, dostopnostjo, srčnostjo pa tudi globoko vero v Boga. V tokratnem Razkošju v glavi se je z njim pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.Martin Golob, fotografija: Tobija Antolič

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V mojih šolskih letih ni nihče govoril o kaki likovni vzgoji. Na urniku smo imeli risanje. Tudi posebnega učitelja za ta posel. Več kot risba je pri njem veljal natančno z ravnilom odmerjeni rob risalnega lista. Jeseni smo morali prinesti odpadli list kakega drevesa in potem smo ga vso šolsko uro risali in barvali z vodenkami. Zmogla sem ustvariti primeren zmazek. Manj pa rob tako, da so se koti brezhibno stikali. Še vedno me preganja spomin na to. In se sprašujem, kaj da je v življenju res bistveno: ali sredica ali njen zunanji prostor. Dalj kot do spoznanja, da gleda na bistvenost vsak po svoje, ne pridem. Potrebujem pa trdnost in zavarovanost. Najbrž ne samo jaz. Zato se zatekamo k različnim vedam. Filozofija je že ena izmed njih; po domače povedano: veselje do razglabljanja. »Poglejte tale tulipan,« mi je rekla profesorica visoke literarne znanosti, »poglejte ga, odpadajo mu cvetni listi. Nič drugače ni z nami.« Če zdaj to povežem z jesenskim listom in botanikom, ki je v radijski oddaji razlagal življenje drevesne krošnje, naj doumem, da je odpadlo orumenelo listje dokaz gnitja, razpadanja, umrtja - občudovanje zlate jesenske lepote pa človekova sposobnost preslikati kruta dejstva v prijetno slepilo. V tem primeru je sredica golo razpadanje, barvitost pa bežno obrobje. Nič drugače da ni z nami? Kajpada, »prišla bo pošta iz nebes, bo treba dat življenje čez«. V obličje razpadanja se mnogokrat zastrmi kirurg s kančkom upanja, da pa mogoče njegov skalpel le podaljša »rok trajanja« na etiketi naših dni. Ko se dokončno iztečejo, šele sledi hvala temu, kar prej na nas niti ni bilo opazno kot lepota in plemenitost. Risalnemu listu portretov smo slabo odmerili rob, pa je zunaj njega ostal neprepoznan prostor lepote. Ne samo sredica, tudi to, kar je zunaj nje, nas dela ljudi. Dobre in manj dobre, uspešne in manj uspešne, bolne in zdrave, žive in mrtve. Preživele v spominu še živečih in v neskončno Presežnem, »kajti kdo bi mogel navsezadnje vedeti«, je menda dejal Nikola Tesla. Narisani list ima tudi svoj rob. Zunaj njega lista preprosto ni. Jahve pa imenuje sebe: Sem, ki sem. Nekako razumem.

Meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Takole si rečem večkrat, ponovim pa za našim gimnazijskim učiteljem glasbe, umetnikom komponistom. Prišel je od nekod in kmalu tudi odšel. Nekega dne se mu ni več ljubilo razlagati molovih in durovih lestvic. Usedel se je, izrekel znamenite besede, razgrnil časopis in vso uro bral. V razredu popolna tišina, nerazumljiva za naš čas. To, kar omenjam, se je zgodilo pred več kot 60 leti. A zakaj čedalje pogosteje mislim nanj? Rada bi iz njegove nenavadne izjave izluščila njegov pravi obraz. Precej pozneje se je razvedelo, da je okusil Goli otok. Od časa do časa je kje pisalo, da je komponiral novo, menda zahtevno glasbeno delo. Potem nekoč kratka osmrtnica. Kaj vse pa vmes, to mi ne da miru. Seveda, saj obstajajo leksikoni in danes imamo najmanj Googla. Nič od tega mi ne razkrije sporočila tistega dopoldneva, ko se je pouk začel ob osmih in končal ob dvanajstih in je bil glasbeni pouk na urniku bolj proti koncu šolskega dne; klavir samo v nekdanji kapeli, spremenjeni v večnamenski prostor, naš komponist pa niti enkrat samkrat ni intoniral kakega dura ali mola. Kolikor se spominjam. Zdaj pa večkrat ponovim za njim: meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Pač – ob tej pravici se mi redno zatakne. Zakaj neki? Čemu mozgati o človekovi oziroma moji osebni pravici? O človekovih pravicah, zavarovanih pri Združenih narodih, kršene so pa po vsem planetu in pri nas tudi! Kakšna pravica je to, če je ni! Razpoloženje mi z molove lestvice usmeri v durovo Finžgarjeva izkušnja iz zapisov Študent naj bo. Kako naj bi bila nemška voda srednjega spola, če pa vsak ve, da je ženskega: tista voda, gospod profesor! Kljub nesporni resnici je učenček dobil nezadostno, pa si tudi za vekomaj zapomnil, da pravice ni! In si rečem: naj imam pravico, da se mi ne ljubi. V resnici pa mislim na našega glasbenika in na njegovo usodo. Pa na to, kaj sploh ostane učencu od njegovega učitelja. Meni je ostal on kot velika uganka. Toda mar si drug drugemu nismo prav to? Pa velikokrat tudi sebi.

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

Premier Robert Golob je v odgovorih na poslanska vprašanja na kritike opozicije glede vse slabših razmer v zdravstvu odgovoril, da se položaj zaradi ukrepov vlade izboljšuje. Glede reforme plač, s katero niso zadovoljne nekatere skupine najniže plačanih, je premier poudaril, da je bil izplačan šele prvi obrok in da se bo reforma uresničevala postopno. Druge teme: - Ukrajina zavrnila Putinovo zahtevo po razpustitvi vlade - Potres v Mjanmaru zahteval na stotine, morda na tisoče žrtev - V Logatcu zaradi kemičnega onesnaženja prepovedali uporabo vode

Poslanke in poslanci obravnavajo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Razprava se vrti okoli koalicijskega amandmaja, ki za koncesionarje predvideva neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev. Na popravek tega dela sta poslance opozorila tudi ministra za zdravje in finance Valentina Prevolnik Rupel in Klemen Boštjančič, na morebitne negativne posledice zakona opozarjajo zdravniške organizacije. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpovi napovedi višjih carin na uvoz avtomobilov nekatere države napovedujejo protiukrepe. - Na srečanju voditeljev o končanju rusko-ukrajinske vojne v Parizu tudi premier Golob. - Začel se je planiški praznik, Prevc za tremi Nemci četrti v kvalifikacijah

V ospredju tokratnega zasedanja voditeljev Evropske unije sta vnovič iskanje rešitev za končanje vojne v Ukrajini in tudi pričakovano povišanje obrambnih izdatkov. Razprava bo poleg oboroževanja zaobjela širše vprašanje varnosti in odpornosti stare celine, tudi v smislu njene gospodarske konkurenčnosti. Premier Robert Golob ob tem poudarja, da obramba ni samo orožje, temveč tudi varnost in predvsem odpornost celotne družbe. Drugi poudarki oddaje: - Izrael s kopensko ofenzivo vnovič razdelil Gazo na sever in jug - KPK: imenovanje Jušiča na čelo policije kaže korupcijska tveganja - Jutranja pozeba tudi letos prizadela sadne nasade

Borut Pahor o politični krizi v Sloveniji: Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da je čas za sodelovanje.V SDS zbrali več kot 47.500 podpisov za razpis referendum o pokojninah za privilegirane.Člani SLS bodo na kongresu izbirali vsaj med tremi kandidati za vodenje stranke.Papeževo stanje vsak dan boljše, nima več potrebe po mehanskem predihavanju. Odzivi po srečanju komisarke Kos in predsednika Srbije Vučiča: Ravnanje komisarke je sramota za Slovenijo.Golob na vrhu Evropske unije: Vlaganje v orožje predstavlja le del varnosti.Radio Ognjišče skupaj s Slovensko karitas in ministrstvom za zunanje zadeve začenja akcijo „Dobroti dajemo glas“, ki bo skušala osvetliti slovensko pomoč Južnemu Sudanu.Izrael poskuša z obsežnimi napadi vnovič vzpostaviti varnostni koridor, ki bi razmejil jug in sever Gaze.Vsak sedmi kristjan je žrtev preganjanja ali diskriminacije, v Evropskem parlamentu oblikovali poseben projekt pomoči.Športni center Ilirija v Ljubljani danes in jutri odprl vrata občanom.Šport: Slovenski nogometaši drevi proti Slovaški za obstanek v B ligi narodov.Vreme: Danes bo prevladovalo jasno vreme, jutri popoldne se bo od zahoda pooblačilo.

Slovenija izdatkov za obrambo ne bo povečevala na račun najranljivejših, je na današnjem posvetu o odpornosti dejal premier Robert Golob. Ob tem ko je Evropska komisija danes predstavila načrt vnovičnega oboroževanja držav članic, ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje mirovna prizadevanja glede vojne v Ukrajini: - Trump po pogovoru z Zelenskim ostaja optimističen. - Izrael v Gazi začel novo kopensko ofenzivo. - Zdravniki v Tolminu pristali na prehod z sp-jev na podjemne pogodbe.

Pesnica in pisateljica Berta Golob v današnji ponovljeni Duhovni misli razmišlja izkušnjah. Na napakah se učimo, pravi stari rek. Izkušnje nam lahko prinesejo tudi modrost, če jih znamo upoštevati.

Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju, kot je bilo pričakovati, ni prinesel pretresov, premier Robert Golob pa je napovedal, da bodo do konca mandata vidni rezultati pri dostopnosti javnega zdravstva, stanovanjih za mlade in vzdržnosti pokojninskega sistema. Morebitno povišanje obrambnih izdatkov pa kljub pričakovanjem SD in Levice ni bilo tema pogovorov. Drugi poudarki: - V luči tragedije v Severni Makedoniji pristojni pri nas napovedujejo inšpekcijski nadzor lokalov. - Ameriški predsednik Trump: za vse hutijevske napade bo posledice nosil Iran. - Sindikati Cimosu očitajo neupoštevanje postopkov glede načrtovanega odpuščanja delavcev.

V Kremlju po včerajšnjih pogovorih z ameriško delegacijo, kot rečeno, govorijo o previdnem optimizmu. Še vedno sicer ni znano, kdaj bi se lahko srečala predsednika Rusije in Združenih držav. V mednarodnih strokovnih krogih medtem ocenjujejo, da je mir v Ukrajini še zelo daleč, tako kot tudi dogovor o novi svetovni ureditvI. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar in premier Golob poudarila, da podpirata mirovna prizadevanja za Ukrajino, slovenskih vojakov v danih razmerah tja ne bi pošiljala. - V Sloveniji 6 možnih lokacij za postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev. A skupni projekt je nova ameriška vlada zdaj začasno ustavila. - Izjemna Nika Prevc po svetovnem prvenstvu postavlja nove mejnike. Na treningu v Vikersundu 2-krat poletela do 236 metrov in postavila nov svetovni rekord.

Tomaž Šalamun: Visoka gora, bele luči, Rok Vilčnik: Mehanizem, Anja Zag Golob: Poskus vsakdanjosti. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Muanis Sinanović in Sanja Podržaj.

Piše Sanja Podržaj, bere Ajda Sokler. Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko. Vsi poklici, ki jih je opravljala kot vseživljenjska kulturna delavka, so tako ali drugače vraščeni v pričujoče eseje. Kulturno delovanje ni običajna služba temveč nekaj, kar zahteva celega človeka, predvsem pa strast, neomajno voljo, idealizem, ki meji na naivnost, in veliko mero upanja. Eseji Anje Zag Golob to posredujejo z gibkim in živahnim jezikom, ki je tako značilno njen, da jo ob branju skoraj slišimo, kako nam pripoveduje zdaj o znamenitem Kölnskem koncertu Keitha Jarretta, spet drugič pa o ljubezni do »restane rpice« in najboljšem pomfriju na svetu, ki ga je pripravljala njena bica. In njen entuziazem je nalezljiv. Poskus vsakdanjosti je prvo prozno delo Anje Zag Golob, ki je do sedaj objavila pet samostojnih pesniških zbirk, od tega sta bili kar dve nagrajeni z Jenkovo nagrado, Vesa v zgibi leta 2014 in Didaskalije k dihanju leta 2016, za zbirko da ne da ne bo … pa je leta 2020 prejela nagrado kritiško sito. Zanimivo je, da so vse razen prvenca V roki iz leta 2010, izšle v samozaložbi, tako kot tudi pričujoča zbirka esejev. Že v fizičnem izgledu knjige in njenem oblikovanju se izraža avtoričina samosvojost pa tudi drznost, saj na platnici ni ne naslova ne njenega imena, zadaj pa nobenega zapisa na platnici. Naslovnico krasi pointilističen motiv, a rdeče in zelene pikice ne tvorijo nobene podobe. Morda s tem ponazarjajo vsakdanjost, ki jo tvorijo raznorodni segmenti različnih vlog, ki jih opravljamo v družbi, in številne stvari, ki kličejo po naši pozornosti. Morda to ni toliko pomembno kot ugotovitev, da je oblikovanje skladno z naravnanostjo, ki se izraža v vseh enajstih esejih – to je naravnanost stran od hitrega konzumiranja, h kateremu teži kapitalistična družba, v kateri je vse merjeno z ekonomsko vrednostjo. Tudi človek. Predstavljajte si, da se sprehajate po knjigarni in si ogledujete knjige. Vsaka od njih si hoče pridobiti vašo pozornost, a že s hitrim pregledom naslovnice lahko približno ugotovite, v kateri predalček spada. Knjiga, katere platnic ne polnijo informacije, pokliče našo pozornost, ker je tako drugačna od drugih in nekako skrivnostna. Moramo si vzeti več časa, da jo razvozlamo. Se ustaviti, jo vzeti v roke, prelistati, morda prebrati kakšen odstavek ali dva. Podobno je s pitjem čaja, vožnjo z vlakom, poslušanjem glasbe, pisanjem pisem in pogovarjanjem z drevesi – te stvari potrebujejo naš dragoceni čas. Instant kava, avtomobil, e-mail ali sms opravijo svojo nalogo hitreje, glasba je nekaj, kar se dogaja v ozadju, prav tako drevesa. Storilnostna naravnanost nas potiska proti enostavnemu, hitremu, stran od poglobljenega in s tem tudi stran od umetnosti in kar je še nekoristnih (torej nedobičkonosnih) dejavnosti. »Odkar se vse, še najmanjši drobec naših življenj, preračunava na njegovo ekonomsko vrednost, je izginilo toliko stvari, ki so jim dajale smisel, mi pa posledično živimo vse bolj pusto, ogolelo,« piše Anja Zag Golob v eseju Pisma. S tem ko so iz mesta izbrisani prostori, kot je Čajna hiša ali neodvisne knjigarne, kot je bila knjigarna Behemot, je na udaru sam humanizem. Zaprtje takšnih krajev druženja, v katerih se »izgublja« čas, pa je simptom širše svetovne usmeritve. To se sliši skrajno črnogledo in vajeni smo, da Anja Zag Golob pogosto opozarja na zanemarjenost področja kulture pa tudi na druge družbene nepravičnosti, ki so posledica dejstva, da imajo interesi kapitala prednost pred drugimi. Vendar pa eseji v Poskusu vsakdanjosti niso zagrenjeni, niti pesimistični. To niso eseji o tem, kako vse, kar je dobrega in človečnega, propada, temveč so prej hvalnica vsemu in vsem, ki to še držijo pokonci. Pa sploh ni nujno, da so to kulturniki, nasprotno, to je natakar, ki te v tujem mestu pozdravi, kot da si domač, ali pa knjigarnar, ki ti pomaga poiskati knjigo, ki ti je pisana na kožo, in s katerim se lahko pogovarjaš, pa sploh ne opaziš časa, ki mineva. To je lahko tudi naključna sopotnica na vlaku, ki ti nevede preda nekaj svoje modrosti, ali pa dopisovalka, ki si vzame čas in ti odgovori na vsako pismo, čeprav se nista nikoli srečali v živo. Poljski filmski režiser Krzysztof Kieślowski, o katerem lahko beremo v prvem eseju, je za enega od svojih prizorov potreboval sladkorno kocko ravno pravšnje konsistence, da bi kava vanjo zlezla v točno toliko in toliko sekundah – nič več, nič manj. Tako je njegov asistent preiskal celo mesto in prinesel vsako kocko sladkorja, ki jo je našel, v upanju, da bo med njimi tista prava. Podrobnosti štejejo, bi bil nauk te zgodbe, tako kot štejejo drobne geste prijaznosti med soljudmi. Tako kot lahko v prvem eseju zbirke beremo o Kieślowskem in njegovih filmih, ki so avtorico oblikovali, v nadaljevanju piše tudi o legendarni beograjski rock skupini Ekaterina Velika pa o Kölnskem koncertu, znamenitem albumu ameriškega pianista Keitha Jaretta. Tem so posvečeni posamezni eseji, a skozi celotno knjigo je nanizanih še več referenc na umetniška dela, ki so bila za avtorico prelomnega pomena. Izkaže se kot široko razgledana intelektualka, ki se znajde tako v literarnih kot tudi v filozofskih, glasbenih, filmskih, gledaliških, plesnih in kulinaričnih vodah. Pri tem pa bralke nimamo občutka, da bi šlo za samohvalo. Avtoričin jezik je namreč neposreden, ne ovija se v leporečenje ali intelektualiziranje. Ko govori o umetnosti, ne govori samo kot poznavalka, temveč predvsem kot navdušena oboževalka, zaradi česar so eseji izredno topli, vnos koroškega dialekta in slenga pa jih še dodatno začini z bližino, domačnostjo. Seveda pa ne moremo mimo eseja o poeziji, ki ji je današnji čas še manj naklonjen kot na primer filmu ali glasbi. Pesništvo, podobno kot filozofiranje, v družbi, ki ceni predvsem fizično delo z merljivimi rezultati, vzbuja izključno posmeh, pravi Zag Golob, ki pa pri poeziji kljub temu vztraja. Poezija je svojevrsten upor, podobno kot vse tiste stvari, s katerimi se zgolj »zapravlja« dragoceni čas, v katerem bi lahko naredili kaj »produktivnega« ali »koristnega«. A pozabljamo, da je del tega, kar nas dela ljudi, tudi igra, in poezija je, z besedami avtorice: »opomin na ludizem, na igro, kakršni smo se, če smo imeli to srečo, predajali kot neobremenjeni otroci, to je prostor, ki jeziku omogoči domala vse.« Skozi enajst esejev zbirke Poskus vsakdanjosti se plete rdeča nit, ki bi jo lahko poimenovali »klic k humanizmu«. Iz njih se izliva ljubezen do umetnosti in radost do ustvarjanja, pa tudi čudenje nad lepoto, ki vznika tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali. Eseji so hvalnica trenutkom medčloveške povezanosti in bližine, ki se lahko zgodi prek medija umetnosti, kot je glasba, ali pa v pristnem stiku, četudi še tako bežnem. Torej, zapravljajmo čas, berimo poezijo drevesom. Ostanimo Ljudje.

Papeževo zdravstveno stanje stabilno, včeraj je sodeloval pri obredu pepeljenja in poklical v Gazo. Sveti oče tudi z boleznijo pričuje, kaže nam, kako služiti, ko ne gre po naše.Zelenski na izrednem vrhu v Bruslju: Ukrajina čuti podporo unije.Golob napovedal dvig slovenskih izdatkov za obrambo na dva odstotka pred letom 2030.Aplikacija KPK za prikaz porabe javnega denarja dvignila prah zaradi napak pri nekaterih nakazilih.Stalna shema skrajšanega delovnega časa korak bližje uveljavitvi; ekonomist Burger svari pred zlorabami tega orodja.Vreme: Jutri bo pretežno jasno.Predvidoma bo propadel tudi šesti poskus spremembe ustave.Ob svetem letu razstava del 33 umetnikov na temo upanja.ŠPORT: Slovenski skakalci srebrni na mešani ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v Trondheimu. Danes moška ekipna tekma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v Bruslju doživel popolnoma drugačen sprejem kot pred šestimi dnevi v Washingtonu. Ukrajinci čutijo močno podporo Evropejcev, je poudaril. Izrazil je hvaležnost, saj vedo, da niso sami. Voditelje Unije je pozval, naj podprejo britansko-francoski načrt za mir v Ukrajini, ki so ga v Kremlju že zavrnili. Medtem Američani sogovornika v Kijevu iščejo med tamkajšnjo opozicijo. V oddaji tudi o tem: - Ameriške carine na uvoz iz Mehike zamrznjene za skoraj en mesec - ECB pocenila zadolževanje ter poslabšala napoved gospodarske rasti in inflacije - Slovenski orli v boju za kolajno na moštveni tekmi na svetovnem prvenstvu

V okviru priprav na jutrišnji izredni vrh Evropske unije je predsednik vlade Robert Golob danes opravil več posvetovalnih pogovorov. Kot so še sporočili iz njegovega kabineta, bo v Bruslju zastopal stališče, da bi naša država del sredstev za obrambo in varnost namenjala krepitvi domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in zdravstvenega sistema. Premier Golob se je danes po telefonu pogovarjal tudi s ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Čeprav so Združene države danes prekinile deljenje obveščevalnih podatkov s Kijevom, je iz Washingtona znova slišati spodbudne tone.

Mar si kdo želi biti od kogar koli odvisen? Že kobacaj hoče biti svoboden. Obenem vsak tišči v kaj, kar mu lahko omaje presojo. Po malem smo kar vsi odvisniki. Da bi kdo ukazoval, tega ne prenašamo radi; hkrati je pa srk močne jutranje kave lahko mogočen gospodar. V mišjo luknjo pred tečnim šefom, če mu tajnica z njo ni postregla takoj. Štrena navezav na razne opornike, ki nas pehajo v odvisnost od njih, je zavozlana v različne zanke. Staro svarilo se je glasilo: Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. A sem bila poučena, da ni kulturno govoriti o pijancih in pijanosti, ampak le o alkoholikih in alkoholizmu. Ugotavljam tudi odvisnost od pojmov. Ukazuje nam vreme. Še meteorologi zadnje čase omenijo, kdaj utegnemo biti pod njegovim slabim vplivom. Sitni, kolikor se na to spoznam iz svoje prakse, in naveličani. A velja tudi obrnjeno, sicer se ne bi razvilo reklo »cigan se smeje, kadar dežuje«. Ve, da bo za dežjem spet obilje sonca. Takale ciganska modrost je zdrava življenjska šola in pelje v optimizem. Kar bi se reklo: ne podlegati odvisnosti; najmanj pa taki, ki škoduje telesu in duhu. A zakaj je tako, da ista navada/razvada nekomu škoduje, drugemu pa celo koristi? Končno pa: Svaka svjetlost, svaka radost ima svoju drugu stranu; svaki smjeh in svaka mladost svoju bol in ljutu ranu ; kakor meni Gustav Krklec. - Vsaka radost in svetloba je na dve plati razklana; dana smehu je tesnoba in mladosti bridka rana. – In ob tem pomislim na številne mlade in manj mlade, katerih izpraznjene igle srečujem na sprehajalni stezi skozi ostanek nekdanjega gozda. Premišljam, koga bi bilo manj prijetno srečati: medveda ali narkomana. Prve ščitijo lovci, glede drugih nam je daleč premalo mar. Kako tudi, ko pa smo vsi s čim zasvojeni; najmanj še z vero, pred časom tako razvpitim »opijem za ljudstvo.« Ni časa. Lovimo trenutke, odvisni smo od njih. Potrebujemo jih za čas, da begamo od ene naglice v drugo. E-pripomočki so nam ga prefrigano ukradli. Izmaknili so nam živega človeka in nas opijatili zase. Koliko moči nam ostaja, da se zavestno odločimo za DA ali za NE?

SDS z novo interpelacijo vlade, ker je premier Golob ubral pot laži in manipulacij.Pri predsednici države nov krog posvetovanj o kandidatih za varuha človekovih pravic.Pogovor s Karlom Bolčino o pomenu skupne molitve vernikov za papeževo zdravje.VREME: Jutri bo oblačno in deževno, meja sneženja se bo zvečer spuščala.

Članice Nata bodo morale za obrambo namenjati veliko več kot doslej. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz jim je, predvsem evropskim, do prihodnjega vrha zavezništva, napovedanega za junij, naložil, da morajo za obrambne izdatke nameniti dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda. To je politična realnost, meni tudi premier Robert Golob. V sinočnjih Odmevih se je med drugim dotaknil tudi aktualnih protestov, referendumov in reform. Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po srečanju z ameriškim odposlancem z izrazi upanja. - Nemci pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami negotovi glede sprememb. - Nogometaši Celja z odlično predstavo v osmino finala konferenčne lige. Olimpija s slabo končala evropsko pot.

Živeti v času, s časom, za časom, pred časom, proti času, zunaj časa … Zdaj, prej, potem. Časa se ne da znebiti. Niti takrat, ko začnemo zamenjevati dneve in leta ali pa, ko drugi uvidijo, da se časa več ne zavedamo. »Kateri dan je danes,« najprej vpraša zdravnik, ko se zbudimo iz omedlevice. Časi, mladi časi, neužiti krasi … Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru, pravi svetopisemski pridigar. Je naš čas, čas prednikov, čas zanamcev. Vedno živimo v času, ne zna pa vsak živeti s časom. Ta prinaša novosti, in če jih kar počez zavračamo, ostajamo za časom. Ali je to usodno ali samo zabavno za one, ki opazujejo naše ravnanje. Ni modro na vseh področjih zanemariti novosti. Živeti brez televizorja ali radia nas ne prikrajša za nujno potreben napredek. Preprečiti otroku vsak stik s sodobno tehnologijo pa že pomeni prikrajšati ga za vzporednost z vrstniki in mu povzročiti daljnosežni primanjkljaj. Noreti s časom je enako nezdravo kot zavračati vse njegove izzive. Nasedati ponudbam in reklamam, pomlajevalnim obetom, zdravilom s spleta, karizmatičnim prerokom, napitkom sreče, hitremu zaslužku, virtualnim smehljajem je nespameten posel. Odreči se delovnemu mestu v priznano uspešnem podjetju zato, ker je treba tam delati z glavo in srcem, je pa znamenje, da sodim v družbeno vrsto lenuhov. Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Tisočletje stara modrost. Močno jih spreminjajo ljudje, ki hodijo pred njimi; vizionarji, izumitelji, raziskovalci … Ne samo Einsteini in von Brauni, tudi neznanec z Barja, ki je domislil ono leseno kolo z leseno osjó, ali pa sovaščan, ki je z iskrivimi izboljšavami dvignil tovarno do zvezd – pa zaradi tajkunjenja za njo žal niti utrinka ni več. Časi so taki, kakršni so ljudje, trdi A. M. Slomšek, ki je živel v času in s časom, v čemer je uvidel zmoto in nevarnost, pa tudi proti času. Naš véliki Slovenec. Kako živimo s časom po narekovanju družbe in posebno še mode, pokažejo fotografije, ta za spomine ustavljeni čas. Ker se pa vse drugo spreminja, se najbolj čudim temu, kako da sem po večkratni obnovitvi vseh milijonmilijard celic v telesu jaz še vedno isti jaz.

Krepitev obrambnih zmogljivosti je v ospredju neformalnega srečanja voditeljev držav članic Evropske unije v Bruslju. Premier Robert Golob je v luči geostrateških napetosti izpostavil, da Slovenija vztraja pri zvišanju obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2030. Drugi poudarki oddaje - Vse primorske občine bodo finančno prispevale k projektu regijske oskrbe z vodo - Številni ljubljanski dijaki po požaru v domu na Poljanski izkoristili psihosocialno podporo - Izolo pretresajo primeri medvrstniškega nasilja

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.

Esejistična zbirka, ki prepričljivo dokazuje, da ni na drobnih, na prvi pogled le malo pomembnih vsakdanjostih, iz katerih so stkana naša življenja, ničesar obrobnega, saj nam, če jih le znamo ugledati s pravega zornega kota, lahko tlakujejo pot v polnejšo obliko bivanja Anja Zag Golob je brez dvoma eno ključnih imen današnje slovenske poezije. A po petih pesniških zbirkah – od katerih sta druga in tretja po vrsti prejeli tudi prestižno Jenkovo nagrado – je očitno nastopil čas za spremembo, za tisto, čemur bi s pomočjo sodobnega francoskega romanopisca Michela Houellebcqua najbrž lahko rekli razširitev področja boja. Tako je pesnica proti koncu lanskega leta v samozaložbi izdala svoje prvo prozno delo, zbirko enajstih esejev, ki jih je zbrala pod skupnim naslovom Poskus vsakdanjosti. V teh besedilih – sama jih imenuje prosti spisi – se Anja Zag Golob giblje po precej širokem, heterogenem tematskem polju … Tu se, na primer, posveča glasbi kultne beograjske rockovske skupine EKV, tam piše o filmografiji slovitega poljskega cineasta Krzysztofa Kieślowskega, spet drugje v precep jemlje počasni, rafinirani užitek ob pitju čaja, no, v nemara najbolj ganljivem izmed pričujočih esejev pa spiše kolikor nežno toliko vzneseno hvalnico restani rpici, se pravi praženemu krompirju. In vendar ta tematska raznolikost ne učinkuje pogubno sredobežno; prav nasprotno. Poskus vsakdanjosti se pač bere kot tesno prepletena, organska celota, ki je bistveno več kot le seštevek svojih sestavnih delov. In kako neki esejistki to uspe? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Anjo Zag Golob.   foto: Goran Dekleva

Lepo pozdravljeni v naši duhovni oddaji! Tokratna duhovna misel je vezana na odnose. Nikoli ne bom pozabil svojega kolega, ki mi večkrat reče, da je v življenju uspešen zato, ker je v zelo lepih, ljubezenskih in spoštljivih odnosih s svojo družino, s svojo ženo in z otroki. Odnosi so nekaj, kar človeka dviga in kar človeka lahko tudi zelo potre. Je nekaj, kar ti omogoča leteti, in je nekaj, kar ti lahko omogoči, da zboliš. Človek je odnosno bitje in lahko ima v moči vere tudi odnos s presežnim. Odnos je nekaj, v čemer se lahko človek pogovarja, gradi, dela, ustvarja in kot ljudje smo ves čas v odnosih. Zato je dobro imeti dober odnos, najprej s samim seboj. Prisluhniti svojemu srcu, svojemu utripu srca, svoji misli, svojemu telesu. Človek, če nima odnosa s svojim telesom, lahko hitro zboli. Zelo pomembno je imeti odnos, lep odnos, spoštljiv, prijateljski odnos, poslovni odnos z bližnjimi, s katerimi živimo, »fair play«, se pravi poštenost drug do drugega. Ne nazadnje, odnos z Bogom, ki ga lahko izražamo v molitvi. Odnos do Stvarstva, ki je podpis Božjega prsta. Odnos do sveta, ki je tudi izraz tega, kar je Bog ustvaril. In kako postati boljši v odnosih? Več poslušati, manj govoriti. Opazovati. Biti manj občutljiv, pa hkrati čuteč. Prisluhniti v stiskah bližnjega in v vsakem človeku najti brata in sestro. Odnos lahko gradiš tako, da tudi sam sprejmeš, da si ljubljen od Boga in ne nazadnje od ljudi, ki so ti bližnji. Odnos gradiš tako, da sprejmeš lep odnos bližnjega. Vse dobro vam želim in vas toplo pozdravljam!

V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.

Martin Golob je katoliški župnik mlajše generacije, ki svoj vpliv in svoja sporočila zelo uspešno širi tudi po spletu. Je avtor dveh izjemno uspešnih knjig, mentor mlajšim, Instagram vplivnež in navdušeni humanitarec. Zelo sem hvaležen, da si je ob vseh aktivnostih vzel čas še za najin pogovor, ki sva ga posnela v prazničnem, decembrskem času. Pogovarjala sva se o vlogi duhovnika v moderni družbi, o pomenu skupnosti in medsebojne pomoči, o spletnem vplivništvu ter o iskanju ravnotežja med vsakdanjim življenjem, nastopanjem in službo oz. poslanstvom. Upam, da se vas pogovor dotakne in prispeva en delček k lepšemu začetku leta 2025. Martinove knjige najdeš na: https://trgovina.aleteia.si/prodajni-program/all/tag/serija-martin-golob Podkast pogovor Martina z bivšim predsednikom republike Borutom Pahorjem: https://www.youtube.com/watch?v=lVd1RTqKQwI&t=23s Podkast epizoda Umetnost Lenarjenja - Trialog, z Luko Pečar Pahorjem in Špelo Dobrovoljc: https://podcasti.si/umetnost-lenarjenja/ep/28-trialog-v-zivo-aktivacija-mladih-diplomacija-in-podjetnistvo-z-luko-pecar-pahorjem-in-spelo-dobrovoljc/ Časovnica epizode: 0:00 – Uvod in srečno novo leto

Protikorupcijska komisija danes zaslišuje priče v sklopu preiskave domnevnih političnih pritiskov na delo policije. Premier Robert Golob je po zaslišanju dejal, da je podal vsa pojasnila ter, da se bo tudi tokrat izkazalo, da se bodo izjave nekaterih obtožbe izkazale za izmišljene in neresnične. Na drugi strani je o tem, da se je Golob vmešaval v delo policije, po zaslišanju še vedno prepričana nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Druge teme: - Fiskalni svet poziva vlado k razumni porabi, meni namreč, da je srednjeročni finančni načrt države tvegan. Na seji komisije za nadzor javnih financ pa so razpravljali o odločitvi koalicije, da računskemu sodišču in državnemu svetu odvzame del sredstev in jih nameni onkološkemu inštitutu. - Kibernetski napadi, dezinformacije in podobno so bile glavne teme zadnjega dne zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju. Slovenija želi prispevati predvsem na območju zahodnega Balkana, ministrica Tanja Fajon bo tako s francoskim kolegom v ponedeljek v Črni gori tudi uradno odprla center za boj zoper kibernetske grožnje na zahodnem Balkanu. - Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi slabši kot leta 2015. V naših učnih načrtih za četrti razred manjkajo snovi, ki jih v drugih državah poučujejo. Koordinatorka raziskave Barbara Jepelj Pavešić poudarja tudi to relativno slabe odnose v šolah in ogromno pomoč staršev otrokom, predvsem pri razlagi snovi.

Socialno pravičen prehod Šaleške doline iz premoga je premier Robert Golob po današnjem srečanju s predstavniki lokalne skupnosti in rudarjev označil za prednostno nalogo. Po njegovih besedah pripravljajo dva zakona, od katerih bodo tako imenovenega prehodnega jutri predstavili koalicijskim partnerjem ter potem zaposlenim in vodstvu velenjskega premogovnika. Sindikalist Simon Lamot je opozoril, da so ključne vsebine osnutka o zapiranju rudnika neusklajene. Druge teme: - Računsko sodišče opozarja na najhujše pritiske v 30-ih letih delovanja. Potrjeni proračunski dokumenti namreč temu nadzorniku porabe državnega denarja odvzemajo skoraj štiri milijone evrov. Predsednica sodišča Jana Ahčin je izrazila upanje, da ne gre za maščevanje zaradi ugotovitev glede nakupa sodne stavbe na Litijski. - Sklep, s katerim je posebna natečajna komisija ugotovila primernost Senada Jusića za generalnega direktorja policije, je nezakonit. Upravno sodišče je namreč pritrdilo tožbi neizbranega kandidata in nekdanjega prvega policista Boštjana Lindava. - Vsaka tretja ženska v Evropski uniji je bila žrtev nasilja doma, na delovnem mestu ali v javnosti; pri nas je ta delež skoraj 23-odstoten. Kot še v najnovejši raziskavi ugotavlja evropski statistični urad, pa le vsaka osma to nasilje prijavi. Žrtve opozarjajo, da morajo po prijavi vložiti veliko več truda v prilagoditev življenja kot povzročitelji, je povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Izrael je uresničil napovedi in 25 dni po iranskem raketnem obstreljevanju judovske države napadel Islamsko republiko. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je ob začetku zračnih napadov sporočil, da gre za natančno ciljano obstreljevanje vojaških tarč v Iranu. Napade so po treh nizih končali. Ostali poudarki oddaje: Na srečanju finančnikov v Washingtonu Slovenija pohvaljena za izvajanje strukturnih reform Na proslavi ob dnevu suverenosti premier Golob za več denarja za vojsko Začenja se nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju

Kakšno je realno stanje gospodarstva? Premier Robert Golob je v odgovorih na vprašanja poslancev zagotavljal, da je država pripravljena na gospodarsko krizo. Opozicija, s SDS na čelu, meni, da premier manipulira s podatki ter da se podjetja pri nas otepajo nekonkurenčnosti. Ostali poudarki oddaje: - Novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice je nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek. - V izraelskih napadih na več begunskih taborišč v Gazi številne smrtne žrtve; na jugu Libanona ubiti trije novinarji. - Devet let po eni od najhujših ekoloških nesreč v Braziliji avstralski in brazilski solastnici rudnika pred sodišče.

Sinoči je odjeknila novica, da je policija kazensko ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Kot je poročala Televizija Slovenija, je prejetje ovadbe potrdilo tudi specializirano državno tožilstvo in prav od tega je odvisen nadaljnji potek dogodkov. Policija je vložila ovadbo po skoraj dveh letih preverjanja navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se je Golob vmešaval v delo policije. Šlo je zlasti za njegova pričakovanja do nje in do vršilca dolžnosti direktorja policija Boštjana Lindava, naj policijo "očistita janšistov" . V oddaji pa tudi o tem: - Razpis referenduma o drugem bloku krške nuklearke na ustavno sodišče - V Gazi najhujše omejitve humanitarne pomoči po začetku napadov, tudi v Libanonu se humanitarna katastrofa poglablja - V Frankfurtu odpira vrata največji knjižni sejem na svetu, letos častna gostja Italija

Državni zbor se je seznanil s proračunskimi dokumenti za prihodnji dve leti. Vključujejo tudi denar za reforme, je zagotovil premier Robert Golob in kot prioriteto poudaril investicije v zdravstvo. Druge teme: - Izraelske sile nadaljujejo napade na jug Libanona, obstreljevale tudi cestno povezavo s Sirijo. - Po poplavah v Bosni in Hercegovini pred enim tednom nekateri kraji še vedno brez pomoči. - Nobelova nagrada za književnost južnokorejski mladinski pisateljici Han Kang.

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Premier Robert Golob je vodil zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je izrazil prepričanje, da omenjeni organ ne stori dovolj za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu. Poudaril je, da humanitarna prizadevanja ne zadostujejo, in pozval k priznanju palestinske države. Dotaknil se je tudi zaostrovanja razmer v Libanonu in dejal, ne smemo dovoliti, da se zgodi še ena Gaza. Dogajanje v Libanonu je dodaten znak, da je nujno izpolniti dogovor o prekinitvi ognja, je poudaril. - Izrael ponoči okrepil napade na Bejrut - Šest slovenskih šol s projektom Večjezičniki krepi integracijo priseljenih otrok - Gorica vabi na kulinarični festival Okusi ob meji

In this episode of the I Am a Mainframer podcast, Sam Golob delves into the history of the CBT Tape, a vital collection of user-created software for mainframe systems programming. Golob shares how the CBT Tape began in the 1970s, evolving from a physical tape to an online repository. He also discusses his role in maintaining this key resource, which continues to serve as a hub for systems programmers to share tools and solutions within the mainframe community. Be sure to catch this insightful discussion!

Voditelji članic Nata so včeraj na vrhunskem zasedanju v Washingtonu sprejeli zavezo o okrepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije v zavezniških državah ter povečanju sodelovanja pri vlaganjih v to vejo industrije. Ob tem je premier Robert Glob, ki se je ob robu zasedanja srečal s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, napovedal nakup 8-kolesnikov finskega proizvajalca Patria. Preostale novice: Vlada na zadnjih krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pred dopusti upa na rešitev ključnih vprašanj. Ob 29-ti obletnici genocida v Srebrenici opozorila, da se podobna grozovita zgodba zdaj piše v Gazi. Nogometaši Anglije z golom v zadnji minuti do finala evropskega prvenstva.

Jackie Golob Founder of "Shameless Therapy & Consulting Services"who helps people transform into their shameless sexy self! through therapy, coaching, consultation, intensives, workshops and retreats. helping you STAY your SHAMELESS sexy self, in life, & in business!Here's where to find more:https://www.shamelesstherapy.orghttps://www.instagram.com/sextherapistjackiehttps://www.youtube.com/channel/UCfWB2jmSDf0267H4D_CHqRA___________________________________________________________Welcome to The Unforget Yourself Show where we use the power of woo and the proof of science to help you identify your blind spots, and get over your own bullshit so that you can do the fucking thing you ACTUALLY want to do!We're Mark and Katie, the founders of Unforget Yourself and the creators of the Unforget Yourself System and on this podcast, we're here to share REAL conversations about what goes on inside the heart and minds of those brave and crazy enough to start their own business. From the accidental entrepreneur to the laser-focused CEO, we find out how they got to where they are today, not by hearing the go-to story of their success, but talking about how we all have our own BS to deal with and it's through facing ourselves that we find a way to do the fucking thing.Along the way, we hope to show you that YOU are the most important asset in your business (and your life - duh!). Being a business owner is tough! With vulnerability and humor, we get to the real story behind their success and show you that you're not alone._____________________Find all our links to all the things like the socials, how to work with us and how to apply to be on the podcast here: https://linktr.ee/unforgetyourself