Podcasts about ljubljanske

Zakaj je bil odnos slovenske duhovščine do okupatorjev in odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno tako različen v različnih predelih slovenskega etničnega ozemlja Uveljavljena zgodba o dogajanju med drugo svetovno vojno na Slovenskem gre nekako takole: narod, ki je bil v tistem času nedvomno večinsko katoliški, se je hitro v velikem delu postavil na stran ideološko mešanega odporniškega gibanja, ki so ga v pomembni meri organizirali komunisti, krščanski socialisti in levi sokoli, katoliška cerkev pa je ne le simpatizirala z okupatorjem, ampak kmalu začela spodbujati tudi oboroževanje enot, ki so nastopile proti partizanskemu odporu, v katerem je sicer res vedno močnejšo vlogo prevzemala komunistična partija. In vendar ta mnogokrat povedana zgodba, ko pogledamo celotno slovensko duhovščino po vseh delih slovenskega etničnega ozemlja, nikakor ni več tako enoznačna. V tokratnih Sledeh časa bomo skušali zarisati veliko bolj kompleksno sliko odnosa slovenske duhovščine do okupatorja in Osvobodilne fronte ter se spomnili tudi tistih, včasih pozabljenih duhovnikov, ki v nasprotju z odločitvijo vodstva ljubljanske škofije niso nastopili proti partizanskemu odporu, ampak so ga bolj ali manj aktivno podpirali ali pa vsaj ostajali nevtralni in skušali preprečiti bratomorni spopad. Pri tem nam bodo pomagali teolog in pisatelj Peter Kovačič Peršin ter zgodovinarja, dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Ljubljanske filozofske fakultete in dr. Egon Pelikan z Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Po partizanskem mitingu v Prezidu septembra 1943, v ospredju verski referent XIV. divizije Jože Lampret, drugi duhovnik pa je domači župnik iz Prezida, Wikipedija, javna last

Maševal ob začetku 20. radijskega misijona je škof Franci Šuštar, s petjem pri sveti maši sodeloval stolni zbor.

Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze; Blaž Bračič, član uprave NLB skladi; Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.

Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Glasbena mladina ljubljanska slavi svojo 60 letnico. Koncertna obeležitev tega dogodka v režiji Eve Hribernik bo potekala na treh lokacijah: v Atriju Magistrata, na Akademiji za glasbo in v Klub Cankarjevega doma 3. decembra v večernih urah. Dogodek nam je predstavil in nas nanj povabil predsednik GML Janez Rozman.

Drugi poudarki oddaje: - V Krškem je trenutno na voljo okoli 600 neprofitnih stanovanj, kar jih glede na število prebivalcev postavlja v sam vrh med slovenskimi občinami. - V Domžalah so pripravili novo strategijo za mlade. - Avtoodpad na mariborskem Pobrežju bodo preselili na novo lokacijo. - Iz ajdovskega Pipistrela prihajajo vzpodbudne novice - Reševalni psi so nepogrešljivi pri iskanju pogrešanih oseb - v veliko pomoč so tudi domovom starejših in psihiatričnim ustanovam.

Krajinski park Ljubljansko barje je del Ljubljanskega barja, ki leži v osrednji Sloveniji in je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Ljubljansko barje je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zgodba raziskovanja barja se začne na razstavi v Hiši Morostig in nadaljuje po tematski poti. Ta ponuja čudovite poglede razgrinja bogastvo rastlinskih in živalskih vrst in pripelje do kolišča v naravni velikosti. Tadeja Bizilj se je v tokratni nedeljski reportaži s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko krajinskega parka Ljubljansko barje, odpravila po barju.

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odprlo Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. Napovedujemo pa še predstave Balada o trobenti in oblaku v ljubljanskem Mini teatru; O kravi, ki je lajala v luno v SLG Celje in monodramo Kralj ulice v klubu KGB v Mariboru.

Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.

Minister za javno upravo Franc Props je razrešil načelnico Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Za vršilca dolžnosti načelnika bo že danes imenoval Marka Grujičića. Gre za tretjo menjavo vodstva ljubljanske upravne enote v treh letih. Na Upravni enoti Ljubljana, kjer tako kot na nekaterih drugih stavkajo, so prejšnji teden odpovedali termine vsem naročenim strankam. Prestale novice: Obračunavanje omrežnine po novem spet preloženo. Madžarska obljubila, da ne bo ovirala Natove pomoči Ukrajini. Bruselj z dodatnimi carinami nad kitajska električna vozila. Začela se je jubilejna, 30-ta kolesarska dirka po Sloveniji.

Medtem ko so se na obzorju zbiral nevihtni oblaki druge svetovne vojne, se je v Franciji igralo svetovno prvenstvo, SK Ljubljana se je ubadala s finančnimi težavami in še zadnjič sodelovala v nacionalni ligi, drugi slovenski klubi pa so se merili v prvenstvu Ljubljanske nogometne podzveze.Kot ste že navajeni, bo tudi v tej epizodi Nogometnega antikvariata polna skleda bizarnih dogodkov in dogodivščin.iz zakladnice predvojnega nogometa. Govorili smo o elitnem sportnem plesu, o tem, zakaj ljubljanska Mladika in jeseniški Kovinar nista odigrala podaljška kvalifikacijski tekmi za prvenstvo LNP, o črnosrajčnikih, ki so izzivali francoske antifašiste, o šestih tribunah na območju takratne LNP in o polfinalu sovjetskega pokala, ki si je igralo potem, ko je bilo finale že končano.

Hristos vaskrse! Vaistinu vaskrese!

Minimalističen akustičen nastop s tremi gosti: Maša Bogataj (Masharik), Andrej Guček (Hiša), Gregor Strasbergar (MRFY) - ki so se jim na koncu oddaje kot gostje presenečenja pridružili še preostali člani zasedbe MRFY. Zgodil se je pravi časovni stroj, Aleksander se je sprehodil skozi šest desetletij ustvarjanja. In se simbolično vrnil na kraj srečnega imena: oddaja je potekala na prav istih koordinatah, na katerih je kot sedemnajstletnik radijskemu občestvu predstavil svojo prvo pesem. "Julija", "Siva pot", "Ajda pa znova cveti", "Vremenska napoved", "Ljubljanske ceste", "Tu sem doma", "Tečem skozi čas". To je niz nekaterih najbolj sijočih biserov iz opusa enega prvih vidnih slovenskih kantavtorjev. Aleksander Mežek, ki je odraščal v Žirovnici, je v začetku sedemdesetih let odšel v London in tam ostal več kot štirideset let. Ob bogati karieri na Angleškem je ves čas objavljal in nastopal tudi doma. Z nepozabnimi skladbami je soustvaril našo zvočno sliko druge polovice minulega stoletja. »Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti,« pripoveduje. Srebro v laseh žlahtni doma, pod mogočnim Stolom, v domači hiši, po težki bolezni kot znova rojen in vidno pomlajen. Vsako poletje v Vrbi na travniku pred domačijo Franceta Prešerna z glasbenimi prijatelji priredi "Prešerno noč". In plete medgeneracijske niti, iz katerih bo stkal tudi nastop v Izštekanih. »V zadnjem desetletju, po povratku, spoznavam bogato slovensko glasbeno sceno. Spominja me na moje začetke v Londonu. Tu so spontanost, pristna komunikacija, povezanost, sodelovanja. Le tako lahko nekaj nastane,« poudarja Aleksander. »Verjamem, da je naše sodelovanje tudi za moje goste velik izziv. Vsi pristopajo nadvse profesionalno. Navdušili so me tudi s tem, da so večkrat sami predlagali, katere moje pesmi bi radi igrali. Če hočeš pripraviti dobro jed, potrebuješ začimbe. Vsak od sodelujočih ima svoj značaj, je svojevrstna začimba. Ko se začne to mešati, se lahko zgodi marsikaj.« Prava eskplozivno-ekskluzivna mešanica za oddajo Izštekani. Ki običajno poteka v studiu 26 Radia Slovenija. Ta je le nadstropje nad nekdanjim studiem 14, v katerem je rosno mladi Aleksander leta 1965 nastopil v oddaji "Pokaži, kaj znaš". Zapel je svojo prvo pesem "Krila". In ja, tudi v Izštekanih niso manjkala. Krila. Nadenite si jih, zaprite oči, prisluhnite in poletite. V izštekane širjave. V preteklost in v prihodnost. Fotografije: Alan Orlič Odigrane skladbe: KRILA – Aleksander Mežek - YouTube TEČEM SKOZI ČAS – Aleksander Mežek AJDA PA ZNOVA CVETI - Aleksander Mežek, Andrej Guček OSAMLJENA SENCA - Aleksander Mežek, Andrej Guček SVETLE KAPLJE - Aleksander Mežek, Maša Bogataj KAM - Aleksander Mežek TRNOVO, KRAJ NESREČNEGA IMENA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar JULIJA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar, Andrej Guček LIPA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar SRCE NA ELEKTRIKO - Aleksander Mežek, Maša Bogataj - YouTube HIŠE GOSPODAR - Aleksander Mežek, MRFY TU SEM DOMA - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček PAF - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček - YouTube

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Maja Moll. Jurij Hudolin je pesnik, pisatelj, scenarist, kolumnist in prevajalec. Še pred študijem primerjalnega jezikoslovja in srbohrvaškega jezika je izdal pesniški prvenec Če je laž kralj in nadaljeval kot pesnik, napisal je obilo scenarijev za dokumentarne filme ter se proslavil kot kolumnist pri vseh večjih časopisih v državi. V zadnjih dveh desetletjih ga poznamo zlasti kot pisca romanov, med katerimi naj omenimo Objestnost, Pastorek, Vrvohodec, Ingrid Rosenfeld in Osnove ljubezni in zla ter Ljubljanske ulice in Trst via Ljubljana. V letu 2023 je Hudolin izdal kar dva romana, ki ju je pisal pet let in o katerih pravi, da sta povezana in da združujeta avtobiografske in fiktivne prvine. Vsak iz svojega zornega kota odgrinjata plasti ženske psihologije in podajata različne vidike razumevanja odnosov med spoloma. Roman Čas lepih žensk piše moška roka in v njem nastopa veliko junakinj s konkretnimi imeni, roman Velika in moški spol pa je napisan iz vidika ženske osebe – v ospredju je zgodba, imena pa so bolj ali manj nepomembna. Hudolin protagonistko imenuje kar Velika, njenega partnerja oziroma soproga Moški in njegovega sina Mali. Prek razmišljanja glavne junakinje gradi napetost, ki pa nenehno niha; pri tem pisatelj vključuje dolge in kompleksne stavke in vanje mojstrsko vstavlja starinske izraze, da pripoved deluje nekoliko arhaično, čeprav je postavljena v sodobni čas. Brez dvoma je roman, gledano iz stilističnega vidika, izjemno večplastno in zahtevno delo, pri katerem je Hudolin pokazal ves razpon pisateljskih zmožnosti. Na začetku romana pisatelj navaja, da mu je zgodbo nekega vetrovnega večera pripovedovala prijateljica, kot da bi bralca želel opozoriti, da je napisana po resničnem dogodku. Ne glede na to, ali gre za pretežno resnično ali fiktivno delo, je v drugi polovici romana veliko dramatičnih zasukov, ki nas do zadnje strani držijo v šahu, ne da bi nam uspelo uganiti, kako se bo zgodba razpletla. Zdi se, da se pisatelj na eni strani poigrava z bralčevimi pričakovanji, na drugi pa z družbenimi tabuji in stereotipi. Eden izmed njih je incest oz. erotična zveza med Veliko in pastorkom, ki ga naziva “moj moj” ali Mali in ki ga dobro desetletje vzgaja kot svojega sina, dokler se nedolžna simpatija nekega večera ne prelevi v večletno ljubimkanje. Čeprav bi Hudolinu lahko očitali, da tudi sam nehote zapada v stereotipe, zlasti ko opisuje brstečo življenjsko energijo Velike, ki jo v nasprotju z depresivnim Moškim kar razganja od poželenja, se po drugi strani zavemo, da je roman pravzaprav kronologija neke ženske želje, ki jo zaznamuje težko otroštvo z zasvojeno materjo – prostitutko – in odsotnim očetom. Hudolinov roman Velika in moški spol namreč lahko beremo tudi kot eksperimentalen odgovor na Freudovo vprašanje “Kaj neki ženska hoče?”, saj nam pisatelj postreže s pronicljivim pogledom v protagonistkino nezavedno, nakar nam njene iracionalne odločitve postanejo precej bolj jasne: “… seks je v sodobnem svetu pogosto nekakšna tržna menjava, čeprav s tem ne mislim na prostituiranje ali kak podoben deal in se zato pogosto identificira z neoliberalnim kapitalizmom; zame je seksualnost gola emocija in skrajno razdajanje strasti, čista, globoka in jasna ljubezen, v tem sem do skrajnosti sproščena …” Protagonistka se ne zaveda, da imajo “problemi” z zasvojenostjo od seksa in drog zametke že v otroštvu, ko je bila spolno zlorabljena, in da njena psihopatologija ni nič manjša od psihopatologije nevrotičnega Moškega, ki je v preteklosti zakrivil nesrečo s smrtnim izidom. Hudolin daje bralcu posredno vedeti, da smo že v štartu žrtve svoje preteklosti – najsi gre za slabo vest, ki razdira Moškega ali pa za žrtev nasilja (Velika), ki na eni strani nenehno hrepeni po ljubezni kot neponovljivi ekstazi, na drugi pa nezavedno zahteva ponovitev travme. Zanimivo je, da je tudi ljubezenski odnos do literature za protagonistko – tako kot vsaka druga ljubezen – “mejno stanje”: “mejen je, na robu skrajnosti in to si je treba priznati in pogosto tudi mračnjaški, saj književnost več ali manj poganja vsebinska skepsa,” Pozneje suvereno doda: “… svet literature me je vedno privlačil prav zaradi svoje izmuzljivosti, večplastnosti in možnosti neštetih izborov interpretacije in percepcije in mogoče se bom kdaj kasneje ukvarjala le z njo: zadovoljena sem že s tem, če imam občutek, da sem pozorna bralka, čeprav je tudi res, da sem spoznala, da mi največ pomeni življenje samo po sebi, ljubezen, spolnost, prijateljstvo. Osebna sreča, kakor radi rečemo. Ta je več kot literatura, biznis, uspeh. Živeti!” Protagonistka živi v svojem iluzornem mehurčku, ne da bi se zavedala, da jo žene samodestruktivni libido, ki ga v skladu s psihotično naravnano neoliberalno družbo razume kot nekaj pozitivnega, ne nazadnje ji uspe zagnati slaščičarski posel in vzgojiti pastorka v vzornega študenta filozofije. Tudi ko se njemu sesuje družinsko življenje v Ameriki in ko sama po smrti Moškega zaživi kaotično življenje z zasvojenim mafijcem in doživi odvisniški kolaps, se ne neha tolažiti, kako najboljše za njo šele prihaja. Velika in moški spol je roman, ki prepleta in nadgrajuje tri plasti neke življenjske zgodbe: sedanjo, preteklo in prihodno, ki se nenehno obrača nazaj k preteklosti in nam sporoča, da se v tem kroženju oz. dramaturškem “loopingu” skriva ljubezen sama. Začutimo jo lahko tudi v številnih slikah Vladimirja Lebna, ki je z živalskimi motivi, razporejenimi v popolne kroge, ustvaril ilustrativno platformo romana in nam sporoča, da nobeno življenje ali dejanje n vredno moralne obsodbe ali samoobžalovanja.

Drugi poudarki oddaje: - Na svetovni dan srca so pripravili številne dejavnosti tudi na Gorenjskem. - Piran in Izola vse bolj priljubljeni točki za postanke navtičnih turistov. - V Novem mestu panelna razstava Grad Grm v odsevu časa. - Gobe letos rastejo bolj slabo, čisto mogoče pa je, da nas bodo še presenetile.

Zgodovinar dr. Dragan Matič je v svoji matični hiši, Arhivu RS, objavil knjigo "Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice". Že podnaslov, Zaplembe časopisov in druge tiskovne zadeve v obdobjih 1873-89 in 1908-14 v pravosodnih fondih Arhiva Republike Slovenije, časovno zaokrožijo to tudi v našem obdobju potrebno ovrednotenje tiskovne svobode v t.im. "dobri stari Avstro-Ogrski". Obsežna, dobrih 330 strani obsegajoča zgodovinsko-arhivska študija ohranjenih pravosodnih spisov ljubljanskega okrožnega sodišča in tožilstva tega obdobja, razkrije, kaj je takrat in tudi globoko v 20. stoletje pomenilo biti Slovenec ali Slovenka v dvojni monarhiji, ki je javno objavljal svoja razmišljanja. Prvi del razkrije historiat spreminjajočih se praks sodne in siceršnje državne administracije v obravnavanju svobode javne besede, ki je po ohranjenih virih sodeč strožje obravnavala sklicevanje slovensko govorečih na ustavno demokratično politično življenje v desetletjih po l.1848 do začetkov 1.svetovne vojne. Gre za potrebno in doslej manjkajoče delo, ki zamaje občasne nostalgične reminiscence po "stari Avstriji". Skozi prikaz obravnav sodnih zaplemb delo pokaže na že takrat rojevajoče se zametke radikalizacije nacionalizma nemško govorečih v smeri fašizacije v Avstriji. FOTO: Naslovnica dela »Tiskovna svoboda v krempljih ljubljanske justice« VIR: Program Ars, Goran Tenze

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo Javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja za leto 2023. Bili smo na kmetiji Mis, ki jo je prizadel požar. Ljubljanske mlekarne so te dni zagnale akcijo Naj hlev, s katero želijo izpostaviti skrb za dobrobit živali in dobre prakse s tega področja v slovenskih rejah, pravi Aleš Valenčič.

Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.

Pesnik Peter Levec se je rodil 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju, umrl je tik pred letom 2000. Pesniti je začel že kot dijak in prve pesmi objavil v Mladem jutru. V njegovo življenje in pesnjenje je zarezala okupacija, mobilizacija, nato se je pridružil partizanom. in vojna. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, nato je delal v kulturnem uredništvu Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Nato je vse do upokojitve služboval na Cankarjevi založbi. Pisal je tudi razne ocene in polemične članke, pa tudi prevajal poezijo in prozo. Peter Levec je objavil tri pesniške zbirke in sicer: Koraki v svobodo leta 1945, Zeleni val leta 1954 in Brezkončni marec leta 1971. Za to zbirko je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Predstavljamo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, napovedujemo arheološka izkopavanja pred prenovo ljubljanske Drame, govorimo o poletnih prireditvah Centra za slovenščino, opozarjamo na razstavo O čem sanjajo krokodili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani ter poročamo s festivalov sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in glasbe Sajeta v Tolminu. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Maks Pust, urednica oddaje Staša Grahek.

Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.

Piše: Muanis Sinanović. Bere: Jure Franko. Esad Babačič se je pred tremi leti proslavil z esejističnim prvencem Veš, mašina, svoj dolg, ob koncu prejšnjega leta pa se je na slovenskem knjižnem trgu pojavila njegova nova zbirka esejev Navijaj v sebi. Lahko bi rekli, da se v prvi knjigi izraža dnevni, sončni, predkoronski Babačić, v drugi pa temni in epidemijski Babačić. Ljubljanske ulice, ki so se prej pretakale skozi črke, iz strani v stran, se križale in vračale k sebi, tokrat niso več kraji spominov neke mladosti pod svobodnim soncem, temveč prizorišče pisave, ki na njihovi karantenski izpraznjenosti puša kaplje krvi spominov: tu so lumpenproletarska preteklost, v proizvodnji zakrneli delavci, popadli in umrli pesniki, v prvi vrsti Brane Bitenc, s katerim je še po desetletjih razvidno neusahlo prijateljstvo, pa tudi sociološko zanimivi zapisi o Alešu Debeljaku, od katerega ga je sprva ločeval akademski prepad, vendar je Debeljakov podtalni in odprti duh globoko prodrl v nezavedno slovenskega literarnega polja in tudi v Babačićeve misli. Tu so še pisma številnim anonimnim prijateljem, tudi v tujino, v Bosno. Tisto, zaradi česar je knjiga Navijaj v sebi zares posebna, pa je zmožnost brati ljubljansko hipokrizijo skozi prizmo bivanjske krize, v kateri se razpostavljajo vsi slepi ideali mladosti. Pri tem bolj kot filozofijo citira popularne komade iz svojega časa, nad katerimi bi marsikateri mlajši človek zamahnil z roko, češ, starci spet težijo z rokenrolom. Vendar so ti komadi večinoma podani zelo organsko, skozi generacijske skupne točke, vgrajene v razlago dane poante in krize smisla. Denimo verz “sve je lako kad si mlad”, ki so ga poslušali desetletja, se v poznih letih pokaže kot čista prevara, kajti to mladostenje ne nosi v sebi klice nečesa, kar bi vzklilo v poznejših letih. Med osemdesetimi in sedanjim časom se ni veliko spremenilo, le da, če navajamo avtorja, veliko lažje vstopamo in izstopamo in, če ga interpretiramo, se pri tem tudi bolj osamljamo. Nikakršnega napredka torej ni. Kljub vsem razočaranjem in smrtim pa se nam punk v Babačićevi perspektivi še vedno kaže kot svetel moment, kot gibanje, ki je s svežim vetrom prepihalo nekaj takratne ljubljanske megle, predvsem pa je vzpostavilo vezi, ki jih ni mogoče pozabiti, četudi so se tragično pretrgale. Babačić ne varčuje s kritikami, loteva se brezumnih vidikov nacionalnega razkola na levo in desno, hipokritskih predstavnikov kulture, ki bolj prekarizirane puščajo na cedilu, predvsem pa propadlosti sanj, ki so v osemdesetih in devetdesetih letih obljubljale nov raj na zemlji, prinesle pa so praznino, pretrgane vezi in razočaranje starajoče se generacije. Kljub temu so vse teme zapisane z nenavadno milino. Skoznjo se nam Babačič približa s svojim človeškim vidikom, ne da bi nas zamoril, temveč da bi odprl naše srca, da bi zakrvavela skupaj z njegovim, in bi bili že dva, trije, bi že bili neka množica, ki bi ne samo prepoznavala skupne probleme, temveč jih so-občutila. Na ta način se knjiga Navijaj v sebi lahko bere tudi terapevtsko. V njej poleg starega pankerja Babačića srečamo še skritega vodmatskega sufija Esada. Podobno kot v knjigi Veš, mašina, svoj dolg se reference velikokrat ponavljajo, Babačič se loteva ustaljenih retoričnih in poetičnih prijemov, tako da se nam ves čas zdi, da se gibljemo okoli skupnega pomenskega jedra. Nekateri bodo v tem videli ostre robove, a če je tako, so to ostri robovi, ob katere se urežemo, zato da bi videli, da knjiga sega onkraj sebe, neposredno v neko življenje. In normalno je, da ima to življenje svoje obsesije, svoje spomine in nezaceljene rane, h katerim se vrača. Prav ti ostri robovi po našem mnenju, paradoksno, poudarjajo vrednost knjige. Navijaj v sebi je branje za vse, ki pogrešajo človeški stik; ki v samoti opazujejo propadanje vseh napovedi, ki jih je prinesla bližnja preteklost; ki knjigo razumejo kot živ dialog s prisotnim avtorjem; in je več kot smiselno nadaljevanje predhodnice Veš, mašina, svoj dolg.

Nekdanji člani sveta psihiatrične klinike Ljubljana, ki jih je vlada razrešila včeraj, ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitajo neresnične in zavajajoče navedbe. Kot dodajajo, je zavod ena od najbolj nadzorovanih zdravstvenih ustanov. Minister se bo danes sešel s tistimi, ki ga seznanjajo z dogajanjem na kliniki. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski notranji ministri vendarle dosegli dogovor o prenovi azilnega sistema Unije, ki se je sesul po migrantskem valu leta 2015 - Trump prvi nekdanji ameriški predsednik, proti kateremu je bila vložena obtožnica na zvezni ravni - Občina Slovenska Bistrica sprejela obvezno razlago uredbe o umeščanju načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju

Potem ko svet zavoda ljubljanske Psihiatrične klinike včeraj ni ukrepal in razrešil generalnega direktorja Bojana Zalarja zaradi očitkov o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov, je vlada danes zamenjala vseh 5 predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda. Minister Danijel Bešič Loredan je direktorja klinike pozval k takojšnjemu odstopu. V nasprotnem primeru ga bo razrešil novi svet zavoda. V oddaji tudi: - Obrambni minister Šarec: Pogodbena kazen za odstop od nakupa boxerjev bo stala 4,15 milijona evrov - Analize za smotrnost vzpostavitve letalskega prevoznika strateškim partnerjem se nadaljuje - V Hersonski oblasti v Ukrajini po porušenju jezu na reki Dneper pod vodo približno 600 kvadratnih kilometrov

Na ljubljanski psihiatrični kliniki svet zavoda razpravlja o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov. Ni znano, ali bo med temi tudi zahteva po razrešitvi dolgoletnega direktorja klinike Bojana Zalarja. Ta je z včerajšnjo sporno izjavo glede žrtev spolnih napadov sprožil novo ogorčenje, toda danes se je opravičil za izrečeno in dejal, da je bila izjava iztrgana iz konteksta. Ostali poudarki oddaje: Turški predsednik Erdogan Moskvi in Kijevu predlaga ustanovitev mednarodne komisije za preiskavo uničenja jezu Kahovka Obrambno ministrstvo z novimi pogodbami krepi domačo obrambno industrijo Prosilci za azil ob grožnjah z vrnitvijo na Hrvaško opozarjajo: Vračajo na tja, kjer so nas obravnavali kot živali, ne kot ljudi.

Piše Iztok Ilich. Bere Jure Franko. Med postopno otoplitvijo po Osimskem sporazumu se je pogled na polpreteklo zgodovino odnosov med Italijani in Slovenci oziroma kraljevino in po vojni republiko Italijo ter slovensko entiteto v obeh Jugoslavijah in samostojno državo razcepil v dve prevladujoči smeri. Po eni strani so potomci ezulov in pripadniki skrajne desnice leta 2004 v Rimu dosegli razglasitev dneva spomina na fojbe in italijanski eksodus ter tudi na vladni ravni uvedli retoriko o nedolžnih žrtvah divjaških Slovanov »samo zato ker so bili Italijani«. O fašizmu, okupaciji, nasilju nad civilisti pa niti besede. Eden prvih odgovorov je bil dokumentarno pričevanje o trpljenju in umiranju otrok v fašističnih taboriščih, predstavljeno na razstavi v Gorici, ki ji je sledila knjiga Metke in Borisa M. Gombača Ko je umrl moj oče. Razpoke v dolga desetletja trdnem zidu med resnicama obeh strani so se začele kazati že prej, posebno po nastanku Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o dogajanju v obdobju 1888–1956, ki ga je slovenska stran objavila, italijanska pa ne. Kljub temu so ta dokument preučili in upoštevali tudi mnogi italijanski zgodovinarji. Ob prehodu 20. v 21. stoletje je bila v italijanščino prevedena vrsta literarnih del Borisa Pahorja in drugih slovenskih pisateljev o fašizmu. Hkrati so se začele množiti tudi do uradnega zgodovinopisja kritične raziskave italijanskih avtorjev, kot sta Piemontese in Capogreco. Zbliževanje se je nadaljevalo s predsedniškim srečanjem na Bazoviški gmajni in vrnitvijo Narodnega doma v Trstu. Razprava Užaljeno maščevanje v tem kontekstu širše odpira še ena priprta vrata v preteklost. Čeprav je bilo o trpljenju in umiranju internirank in internirancev napisanih že veliko knjig, še nobena ni bila tako temeljita in znanstveno utemeljena. Njeno jedro so z odprtimi oziroma narativnimi intervjuji pridobljeni spomini Slovencev in Slovenk na fašistična taborišča, kamor so jih okupacijske oblasti največ poslale iz Ljubljanske pokrajine. Večino po zaostritvi režima zaradi krepitve odpora, predvsem pa potem, ko so Italijani sprevideli, da z zmernejšimi ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja – ne le umiritve, temveč tudi poitalijančenja in fašizacije slovenske družbe. Sorazmerni popustljivosti je nasprotoval tudi vojaški vrh, ki je komaj čakal, da se, potem ko ni mogel uničiti partizanske vojske, med veliko ofenzivo leta 1942 s požigi in pokoli znese nad nemočnimi civilisti. Avtorji knjige, zgodovinarji Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle, italijansko divjanje z elementi rasistične politike imenujejo užaljeno maščevanje gospodarja, nezadovoljnega s potekom vojne in razdraženega zaradi občutka, da ga je preslepil lažni lesk višje omike okupiranih prebivalcev. Vojaško nasilje so dopolnile grobe oblike internacije v taborišča za civiliste na otoku Rabu, v Julijski krajini in globlje v Italiji. V taboriščnih barakah in šotorih je v pogosto nič manj grozovitih razmerah kot v nacističnih uničevalnih taboriščih zaradi lakote in bolezni pomrlo več tisoč Slovencev in Slovenk, tudi otrok; zaradi pomanjkljive in deloma uničene dokumentacije njihovo natančno število ne bo nikoli znano! Interniranci in interniranke – raziskavo v letih 2012–2015 jih je živih dočakala manj kot polovica – ter njihovi svojci so osebne ali družinske izkušnje raziskovalcem posredovali v okviru raziskovalnega projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost s sodelovanjem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za zgodovino Univerze v Ljubljani. Avtorji raziskave, pravzaprav soavtorji povezovalnih in pojasnjevalnih besedil, ki so jih med seboj dopolnjevali in usklajevali, so se na pogovore temeljito pripravili. Upoštevali so nove metodološke pristope, ki onemogočajo ali vsaj močno omejujejo možnost najrazličnejših zunanjih vplivov in notranjih vzgibov na pripoved pričevalcev. Zabeležene izjave, spomine pa tudi v pozabo potlačene izkušnje 54 sogovornikov in sogovornic so pretresli skozi sita preverjanja pristnosti in zanesljivosti ter jih sproti potrjevali s podatki iz italijanskih in slovenskih arhivov. Da bi jim bilo lažje slediti, so v najobsežnejšem 4. delu pripovedi sogovornikov razporedili v več tematskih krogov. Na primer: Pomoč in sočutje, Nasilje, Sprejem in namestitev, Bivalni pogoji in obleka, Higiena, bolezni, smrt, Hrana, voda, Špiclji in kapoti, Družbeno življenje in intima ter Vera, bogoslužje, politika. Objave tako zbranega besedilnega in dokumentarnega gradiva o italijanskih fašističnih zaporih in taboriščih v knjigi Užaljeno maščevanje večina njihovih žrtev ni dočakala. So pa redki preživeli, predvsem pa njihovi mlajši in najmlajši potomci dobili v roke izčrpen, na več ravneh preverjen prikaz prikrivane, tudi drugod po Evropi malo znane tragične izkušnje Slovenk in Slovencev na Rabu, v Gonarsu in drugih krajih nesrečnega spomina. Obsežni komentarji avtorske trojice omogočajo tudi boljše razumevanje problematičnosti italijanskega zanikanja vojnih zločinov, ki mu še kar ni videti konca.

Skupinska razstava "Mojstri ljubljanske fotografske šole. 60 let Fotogrupe ŠOLT" v ljubljanski Galeriji Photon predstavi izkušene fotografe, ki so svoje ustvarjalne vrhove začeli dosegati na vrhuncu rabe "analogne črno-bele fotografije" v drugi polovici prejšnjega stoletja. Najprej so študentje v Ljubljani leta 1963 ustanovili Fotogrupo ŠOLT, kar so bile inicialke za Študentsko organizacijo ljudske tehnike, s Fotoklubom Ljubljana pa so se združili leta 1968. Med njimi je bil takrat že leto dni mojster fotografije Tone Stojko. Foto: Tone Stojko pred plakatom razstave – njegov posnetek Jagode Kaloper (1947-2016), igralke v filmu Dušana Makavejeva W.R.: Misterij organizma, na Festivalu v Cannesu leta 1971, vir: Goran Tenze.

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.

Ob obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko in predsednika vlade Roberta Goloba v ljubljanski Drami, je premier poudaril, da je presenečen, v kako slabem stanju je ena od naših najpomembnejših kulturnih zgradb. Ob tem sta premier Golob in ministrica Vrečko napovedala, da bo stavba obnovljena do 115-te obletnice njenega odprtja, torej do leta 2026. Vlada je v letošnjem rebalansu že zagotovila sredstva za celovito obnovo. Ostale teme: - Ob mednarodnem dnevu mladih poudarek na medgeneracijski solidarnosti - Ostre kritike delodajalskih organizacij na vladni predlog davčnih sprememb - Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje nastopu ruske sopranistke Ane Netrebko na Ljubljana Festivalu

Na dan upora proti okupatorju praznujemo ustanovitev organizacije, ki se je kmalu zatem poimenovala Osvobodilna fronta in bila ves čas druge svetovne vojne na naših tleh steber boja proti nemški in italijanski okupaciji. Toda če kot začetek OF razumemo znameniti sestanek v hiši književnika Josipa Vidmarja proti koncu aprila 1941, ko so se različne skupine, od Komunistične partije pa do Krščanskih socialistov in Sokolov, odločile zasnovati tukajšnji odpor, ta sestanek vendarle še ne pomeni avtomatičnega začetka oboroženega boja proti okupatorju, kaj šele boja, ki bi potekal v kakšni bolj centralno načrtovani in organizirani obliki. Kdaj in kako se torej vzpostavijo prve partizanske enote? Na kakšen način se organizirajo in medsebojno usklajujejo? Kako sploh pridejo do orožja in sanitetnih materialov? Kdo se v njih bori in koliko imajo ti borci vojaških izkušenj? In navsezadnje: kako se vse to spreminja skozi prvo leto oboroženega partizanskega gibanja, izredno razgibano obdobje, ko se odporniška vojska razvije tako rekoč iz nič in uspe za nekaj časa zasesti kar dve tretjini tako imenovane Ljubljanske pokrajine? To so nekatera vprašanja, o katerih se bomo ob današnjem prazniku pogovarjali z odličnim poznavalcem našega partizanskega boja, predvsem njegovega vojaškega aspekta, zgodovinarjem dr. Damijanom Guštinom, ki je obdobje partizanskega odpora, o katerem bomo govorili danes, opisal tudi v monografiji z naslovom Prva Partizanska pomlad, ki je nedavno izšla pri Inštitutu za novejšo zgodovino. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Poveljstvo Druge grupe odredov in nato Četrte operativne cone: z leve proti desni politični komisar Dušan Kveder – Tomaž, komandant Franc Rozman – Stane in namestnik komandanta Peter Stante – Skala, fotografirano v letu 1942, hrani Muzej novejše zgodovine Celje

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Med lanskimi naložbami Ljubljanske mestne občine v stavbe najbolj odmeva obnova Cukrarne. Kako napredujejo priprave na gradnjo stanovanjske soseske v Rožni dolini pri Novi Gorici? Ob obisku vlade v Posavju podpisali pismo o nameri za gradnjo namakalnega sistema na Krškem polju. V Bohinju si po zasilni sanaciji znamenitega mostu zdaj prizadevajo še za njegovo razširitev. Kvačkarice z vse Slovenije so se povezale v prizadevanjih za vpis v Guinessovo knjigo rekordov.

Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.

Vrata zdravstvenih ustanov se za necovidne paciente vse bolj pripirajo. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja poteka največja mobilizacija zdravstvenega kadra v zgodovini države. Minister na pomoč kliče vse medicinske sestre, ki so kdajkoli delale v enot intenzivne terapije ali operacijskih dvoranah, v bolnišnicah so že tudi ekipe Slovenske vojske, dijaki in študenti zdravstvenih smeri ter prostovoljci Rdečega križa. Druge teme: - Ljubljanske šole dan pred uvedbo samotestiranja predlagajo, naj se učenci prve triade testirajo doma - Del opozicije: ob višanju cen energentov izbira med hrano in ogrevanjem vse bolj realna dilema številnih družin; koalicija: finančna pomoč je pripravljena - Prebežniki proti poljskim varnostnim silam metali kamenje in steklenice, policija odgovorila z vodnim topom in solzivcem

Čeprav vsakodnevno uporabljamo bančne storitve, vsaj od finančno-gospodarske krize naprej pa se še predobro zavedamo tega, kako močno lahko dogajanje v bančnem sektorju vpliva na naša življenja, se le redko zanimamo za to, kako banke sploh delujejo, kdaj in zakaj so nastale, kako se je njihova vloga skozi čas spreminjala in kakšna je njihova zgodovina v slovenskem prostoru. In vendar bančništvo – ne samo, kadar se zaradi kolapsov velikih bank zamajejo svetovni finančni trgi, ampak tudi s svojim siceršnjim delovanjem – predstavlja pomemben del moderne gospodarske zgodovine in ima močan vpliv na oblikovanje naših družb. Še več, brez finančnih institucij si verjetno lahko le stežka predstavljamo hiter razvoj ob prehodu iz agrarnega v industrijsko gospodarstvo, pa naj se je ta odvijal pod okriljem zasebnih ali državnih bank in hranilnic ter pod takšnimi ali drugačnimi gospodarskimi sistemi. No, nekatere aspekte bančništva – od tega, kako pravzaprav deluje bankomat ali kartična transakcija, pa do spreminjajočih se bančnih praks in seveda bogate, več kot 200-letne zgodovine denarja in bančnih institucij na Slovenskem – od letošnjega poletja v prostorih nekdanje Mestne hranilnice Ljubljanske na Čopovi ulici osvetljuje Bankarium - Muzej bančništva Slovenije. O tamkajšnji razstavi, ki je nastala pod okriljem Nove Ljubljanske banke, ter o zelo raznoliki preteklosti slovenskega bančništva, ki se je s časom in seveda s spremembami držav ter gospodarskih sistemov močno spreminjalo, bomo v tokratnem Kulturnem fokusu govorili s kustosinjo razstave dr. Meto Kordiš. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Iz ljubljanske stolnice svetega Nikolaja na 23. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri poleg tamkajšnjih vernikov sodelujejo gasilci iz ljubljanske regije. Ob somaševanju stolnega župnika Romana Starca sveto mašo daruje ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Pojejo: oktet 10. brat, Fantovska pevska skupina Matici in dekliška vokalna skupina Flora. Za glasbeno spremljavo skrbita organistka Marija Čuk in Godba Vodice pod vodstvom kapelnika Igorja Dajčmana.

Slovenci na dolgi rok varčujemo neučinkovito. Čeprav privarčujemo kar 13 odstotkov razpoložljivega dohodka pa je struktura naših prihrankov povsem nedonosna. Glavnino namreč nalagamo v banke in to kljub negativnim obrestnim meram in celo ležarinam. Ob tem je naš borzni trg še vedno nerazvit in zanemarjen. Kako ga oživiti in to na način, da bodo naši prihranki tako donosni, da bodo pokrili tudi pomemben del stroškov v času naše upokojitve? Rešitev je lahko obvezni tretji pokojninski steber, poudarjajo nekateri. O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije, - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Blaž Bračič, član uprave NLB skladi, - dr Igor Lončarski, ekonomist z Ljubljanske ekonomske fakultete.

Izbor današnje koncertne ponudbe: V Paviljonu Mestnega parka v Mariboru se že desetletja ob sončnih nedeljah odvijajo tradicionalni promenadni koncerti. Danes bo tako ob pol enajstih dopoldne nastopil Brass Band Slovenija, zasedba, ki jo sestavljajo trobila in tolkala, kar ji daje specifičen žametni ton. Ogled koncerta je brezplačen V Slovenski filharmoniji bo ob 11. uri potekal koncert iz cikla Nedeljskih matinej v Slovenski filharmoniji. Nastopila bosta Orchestra Matutina in violiniska Rannveig Marta Šarc, koncert bo vodil dirigent Matej Šarc. Na sporedu koncerta bo glasba Johanna Sebastiana Bacha. Ljubljanske madrigaliste bomo ob petih popoldne lahko slišali v spletnem prenosu iz atrija ZRC SAZU: svoj letni koncert prirejajo s pomočjo podpore Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter programa Ars Radia Slovenija. Koncert z naslovom Blagor družinam bo na predvečer dneva slovenskih izgnancev tako lahko dosegel tudi občinstvo prek meja in oceanov. Pevcem se bosta pridružila še basbaritonist Marcos Fink in pianistka Irina Milivojević. Radijski posnetek koncerta boste lahko ujeli v Arsovem Zborovskem panoptikumu čez 14 dni.

Veteran in legenda slovenskega teka je na 40. obletnico svojega prvega maratona v Radencih gostoval v 40. epizodi podcasta! V mladih letih je bil atlet, kasneje hiter maratonec, ki je maraton pod tremi urami odtekel kar 15 krat. Je eden petih tekačev, ki je odtekel vse Ljubljanske maratone. Zadnjih 10 let je navdušen trail tekač, specialist za ultra razdalje in stalni udeleženec 100 miljskih preizkušenj doma in v tujini. Znameniti UTMB je na različnih razdaljah zaključil kar 8 krat. Pravi, da bo maratone tekel, dokler jih bo lahko. Že iz kljubovanja!

Nina Kovšca je četrto leto pevka Špadnih fantov z Vipavskega. Njen zares čudovit glas pa jo je zapeljal v kar nekaj različnih glasbenih žanrov. Slišali jo boste kot solistko pri vipavskih Tamburjaših …, poje pa tudi v dveh domačih zborih, v cerkvenem ter v zboru Duri s Cola. Jutri je dan Evrope … In Nina je Evropo doživela na enomesečni turneji s svetovno operno divo Anno Netrebko, z opero Jolanta, Petra Iljiča Čajkovskega. Pela je z zborom Ljubljanske opere in zborom Slovenske filharmonije. Narodno-zabavno glasbo je Nina pred leti prepevala v ansamblu Gorski cvet, danes pa poje s Špadnimi fanti, in prav s pesmijo Špadnih fantov začenjam klepet z Nino Kovšca. Venček travniških je to …

Od danes nošenje maske na odprtih javnih površinah ob primerni razdalji ni več obvezno. Vlada bo danes odločala o podaljšanju razglasitve epidemije, po pričakovanjih bo obravnavala tudi predloge omejitvenih ukrepov za praznične dneve. V oddaji tudi o tem: - Covid tudi brezdomce potiska v vse hujšo stisko - V Nemčiji skoraj za mesec dni zapirajo javno življenje - Danes razsodba o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke - Novi glavni trener smučarskih skakalcev Robert Hrgota

Pred nekaj meseci je izšla izjemna publikacija: Almanah ljubljanske Drame 1867 – 2017. Prva letnica zaznamuje ustanovitev ljubljanskega Dramatičnega društva in s tem začetek poklicnega gledališča na Slovenskem, druga pa leto, ko smo praznovali sto petdeset let od tega dogodka – v ljubljanski Drami je bila praznična kar celotna sezona. O knjigi, v kateri »so zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih in osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj ljubljanske Drame, na njeno družbeno vlogo, podobo in kdajpakdaj celo preživetje,« kot je poudarila dramaturginja Mojca Kranjc, se z njo kot urednico Almanaha pogovarja Tadeja Krečič.

V znameniti stavbi na Aškerčevi 2 v Ljubljani že več kot pol stoletja domuje ena izmed ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Njena vrata vsak dan prestopi skoraj sedemsto zaposlenih – med njimi približno 400 predavateljic in predavateljev – ter komaj pregledna množica do- in podiplomskih študentk in študentov; na fakultetnih 21 oddelkih jih bojda študira skoraj 8000. V tamkajšnji knjižnici, po številu enot menda peti največji v Sloveniji, je delavcem in študentom na voljo tudi več kot tri četrt milijona knjig, strokovnih revij, diplom, doktoratov in drugega gradiva. Toda te številke – pa naj bodo še tako impresivne – vendarle ne povedo prav veliko o Filozofski fakulteti, ki jo po stoletju neprekinjenega delovanja brez obotavljanja lahko označimo za osrednjo pedagoško in znanstveno-raziskovalno institucijo s področja humanistike v slovenskem prostoru. Zato smo njeno zgodbo vsaj v grobih obrisih skušali povedati v tokratnem Kulturnem fokusu. Kako se je Filozofska fakulteta spreminjala v viharnem času minulih stotih slovenskih let in kako je sama vplivala na našo družbo, širila njene horizonte, jo spreminjala in bogatila, sta nam pojasnjevala zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in komparativist dr. Tone Smolej. Naša gosta sta oba, kajpada, predavatelja na Filozofski fakulteti, sicer pa sta tudi člana avtorske skupine, ki je ob nedavni stoletnici spisala pregledno in z dokumentarnim slikovnim gradivom razkošno opremljeno Zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Na današnji dan pred sto leti ni bil torek, ampak sreda. 9.00 dopoldne, v zbornični dvorani Deželnega dvorca so se gnetli študentje in ko je za kateder stopil predavatelj, tedaj 29-leten Fran Ramovš, je zavladala tišina. Ta trenutek oziroma ta dan uradno štejemo za začetek Univerze v Ljubljani. Po sto letih obstoja pa se je univerza znašla v položaju, ko si znova postavlja ključna vprašanja o svoji vlogi v družbi. Po eni strani se lahko pohvali z izjemnimi raziskovalnimi dosežki, po drugi strani pa se spopada z notranjimi aferami. O začetkih ljubljanske univerze, njeni stoletni poti in pogledu v prihodnost pa v današnjem Vročem mikrofonu, ki sta ga pripravila Gašper Andrinek in Maja Ratej.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo se spomnili nekaterih slovenskih svetniških kandidatov in predvajali pogovor o odškodnini, ki jo je prejela ljubljanska nadškofija.

Aprila je dopolnil 80 let tržaški pisatelj Claudio Magris. Založba Slovenska marica je obletnico izjemnega, večkrat nagrajenega italijanskega pisatelja in esejista zaznamovala s prevodom njegovega romana Brazgotine iz leta 2015. Delo se tako pridružuje precejšnjemu Magrisovemu opusu, prevedenemu v slovenščino. Ljubljanske junijske predstavitve tega kompleksno zasnovanega dela se je udeležil tudi Claudio Magris; z njim se je pogovarjala prevajalka Brazgotin Veronika Brecelj. Avtorjevo pripoved o delu in njegovih razsežnostih smo z dovoljenjem založbe popestrili z nekaterimi značilnimi odlomki iz romana. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Tone Frelih. foto: MMC/EPA

Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne. O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.

V NUK so odprli razstavo Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem.Sinoči so se v križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu začeli 41. Piranski glasbeni večeri.Po dolgih prizadevanjih se začenja prva faza celovite prenove SNG Drama Ljubljana.

»Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo. Foto: BoBo

Prvi april? Ja, prvi april! Ha-ha! In to kakšen! Da sva celo ofsajde pozabila! Pa se ne hecamo, dejansko imamo gosta iz - NK Domžale! Gregor Sikošek je naš gost, pa najbrž ne edini iz rumene družine do konca sezone. Kapo dol! Olimpija je sicer dobila derbi Ljubljanske kotline, Krško bi skoraj moralo premagati Triglav, a ga ni, Rudar in Gorica sta naredila ligo, Mura in Aluminij sta imela generalko za pokal, Maribor pa je bil proti Celju... No, spomladanski Maribor. Ki je zgodba zase. Taka. Prvoaprilska. ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala! *** OFSAJDI • PLTS • 2018-19 81 - Celje 49 - Maribor 48 - Aluminij 47 - Mura 47 - Aluminij 45 - Triglav 45 - Olimpija 44 - Krško 42 - Gorica 41 - Rudar 31 - Domžale

Oddajo ta teden posvečamo eni izmed dobitnic Prešernove nagrade Akademije za glasbo, Lari Hrastnik. Harfo je začela igrati na Glasbeni šoli v Celju, kjer je tudi maturirala, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njena mentorica Mojca Zlobko Vajgl. Redno se udeležuje tekmovanj in dosega odlične uspehe: recimo na TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Salieri v Italiji, Svirel v Sloveniji in na Mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije, poleg tega pa veliko tudi nastopa. Danes bomo v oddaji slišali posnetke z dveh koncertov, omenimo pa še, da je aprila 2017 nastopila tudi v ciklu Mladi virtuozi v okviru Festivala Ljubljana, decembra istega leta pa je izvedla recital v Orfejevem salonu ljubljanske opere v okviru Glasbene mladine Ljubljanske. Poleg tega je tudi poučevala, veliko pa sodeluje še z različnimi orkestri in komornimi sestavi. V oddaji bomo poslušali posnetek njene izvedbe Händlovega Koncerta za harfo (s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo) in odlomek iz Brittnove Sonate za harfo op. 83.

Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?

V oddaji Glasbeni utrip, prvi v letu 2019, bomo predstavili, kaj nam v prihajajočem letu ponujajo nekatere glasbene ustanove. Predstavili bomo festival V novo leto z novo glasbo, ki ga prireja Slovenska filharmonija, drugo polovico aktualne sezone Ljubljanske opere, nekatere poudarke opernega dogajanja v Mariboru v letu 2019, in pa stoto obletnico visokega in višjega glasbenega šolstva, ki se je z glasbenimi dogodki spominja ljubljanska Akademija za glasbo.

V današnji oddaji bomo predstavili nastop orkestra Filharmonija iz Londona – to je bil prvi koncert za zlati abonma – ter prve tri koncerte v sklopu letošnjega mariborskega festivala. Poročali bomo še o tretjem koncertu ansambla Slowind v sklopu 39. Kogojevih dnevov in o prvem za oranžni abonma Slovenske filharmonije, ob koncu pa pride na vrsto še reportaža s slavnostnega koncerta ob počastitvi 100-letnice poklicnega orkestra ljubljanske opere.

Štediše LJubljanske banke iz BiH i dalje bez svoje ušteđevine, uprkos presudi Evropskog suda za ljudska prava u njihovu korist. Mladi i razmjena u okviru projekta EU - Erasmus +. Već godinu dana dana aktivan naučni portal iz oblasti medicine, pokrenut iz Tuzle. Kako izmjeriti kvalitet pšenice? Speleološka ekpsedicija i naučna konferenecija u Tomislavgradu.

Današnjo oddajo namenjamo pianistki Kristini Golob, študentki klavirja v razredu profesorja Hinka Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poslušali bomo posnetek koncerta, na katerem je nastopila marca letos v Slovenski filharmoniji pod pokroviteljstvom Glasbene mladine Ljubljanske v okviru cikla Ob klavirju. V oddaji bomo slišali njeno izvedbo Beethovnove Klavirske sonate št. 23 v f-molu, op. 57, ?Appassionate?. Kristina Golob se je v letih izobraževanja udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter se predstavila na koncertih in festivalih po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Poljskem. Redno se udeležuje tudi številnih mojstrskih tečajev in poletnih šol pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so: Ruben Dalibaltayan, László Baranyay, Oleg Maršev in drugi. Na državnih tekmovanjih Temsig je v letih 2010, 2013 in 2016 prejela bronasto, dve srebrni in eno zlato plaketo. Je članica klavirskega Dua Dediquées, s katerim je osvojila tretjo nagrado in zlato plaketo na državnem ter dve prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju v Radljah in mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka. Pri šestnajstih letih je prvič nastopila kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije, leta 2016 pa je dvakrat nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in za izvedbo Griegovega klavirskega koncerta prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

O potencialu slovenskega trga, investicijskih priložnostih in tudi odgovor na vprašanje, ali bomo s kriptovalutami trgovali tudi na Ljubljanski borzi – v pogovoru z Alešem Ipavcem, predsednikom uprave Ljubljanske borze.

Za tokratni finančni komentar smo prosili Branka Železnika iz Ljubljanske borze.