POPULARITY
Združene države Amerike so se vključile v izraelsko-iranski konflikt. S svojimi bombniki so napadle tri iranske jedrske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je svetu sporočil, da so bili napadi spektakularen vojaški uspeh, ob tem pa poudaril, da bodo natančno, hitro in spretno nadaljevali napade, če se Iran ne bo odločil za mir. Teheran grozi s posledicami. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob od unije pričakuje prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom - Kakšne ukrepe sprejema Ljubljana za izboljšanje kakovosti zraka? - Poletna muzejska noč v kulturne ustanove po državi privabila mnogo obiskovalcev
Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.
Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.Zapiski: članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike, članek o vzorčenju v jamah v Virginiji, diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA, gostovanje v podkastu The Caving. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika.
Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.
Je ich desať: Nathan, Rywka, šesť detí, pes a mačka. Bývajú v dome v chudobnej časti Tarnova, v jednoizbovom byte s kuchyňou, so záchodom na dvore. No nikto z nich by tu nebol, keby sa Nathan Stramer po niekoľkých rokoch strávených v Amerike nevrátil do Tarnova. K tomuto činu sa odhodlal z lásky k Rywke, a po celý život jej bude sľubovať prázdniny pri mori. Pre šesť detí a nedostatok peňazí však Stramerovci nikdy neopustia maličký byt na Goldhammerovej ulici. Stramer je pútavý viacgeneračný historický román, v ktorom autor približuje medzivojnové roky v poľskej Haliči, v priesečníku rôznorodých kultúr, národov a vierovyznaní. Číta: Boris Farkaš
Richard Lintner je bývalý úspešný slovenský hokejista, majster sveta, ktorý má aj svoju televíznu show Citronáda. Richarda jednoducho poznajú nielen fanúšikovia hokeja. Sám o sebe tvrdí, že nie je extra veľkým fanúšikom áut, ale napriek tomu nám v každej odpovedi v rozhovore vyrozprával krásny príbeh. Moderátor Ďuro Sabo preto začal otázkou, na čo všetko má Richard svoj vodičský preukaz.Na čo všetko? Ja mám na motorku do 50 kubických centimetrov a na auto. Nemám na traktor alebo na nákladné auto.(pozn. editora: v súčasnosti možno na vodičské oprávnenie na vozidlá skupiny B šoférovať aj motocykle s automatickou prevodovkou s max. objemom motora 125 cm³ a s max. výkonom 11 kW)Nikdy si nechcel šoférovať autobus alebo niečo podobne veľké?Raz som na parkovisku jazdil na autobuse. To bolo v Rige na majstrovstvách sveta, keď sme čakali na chalanov.Ty ako aktívny hokejista si povedal vodičovi autobusu “Požičaj mi to tu na parkovisku?”Presne tak. Zopár chalanov už bolo v autobuse, tak som ich povozil okolo štadióna. Je to náročnejšie ako sa zdá, ale bavilo ma to. Len to malo jednu chybu. Vždy ma na vodičoch autobusov fascinovalo, ako sa za jazdy pozdravia, keď sa míňajú, ale na tom parkovisku som nemal koho pozdraviť. O túto príležitosť som prišiel.Neviem koľko si mal rokov, keď si odišiel hrať hokej do USA. Kde si si vlastne robil vodičský preukaz? Ja som si robil vodičák v Trenčíne, ale ešte raz som si ho robil aj v Amerike. Boli sme štyria chalani z Európy, robili sme si papiere ako bežní americkí občania, ale musím povedať, že tá pani policajtka nám pri tých testoch pomáhala. Niektoré predpisy sú tam iné ako u nás a boli zhovievaví.V NHL je starosť o hráčov na vysokej úrovni, hráč sa venuje len hokeju a o všetko ostatné sa stará klub. Je to aj pri kúpe auta?Za tie roky sa to už asi zmenilo, ale klub sa o také veci nestará. Je to na hráčoch, že idú do nejakého showroomu. V rámci tímu sú chalani, ktorí sa o autá zaujímajú a tí svojim spoluhráčom pomôžu. Ale mne moje prvé "americké" auto pomohol kúpiť môj agent.Kúpil si si nejaké “žihadlo” alebo bežné auto? Prvé auto, ktoré som mal v Amerike, bol Volkswagen Golf. Kúpil som si takého čierneho a príliš veľa ľudí tam na Golfoch nejazdilo. Zaujímavé je, že Ľubo Bartečko, ktorý bol na farme neďaleko, si kúpil tiež Golfa. Tak sme po Massachusetts jazdili my dvaja na golfíkoch.Ty si spomenul prvé auto, koľko áut si za morom vystriedal?Človek keď postupne mení tímy aj geograficky sa presúva, tak mení aj autá. Potom som mal Jeep, to sme boli v Milwaukee, tam bola zima. A ďalšie auto som mal zas Volkswagen, kúpil som si Passat kombi. Na mojich autách bolo evidentné, že som bol z Európy.V čom si ako mladý šofér mal najväčšiu neistotu pri šoférovaní?Ja som mal neistotu hlavne v tom, že keď som mal prvé auto, tak to auto dobre nebrzdilo. Ono malo taký problém, že keď som prvýkrát stlačil brzdu, tak ona prepadla a chytila sa až na druhýkrát. Keď som prišiel do servisu, tak ten chlapec v servise mi hovorí: „Akoby som vám to povedal pán Lintner. Vy ste neprišli do servisu o päť minút dvanásť, ale vy ste prišli o štvrť na jednu." Čudoval sa, že som bol ešte živý. Odvtedy si dávam pozor na to, aby auto, ktoré mám, bolo v čo najlepšom technickom stave.V minulosti si bol určite manuál a teraz si manuál alebo automat?Na toto mám výbornú príhodu. V Amerike po Passate som kupoval ďalšie auto, znova to bol VW, v New Yorku som si kúpil Volkswagen Jetta a kúpil som si ho ako manuál. To bolo asi jediné auto v celom New York City, ktoré jazdilo na manuál, hlavne v tých zápchach, ktoré tam boli. A myslím si, že toho predajcu, ktorý mi to auto predal, určite vyhlásili ako predajcu mesiaca,...
Gaza je najbolj lačen kraj na svetu, opozarjajo Združeni narodi, ki pozivajo Izrael, naj ustavi kampanjo namernega stradanja. Ob tem judovski državi očitajo, da ob pomoči fundacije za razdeljevanje hrane potiska ljudi na militarizirana območja. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Svetovne organizacije Stephane Dujarric, se zdi, da se ljudje v zadnjem času razseljujejo zaradi iskanja hrane in nujnih potrebščin, ne pa zaradi ukazov. V oddaji tudi: - Evropska komisija obžaluje Trumpovo napoved o podvojitvi carin na uvoz jekla - Združene države Amerike svarijo pred kitajskim oboroževanjem - Gasilci na veliki vaji ugotavljajo, kako je Ljubljana pripravljena na morebiten potres
Slovenija je že 16 let v svetovnem vrhu po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev. Več transplantacij na milijon prebivalcev so lani opravili le še v Združenih državah Amerike. Prva transplantacija je bila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je edini transplantacijski center v državi, opravljena leta 1990, zdaj se približujejo že številki 500. Strokovnjaki opozarjajo, da so za tako dobre rezultate v največji meri zaslužni darovalci organov. FOTO: Matej Povše/UKCL
Trgovino med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike mora voditi vzajemno spoštovanje, so v odzivu na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s 1. junijem uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Unije, sporočili iz Bruslja. Napetosti so se že zmanjšale. Trump je namreč po včerajšnjem telefonskem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sporočil, da sta se s predsednico komisije dogovorila o podaljšanju roka za dosego dogovora o trgovinskih odnosih do 9. julija. Drugi poudarki oddaje: - Med kandidati za dve mesti, ki se bosta do konca leta izpraznili na ustavnem sodišču, so višja sodnica Vesna Bergant Rakočević ter vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto. - Do poletnih počitnic bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, potem ko je bil razveljavljen prejšnji v vrednosti 83 milijonov evrov. - Primož Roglič naj bi po poročanju italijanskih medijev nadaljeval nastope na dirki po Italiji.
Na Slovenski pristavi pri Clevelandu so včeraj imeli odprtje letošnje sezone. Sveto mašo je daroval župnik pri Svetem Vidu Janez Retar, rojaki so imeli na voljo kosilo in zabavo s plesom, igral je Stane Mejač. Danes pa v Združenih državah Amerike praznujejo spominski dan, ko izrazijo hvaležnost tako preživelim veteranom kot vsem ženam in možem, ki so dali življenje za svobodo. Svetoviški veteranski odbor vsako leto z ameriškimi zastavicami okrasi tisoče grobov pokojnih veteranov na katoliških pokopališčih. Na pokopališču Vernih duš je včeraj popoldne molitve za vse padle v vojnah in za vse pokojne farane vodil župnik Janez Retar. Rojaki v Clevelandu pa so v petek obhajali večer slovenskih krščanskih izročil pred praznikom Marije Pomagaj. Zvečer so se zbrali pri Lurški Materi Božji na Chardon Road v Euclidu. Vsakoletno pobožnost pripravljajo člani Federacije društev KSKJ iz Ohia na čast Materi božji z Brezij, zavetnici Slovenije in Slovencev po svetu. Po rožnem vencu je bila sveta maša, nato pa še pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Marijo so prosili za ves svet, saj je tako zelo potreben njene Materinske pomoči, so še sporočili.
Znamenita rožnata kolesarska dirka se je osmič v zgodovini ustavila v Sloveniji. Del trase je potekal po Goriških brdih, cilj letošnje 14. etape pa je gostila Nova Gorica. Ob kolesarstvu se posvetimo še zaključku svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V Stockholmu bosta danes obe polfinalni tekmi. Gostiteljica Švedska se bo pomerila z Združenimi državami Amerike, Švica pa z Dansko.
Donald Trump se na svoji prvi uradni službeni poti v vlogi 47-ega predsednika Združenih držav Amerike mudi na Bližnjem vzhodu. Tako kot v prvem mandatu se je najprej ustavil v Savdski Arabiji in tako ni sledil tradiciji, po kateri ameriški predsedniki obiščejo svoji južno in severno sosedo, Mehiko in Kanado. Drugi poudarki oddaje: - Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ocene so se najbolj zvišale pri stanovanjskih nepremičninah. - Sindikat Agencije za varnost prometa zaradi slabih razmer in pomanjkanja ocenjevalcev izpitnih voženj zahteva ukrepe in napoveduje stavko. - Začenja se 78-ti filmski festival v Cannesu, ki mu slovensko noto tokrat dajeta kratki film Ether in celovečerec Belo se pere na devetdeset.
Največji svetovni gospodarstvi, Združene države Amerike in Kitajska, sta stopili korak nazaj v trgovinski vojni in dosegli dogovor o znižanju vzajemnih carin za obdobje 90-ih dni. Kot je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent po pogovorih v Ženevi, bosta Washington in Peking za ta čas znižala vzajemne carine za 115 odstotnih točk. Po njegovem sta obe strani v razpravah pokazali veliko mero spoštovanja. V oddaji tudi o tem: - Kurdska delavska stranka napovedala razpustitev in konec oboroženega boja. - Po včerajšnjem referendumu napovedana vložitev interpelacije zoper kulturno ministrico Asto Vrečko. - Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester množični pozivi k izboljšanju delovnih razmer
Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Jakob Jaša Kenda je literarni zgodovinar, prevajalec in pisatelj, ki je med drugim znan tudi po literarnih raziskavah na področju dramatike, mladinske književnosti in znanstvenofantastične literature. Zadnja leta skrbno zapisuje svoje pohodniške dogodivščine – leta 2018 je izšel poučen potopis Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je naslednje leto prejel nagrado za najboljši literarni prvenec in nagrado krilata želva za najboljši književni potopis, leta 2020 pa je izdal potopisni roman Transverzala, v katerem vodi bralce po slovenski planinski poti. S potopisnim romanom z naslovom Evropa: sever, severozahod začenja nov cikel predstavljanja pohodniških poti po Evropi, in sicer z opisom družinskega potovanja po Skandinaviji ter večtedenske ture po hriboviti Škotski. Jezik, s katerim Kenda opisuje geografsko raznoliko pokrajino in tudi zgodovino obeh dežel, je izjemno slikovit, duhovit in poučen, saj spotoma načenja številna vprašanja o varstvu naravne in kulturne dediščine, političnih razsežnostih angleškega kolonializma, sociološkem pogledu v razslojenost družbe, psiholoških značilnostih zadržanih Norvežanov in vsestranskih Škotov, medgeneracijskih in medkulturnih izzivih na poti in še bi lahko naštevali. Bralec kmalu dobi občutek, da ima pred seboj izkušenega pohodnika, ki teoretsko znanje iz najrazličnejših knjig spretno prepleta s terenskimi dogodivščinami, med katerimi najbolj izstopajo poučni pogovori z domačini in obujanje spominov na podobne preizkušnje v preteklosti, zlasti na skoraj identično pot po Britanskem otočju, ki jo je avtor obredel pred dobrimi tridesetimi leti. V spominu nam ostane opis “poti mrtvih” na Škotskem, ki so nastale ob nošenju mrtvih iz njihovih hiš do mesta pokopa, dandanes pa jih mednarodni popotniki uporabljajo kot javne poti oziroma bližnjice do strateških lokacij: “V izvirnih trasah so te poti potekale tudi karseda v ravni črti, prek večje močvare so zanje postavili neskončne mostovže. Po tedanjih prepričanjih naj bi si namreč ljudje vsak corpse road delili tako z mrtvimi kot raznolikimi nadnaravnimi bitji. In vsem tem onstranskim entitetam so bile prilagojene, saj naj ne bi bile sposobne prečiti tekoče vode in naj ne bi marale ovinkov.” Avtor se na tem delu posveti tudi funkciji obredov ob smrti pokojnika: “Prva je bila zagotoviti, da se mrlič ne bi vrnil med žive. Zato so krsto z doma spravili skozi posebej za to izdolbeno luknjo v steni, ki so jo nato zadelali, prevrnili so stole, na katerih je stala krsta, in podobno. /…/ Druga funkcija ritualov pa je bila na videz prvi kontradiktorna, obredje naj bi bilo namreč obenem namenjeno potrditvi obstoja sveta, vzporednega našemu. Temu je služila med drugim vloga, ki je bila na teh sprevodih edina dovoljena ženskam: pele so posebne pogrebne pesmi, imenovane coronah, ki so jih priče opisale kot “onstransko lepe”, “srhljivo rjutje” in “golčanje obsedenih z duhovi”.” Z enakim entuziazmom, kot na svoji poti opisuje poti in obredja, se Kenda posveča opisovanju medsebojne dinamike, ki nastaja ob vsakdanjih izzivih popotniških sotrpinov – najsi gre za družinske člane, ki raziskujejo deželo bratov Levjesrčnih in si v glavah ustvarjajo poanto impozantnih umetniških skulptur v norveškem parku Ekeberg, ali za strateško izbrana popotnika na pohodu po otoku Skye in severnem delu škotskega višavja, ki s svojimi izkušnjami prispevata svoj kamenček k mozaiku potovanja … Postavni Norvežan Christian, s katerim se spozna na pohajkovanju po Sloveniji, mu dela družbo na Norveškem in na Škotskem ter korak za korakom razgrinja primere etičnega kodeksa svoje države in diplomatskega poklica, simpatična Sorcha, ki je po izobrazbi biologinja in farmacevtka, pa mu pripoveduje o življenjskih prelomnicah in selitvah, ki so jo na koncu pripeljale nazaj v rodno Škotsko, kjer se izkaže kot odlična koordinatorka prenočišč, mediatorka pa tudi vodička. S pomočjo Christianovega pogleda na raznolikost liberalnih demokracij na severu Evrope, ki segajo od britanske “kastne” razslojenosti do skandinavskega egalitarizma, Kenda na koncu sestavi miselni zaključek: “Ne, če mene vprašaš, ste srečna sredina med Škoti in nami. Kot pravi Stoppard: sreča je ravnovesje. Izstopajočemu posamezniku in njegovemu daru nekaj tretmaja drhali običajno kar koristi, čeprav jasno ne toliko, da bi ga zlomil. In ko sva že ravno pri tvoji samokritiki, Christian, se meni vaša varianta družbene ureditve zdi očitno boljša od otoške. Britanska s svojo razslojenostjo veliko bolj kot vaša determinira posameznika glede na njegov rod. Se ti to zdi etično? Učinkovito?” Poleg Toma Stopparda Kenda v svojem popotniškem romanu citira tudi Dickensa, Ibsena, Shakespeara, Orwella, Nietzscheja, Davida Lyncha ter Kajetana Koviča in Gregorja Strnišo. Za ilustracijske vinjete in zemljevide je poskrbela akademska slikarka Nina Čelhar in z zabavnimi skicami še bolj razplamtela bralčevo domišljijo. Kako torej najbolj ustrezno opisati knjigo Evropa; sever, severozahod vsestranskega pisca Jakoba Kende? Najbolje jo opiše kar avtor sam, ko se mu na nekem mestu zareče: “Saj je, kot bi se znašel v bondiadi, in to tako rekoč v vlogi Sherlocka Holmesa …” Tudi bralec, ki se skupaj z avtorjem odpravi na obsežno pot, se ne more znebiti občutka, da je v vlogi detektiva, ki se skuša prebiti skozi labirint geopolitičnih, socioloških, zgodovinskih in antropoloških izzivov. Ti vsakič znova pripeljejo do ugotovitve o tem, da v življenju ni preprostih bližnjic – ne na področju pohodništva ne na področju pisateljevanja, znanosti in metodologije. Tudi če pohodniki cilj najbolj jasno vidijo pred sabo, se morajo še vedno dvigniti med najvišje hribe in spustiti v najbolj nevarne močvirne doline, preden ga dosežejo … Upamo, da bodo prvemu delu evropske popotniške sage, ki se je začela na severozahodu Evrope, kmalu sledili tudi drugi deli.
Indija in Pakistan sta se po 4-dnevnem zaostrovanju napetosti in medsebojnem obstreljevanju vojaških ciljev dogovorila za popolno in takojšnje premirje. V pogajanjih so posredovale Združene države Amerike, predsednik Donald Trump pa je čestital obema državama in poudaril, da sta prevladala pamet in razum. V oddaji tudi o tem: - Koalicija voljnih držav za 30-dnevno popolno ustavitev ognja v Ukrajini; če bi Rusija zavrnila, grozi z novimi sankcijami - V okviru Evropske prestolnice kulture premierno predavajali film o otroštvu med drugo svetovno vojno Ne pozabi me - Primož Roglič prevzel skupno vodstvo na italijanskem kolesarskem Giru
Rimskokatoliška cerkev je nocoj dobila novega papeža, 267. naslednika prvega papeža, apostola Petra. To je 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV, in je hkrati prvi poglavar v zgodovini Cerkve, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. 133-članski kardinalski zbor ga je, po pričakovanjih, izvolil razmeroma hitro - na drugi dan konklava, v četrtem krogu glasovanja. Novega papeža, naslednika nedavno umrlega Frančiščka, je na Trgu Svetega Petra pozdravila navdušena več deset tisoč glava množica, nanj pa so morali čakati dlje kot običajno.
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain
Da li Vučićevi manevri između Amerike i Rusije znače i njegov otklon od Evrope ili tek traženje dodatnog oslonca? U danu kada je izveštaj o Srbiji pred Evropskim parlamentom, Danica Vučenić “Iza vesti” razgovarala je sa politokologom i profesorom Univerziteta u Gracu Florijanom Biberom.
Danes se začenja prva edicija Kitarskega festivala Ljubljana, ki se bo ta teden odvil na različnih lokacijah po Ljubljani. Ljubiteljem šestih strun ponuja širok kitarski repertoar, ki vključuje tradicionalno klasično glasbo, nove kompozicije, jazz, glasbo latinske Amerike ter špansko umetnost flamenka. V oddaji tudi o filmskem festivalu Crossing Europe, ki se je zaključil sinoči v Linzu. Na ogled je bilo kar 142 filmov iz 42- ih držav, tudi iz Slovenije.
Të ftuar tre të rinj, Aleksandri, Kreshniku dhe Verona të cilët kanë krijuar një kompani të tyren në Selitë Ritech, me paga dhe standarte si në Europë
Prvomajska praznovanja po državi so pospremila številna voščila in poslanice, tudi s strani nekaterih najvišjih predstavnikov države. Premier Robert Golob je dejal, da so bile delavske pravice dosežene s trudom in da je njihovo varovanje naša skupna dolžnost. Predsednica države Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je delavec srce vsakega uspešnega podjetja in družbe, posebej je izpostavila mlade. Druge teme: - V tujini številni prvomajski protesti, v Carigradu več sto pridržanih - Združene države Amerike in Ukrajina podpisali sporazum o redkih rudninah - Svetovalec ameriškega predsednika nacionalno varnost Mike Waltz bo zapustil svoj položaj
V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.
1. Fico predbehol Fínov. 2. Večný boj podľa sudcu Stieranku. 3. V parlamente to nevyšlo, protest sa obrátil na Pellegriniho.
Australci 3. svibnja biraju novu vladu u ozračju globalnog trgovinskog rata pokrenutog iz Amerike, nestabilnih burzi i zabrinutosti za gospodarsku budućnost svijeta. Pozvali smo troje uglednih poduzetnika hrvatskog podrijetla na raspravu o najvažnijim izbornim pitanjima, izazovima poslovanja i listi želja koju upućuju budućoj australskoj vladi. Naši gosti su Luka Jurčević, Tina Bennett i Zvonimir Kurtović.
„Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.„Boh nie je na strane Putina a jeho zbraní posväcovaných patriarchom Kirillom. Nie je ani v Biblii, ktorou máva Donald Trump. Boh je ukrižovaný na Ukrajine.“ Daniel Pastirčák, kazateľ cirkvi bratskej, bratislavské námestie Slobody, marec 2025. „Právo je zatlačené do úzadia a spravodlivosť stojí bokom. Pravda sa potkýna na ulici a statočnosť nemôže vstúpiť. A ten, kto sa vyhýba zlu, stáva sa korisťou.“ Ten istý Daniel Pastirčák, rovnako marec tohto roku, festival Konvergencie. Citujúc biblického Izaiáša spred tisícročí – ako úvod k odpovedi na nastolený problém toho, čo sa to tu dnes deje. Znechutený z „utajeného rande, kde premiér Fico flirtuje s Putinom a s drzosťou krčmového povaľača uráža prezidenta napadnutej krajiny“. V Donaldovi Trumpovi vidí „prefíkaného obchodníka s mierom“, vďaka ktorému sa „zvrátenosť znormalizovala a globalizovala“. A v Zelenskom ako prezidentovi napadnutej krajiny poníženého v priamom prenose. Sme na začiatku sviatkov s iným Poníženým – „Poníženým až na smrť“. A to v spoločnosti, ktorá síce vychádza z jeho a teda kresťanských koreňov, no žije si už svojim životom.Aj preto sa na túto dobu pozrieme s autorom týchto jasných slov, v čase keď jasné slová nie sú samozrejmosťou. Aspoň na poschodiach, kde je úrad a moc. „Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.Koalície Antikrista: Putin, Trump, Orbán, náš birmovaný komunistaKazateľ Pastirčák hovorí o „špeciálnom type zla“, ktorý sa v novozákonných spisoch označuje Antikristom. „Antikrist je to, keď sa v mene Krista deje niečo, čo v úplnej podstate protirečí tomu, čo Kristus bol, kým je, čo priniesol“, vysvetľuje. „To je typ zla, ktorý nemôže vzniknúť bez Krista. Môže vzniknúť iba ako zneužitie Krista“. „Dnes vidíme, že Rusko je jeden tip antikristovstva, Trump je iný tip. Oni si aj preto tak rozumejú. A v Orbánovi môžeme vidieť ďalší. Vzniká tu celá koalícia ľudí, ktorí zneužívajú Krista a kresťanstvo“, rozpráva Daniel Pastirčák. Pri otázke, či tam nepatrí aj premiér Fico, ktorý podľa neho „flirtuje s Putinom“, reaguje výrazom „jasné“. „Trump je rovnako komický. Keď sa človek pozrie na to, ako žije, kým je, tak je to podobný kresťan ako ten náš birmovaný komunista“, hovorí v narážke na Roberta Fica. „Myslím si, že takto zneužívať kresťanstvo môžu iba ľudia, ktorí nestoja za ničím. Sila týchto novodobých populistických diktátorov spočíva v ich prázdnote“, hovorí. „Okrem vôle po moci nemajú nič“, dodáva. „Dokážu sa postaviť za čokoľvek, čo im práve vyhovuje, aby získali moc“. Cirkev by mala biť na poplachHovorí, že v takejto situácii by mala biť na poplach cirkev: „Mala by na to poukazovať. Veď kto iný by mal brániť zneužívané evanjelium ako cirkev a jej...
Vidím tu kaolície Antikrista. Putin, Trump, Orbán a náš birmovaný komunista evanjelium zneužívajú, tvrdí kazateľ Pastirčák (podcast)„Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.„Boh nie je na strane Putina a jeho zbraní posväcovaných patriarchom Kirillom. Nie je ani v Biblii, ktorou máva Donald Trump. Boh je ukrižovaný na Ukrajine.“ Daniel Pastirčák, kazateľ cirkvi bratskej, bratislavské námestie Slobody, marec 2025. „Právo je zatlačené do úzadia a spravodlivosť stojí bokom. Pravda sa potkýna na ulici a statočnosť nemôže vstúpiť. A ten, kto sa vyhýba zlu, stáva sa korisťou.“ Ten istý Daniel Pastirčák, rovnako marec tohto roku, festival Konvergencie. Citujúc biblického Izaiáša spred tisícročí – ako úvod k odpovedi na nastolený problém toho, čo sa to tu dnes deje. Znechutený z „utajeného rande, kde premiér Fico flirtuje s Putinom a s drzosťou krčmového povaľača uráža prezidenta napadnutej krajiny“. V Donaldovi Trumpovi vidí „prefíkaného obchodníka s mierom“, vďaka ktorému sa „zvrátenosť znormalizovala a globalizovala“. A v Zelenskom ako prezidentovi napadnutej krajiny poníženého v priamom prenose. Sme na začiatku sviatkov s iným Poníženým – „Poníženým až na smrť“. A to v spoločnosti, ktorá síce vychádza z jeho a teda kresťanských koreňov, no žije si už svojim životom.Aj preto sa na túto dobu pozrieme s autorom týchto jasných slov, v čase keď jasné slová nie sú samozrejmosťou. Aspoň na poschodiach, kde je úrad a moc. „Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.Koalície Antikrista: Putin, Trump, Orbán, náš birmovaný komunistaKazateľ Pastirčák hovorí o „špeciálnom type zla“, ktorý sa v novozákonných spisoch označuje Antikristom. „Antikrist je to, keď sa v mene Krista deje niečo, čo v úplnej podstate protirečí tomu, čo Kristus bol, kým je, čo priniesol“, vysvetľuje. „To je typ zla, ktorý nemôže vzniknúť bez Krista. Môže vzniknúť iba ako zneužitie Krista“. „Dnes vidíme, že Rusko je jeden tip antikristovstva, Trump je iný tip. Oni si aj preto tak rozumejú. A v Orbánovi môžeme vidieť ďalší. Vzniká tu celá koalícia ľudí, ktorí zneužívajú Krista a kresťanstvo“, rozpráva Daniel Pastirčák. Pri otázke, či tam nepatrí aj premiér Fico, ktorý podľa neho „flirtuje s Putinom“, reaguje výrazom „jasné“. „Trump je rovnako komický. Keď sa človek pozrie na to, ako žije, kým je, tak je to podobný kresťan ako ten náš birmovaný komunista“, hovorí v narážke na Roberta Fica. „Myslím si, že takto zneužívať kresťanstvo môžu iba ľudia, ktorí nestoja za ničím. Sila týchto novodobých populistických diktátorov spočíva v ich prázdnote“, hovorí. „Okrem vôle po moci nemajú nič“, dodáva. „Dokážu sa postaviť za čokoľvek, čo im práve vyhovuje, aby získali moc“. Cirkev by mala biť na poplachHovorí, že v takejto situácii by...
Nove droge, novi izziviV Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Roky bola v centre pozornosti ako modelka, no skutočným snom Adriany Novakov bolo odjakživa herectvo. Svoj sen konečne žije. V seriáli Sľub, jednom z najsledovanejších projektov obrazoviek, dostala rolu, ktorá rozhodne nezostala nepovšimnutá - skôr naopak. Adriana stvárnila lekárku, ktorá prekvapila počas niekoľkých týždňov vysielania denného seriálu vývojom charakteru, aký mnohí diváci ani nečakali. "Bože, ja vás tak nemám rada, taká ste v tom seriáli nesympatická..." Aj to sú vety, ktorými ju vraj už počastovali napríklad počas nákupov v supermarkete. Berie ich s úsmevom aj nadhľadom, lebo si nepochybne uvedomuje, že to je aj dôkaz jej hereckého talentu. Adriana Novakov síce nie je študovaná herečka, no medzi profesionálnych kolegov zapadla veľmi dobre. Nikdy sa vraj nestretla s dešpektom, len rešpektom. "Vždy sa snažím byť pripravená, dokonale ovládať dialógy, moje repliky. Nepodceňujem prípravu," vysvetľuje kráska, ktorej vraj výrazne pomohli aj kurzy herectva. V minulosti strávila Adriana niekoľko rokov ako modelka v Amerike, predvádzala sa na mólach svetoznámych návrhárov a jej tvár (a krivky) môžu poznať ženy aj muži z reklám mnohých známych značiek - medzi nimi napríklad aj Agent Provocateur alebo Lejaby - či fotoeditoriálov. Život modelky v mladom veku bol pre ňu veľkou skúškou. Adriana priznala, že napríklad v USA nedokázala zapadnúť. Nebola na to stvorená. Ale odolala aj nástrahám, ktoré tento svet podľa nej prináša - drogy, nekonečné párty, v minulosti aj tlak na to, aby modelky boli čo najštíhlejšie. Čo jej pomohlo? Ako to prežila? Aké sú jej skúsenosti z tohto obdobia? V čom vníma rozdiel medzi módou dnes a kedysi? Ako vychováva svoju dcéru a čo všetko ju naučil Sľub? Záplavy otázok sa Adriana Novakov nezľakla a vy na ne tiež nájdete odpovede, ak si pustíte novú epizódu relácie Ide o nás. Viac vo videu vyššie.
Je elementárna logika, že čím viac medveďov, tým viac stretov s človekom a viac škôd. Slovensko má pozitívnu populačnú krivku medveďa, a preto je potrebné pristúpiť k plošnej regulácii. Aj toto je jedno z tvrdení ministra životného prostredia Tomáša Tarabu, ktorým reagoval na tragický stret muža s medveďom koncom marca.Riešením je podľa šéfa rezortu vyhlásenie mimoriadnej situácie takmer na celom území Slovenska a odstrel až 350 medveďov. Len minulý rok pritom už zastrelili takmer stovku a množstvo útokov sa nijak viditeľne neznížilo.Je teda hromadný odstrel riešením, čo by pre populáciu medveďa na Slovensku znamenal a aké iné riešenia situácie pripadajú do úvahy?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s ochranárom Erikom Balážom.Zdroj zvukov:TV Markíza, TA3, STVR, TASROdporúčanie:Mojím dnešným odporúčaním je film Brutalista. Ide o spojenie skvelého vizuálu a silného emocionálneho príbehu Lászla Tótha, ktorý ako renomovaný európsky architekt skončí v koncentračnom tábore a po vojne skúša svoje šťastie v Amerike. Nech vás neodradí ani to, že má snímka cez tri hodiny, príbeh je taký silný, že si ani nevšimnete, ako prejdú.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing
Dirigent a klavirista Martin Majkút pôsobí už bezmála dvadsať rokov v Amerike. Po štúdiu na University of Arizona sa presadil ako hlavný dirigent orchestrov v Oregone a následne aj jedného v New Yorku. S hudbou sa však spájajú aj jeho návraty na Slovensko. Počas jedného z nich navštívil aj reláciu Ide o nás, kde sme hovorili o hudbe a profesii, ktorá je pre mnohých opradená tajomstvom, ale aj spojená s množstvom utkvelých predstáv a predsudkov.
„Rozhodnutia o európskom priemysle potrebujú politický rámec, ktorý presahuje volebný cyklus a zohľadňuje rýchlosť dnešného sveta,“ upozorňuje analytik Jan Burian. Veronika Vaňková diskutuje v rozhovore s Janom Burianom aj o tom: • Čo môže priemyslu priniesť európska iniciatíva Clean Industrial Deal? • Kam sa európsky priemysel posunul od Antverpskej deklarácie? • Prečo Európa zaostáva v inováciách a technológiách v porovnaní s USA a Čínou a ako to môže zmeniť? • Ako môžu európsky priemysel (z)meniť obchodné vojny? • Ako Európe chýba podpora kapitálového trhu a automatizácia priemyslu nie je všespásna S rastúcimi cenami energií a nárokmi na dekarbonizáciu európske firmy čelia tlaku na investície do obnoviteľných zdrojov, a pritom sú vystavené silnej konkurencii z Ázie aj Spojených štátov Tlak na európsky priemysel sa najmä v posledných rokoch vyostril v oblasti automobilového sektora, kde čínska výroba elektromobilov ohrozuje európskych výrobcov. V kontexte týchto výziev by mal európsky priemysel získať väčšiu flexibilitu pri rozhodovaní o emisných politikách a implementácii dekarbonizačných cieľov. „Kľúčová je schopnosť rýchlo reagovať na zmeny a prispôsobiť sa novým podmienkam, čo je nevyhnutné pre zabezpečenie udržateľného rozvoja európskeho priemyslu,“ uviedol v rozhovore Jan Burian, analytik,ktorý sa venuje dianiu v priemysle na európskej i globálnej úrovni. „Automatizácia, digitalizácia a umelá inteligencia by nám mohli pomôcť udržať krok so svetom. Dôležité je podporiť inovačné prostredie a vytvoriť podmienky pre experimentovanie a testovanie nových technológií,“ dodal. Budúcimi silnými odvetviami pre Európu sa môžu stať viaceré sektory, napríklad biotechnológie, farmaceutický priemysel alebo výroba čipov. Na to je však potrebné prilákať kvalitné firmy a nastaviť im vhodné podmienky pre rozvoj. Aj v prípade využívania umelé inteligencie v priemysle je dôležité, aby firmy podporovali inovatívne startupy a začínajúcich podnikateľov. „Je to šanca posunúť sa dopredu, ale zároveň si treba uvedomiť, že automatizácia nie je všespásna,“ povedal. J. Burian upozornil aj na problém kapitálového trhu v Európe. „Kým v Amerike majú investori väčšiu flexibilitu a ochotu investovať, v Európe je to oveľa komplikovanejšie, čo obmedzuje možnosti inovácií.“ Hoci v súčasnosti viaceré firmy v Európe zvažujú presun časti výroby do iných krajín, odborník upozorňuje, že predčasné rozhodnutia môžu byť riskantné. Zdôrazňuje, že digitálne platformy a nové technológie môžu priemysel posunúť, no stále je potrebné brať do úvahy aj fyzické zmeny vo výrobnom procese. „Zázračná formulka, ktorá by okamžite viedla k zmenám, neexistuje,“ uviedol. Dodáva, že presun výroby alebo prispôsobenie výrobných procesov môže trvať roky, čo je dôvod, prečo predčasné rozhodnutia v tejto oblasti môžu byť riskantné. Podpora inovácií je kľúčová, no Európa v porovnaní s USA zaostáva aj v podpore novodobých vynálezcov. „Bolo by skvelé, keby sa u nás viac podporoval duch vynálezcov,“ dodal Jan Burian.
Nazval ho najkrajším slovom v slovníku a používa ho skutočne požehnane. Donald Trump hovorí o clách ako o zázračnom nástroji na prinavrátenie zlatého veku Ameriky a od svojho nástupu ich zaviedol, dočasne pozastavil a znovu zaviedol na krajiny od Číny až po Európsku úniu.Jeho tím hovorí o vyjednávacej stratégii, finančné trhy si však, vzhľadom na ich prepad, myslia niečo iné.Čo prináša Trumpova obchodná vojna Amerike, ale aj Európe a konkrétne Slovensku? Kto z nej vyjde ako porazený a dá sa Trumpove konanie vôbec považovať za strategické?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno pýta makroekonomického analytika Slovenskej sporiteľne Mateja Horňáka.Zdroje zvukov: BBC News, Fox News, Guardian NewsOdporúčanie:Magazín Closer prichádza za svojimi čitateľmi. V spolupráci s podnikom Temný Ost Block spúšťa novú sériu živých diskusií Closer Talks Offline. Prvým hosťom bude Michal "YAKSHA" Novotný, ktorý porozpráva o svojej kariére, životnom štýle aj motivácii. Diskusia bude v utorok 18.marca o šiestej večer v Ost Blocku na Kamennom námestí v Bratislave. Tím magazínu Closer sa na vás teší.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/brifing
Doktrina šoka, vladanje z motorno žago, kaos. Tako v zadnjih tednih opisujejo preobrat v politiki Združenih držav Amerike. Nekaj pravil krasnega novega sveta že poznamo. Odločitve sprejema vladar, njegovi sorodniki, poslovni partnerji in zavezniki. Ekonomska moč države šteje, a brez jedrskih konic v skladišču težko dobi prostor za mizo odločevalcev. Nevladne organizacije, kritični mediji in civilna družba so nepotrebni in škodljivi. V takšni novi realnosti se stopnjuje predvolilni boj v Sloveniji. Za zdaj se odvija predvsem med strankami enake politične barve.
Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem
Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.
Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.
Voditelji članic Evropske unije se bodo danes v Bruslju sešli na izrednem zasedanju, ki se bo vrtelo predvsem okrog dveh tem - kako okrepiti evropsko obrambo in jo narediti samostojno ter kako še naprej vojaško pomagati UkrajinI. Vrh so sklicali predvsem zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so izzvale povsem nova politična razmerja v svetu. Med udeleženci bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Druge teme: - Združene države Amerike za mesec dni preložile uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz Kanade in Mehike; slovenska industrija pozorno spremlja dogajanje. - Slovenija potrebuje tuje delavce, tudi v zdravstvu. Postopke naj bi pospešili z zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki začenja parlanentarno pot. - Slovenska mešana skakalna ekipa v Trondheimu osvojila srebro; danes odločilen dan za naše orle na ekipni tekmi.
Odkar je Donald Trump prevzel oblast v Združenih državah, mednarodne okoliščine pa postajajo vse bolj nepredvidljive, je Evropa nenadoma ugotovila, da se lahko zanese le sama nase. Usodo Ukrajine Rusija in Združene države Amerike snujejo ne le brez upoštevanja Evrope, pač pa tudi v njeno škodo in škodo Ukrajine. Kako nevarne so razmere? Je ta osamitev lahko priložnost za evropske države, da vendarle stopijo skupaj in pokažejo politično enotnost? Koliko Evropo res ogroža Trump, koliko pa sama sebe? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mitja Žagar, FDV Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja; Polona Fijavž, nekdanja dopisnica RTV iz Nemčije, odgovorna urednica informativnega programa na TV Slovenija; Branko Soban, novinar, nekdanji dopisnik iz Moskve.
V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na "rajskem" otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Donald Trump hrá na krátke, rýchle a okázalé víťazstva, ale v ekonomike oveľa viac záleží na dlhodobých vzťahoch a vzájomnej dôvere takže takéto narušenie dôvery povedie k utrpeniu všetkých, hovorí v Ráno Nahlas o obchodných vojnách, ktoré odštartovala americká administratíva, ekonóm Martin Šuster. Podľa neho sa USA vracia do čias nefunkčnej minulosti, no a dôsledkom bude zabrzdenie celosvetovej ekonomiky, ako i rast inflácie.Americký prezident aktuálne pohrozil zavedením ciel na dovoz áut. Clá by mohli vstúpiť do platnosti už začiatkom apríla. Donald Trump chce svojou colnou politikou zmeniť celú podobu globálneho obchodu. "Po kovidovej kríze, ktorú rozpútal nemysliaci vírus, a po energetickej kríze, ktorú rozpútal iracionálny diktátor, sme na prahu obchodnej vojny – ktorú rozpútava krajina inak známa racionalitou, efektivitou a pragmatickosťou. Snáď bude obchodná kríza najmenšia z týchto troch po sebe idúcich kríz, ale nie je to úplne jasné.. Nik nebude z obchodnej vojny profitovať," tvrdí ekonóm Martin Šuster z Rady pre rozpočtovú zodpovednosť.Počúvate Ráno Nahlas, tentoraz o hrozbe špirály obchodných vojen, ale i o politike ciel, protekcionizmu a izolacionizmu, čo v minulosti (ako vieme) viedlo k zásadným ekonomickým otrasom - ako aj veľmi vážnym politickým následkom.Aké ekonomické vyhliadky teda čakajú na Slovensko, aké šance v tomto globálnom súboji má EÚ a na aké ceny energií - i vzťahov s našimi kľúčovými partnermi/konkurentmi, sa máme pripraviť? No a prečo je tou najlepšou stratégiou jednoznačne vrátiť Amerike ich úder?Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.
Donald Trump hrá na krátke, rýchle a okázalé víťazstva, ale v ekonomike oveľa viac záleží na dlhodobých vzťahoch a vzájomnej dôvere takže narušenie dôvery povedie k utrpeniu všetkých, hovorí v Ráno Nahlas o obchodných vojnách, ktoré odštartovala americká administratíva, ekonóm Martin Šuster. Podľa neho sa USA vracia do čias nefunkčnej minulosti, no a dôsledkom bude zabrzdenie celosvetovej ekonomiky, ako i rast inflácie.Americký prezident aktuálne pohrozil zavedením ciel na dovoz áut. Clá by mohli vstúpiť do platnosti už začiatkom apríla. Donald Trump chce svojou colnou politikou zmeniť celú podobu globálneho obchodu. "Po kovidovej kríze, ktorú rozpútal nemysliaci vírus, a po energetickej kríze, ktorú rozpútal iracionálny diktátor, sme na prahu obchodnej vojny – ktorú rozpútava krajina inak známa racionalitou, efektivitou a pragmatickosťou. Snáď bude obchodná kríza najmenšia z týchto troch po sebe idúcich kríz, ale nie je to úplne jasné.. Nik nebude z obchodnej vojny profitovať," tvrdí ekonóm Martin Šuster z Rady pre rozpočtovú zodpovednosť.Počúvate Ráno Nahlas, tentoraz o hrozbe špirály obchodných vojen, ale i o politike ciel, protekcionizmu a izolacionizmu, čo v minulosti (ako vieme) viedlo k zásadným ekonomickým otrasom - ako aj veľmi vážnym politickým následkom.Aké ekonomické vyhliadky teda čakajú na Slovensko, aké šance v tomto globálnom súboji má EÚ a na aké ceny energií - i vzťahov s našimi kľúčovými partnermi/konkurentmi, sa máme pripraviť? No a prečo je tou najlepšou stratégiou jednoznačne vrátiť Amerike ich úder?Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.
Čo ukázali prvé týždne nového amerického prezidenta? Čo znamenajú jeho územné nároky na Grónsko či Gazu? Vládnu dnes Amerike politici, alebo miliardári? Dokáže Európa odpovedať, ak prídu clá alebo bude ohrozené NATO? Hosť: Tomáš Klvaňa, amerikanista
U novoj epizodi našeg podkasta ugostili smo Nađu Novaković, koja je od nedavno trener na "Concordia University Irvine". Nađa je sa nama podelila svoj put, kako na akademskom, tako i na sportskom planu. Prisetila se dana provedenih u Crvenoj zvezdi i svojih vaterpolo početaka, a posebno inspirativne i originalne u postavljanju pitanja bile su njene saigračice koje su je podsetile na neke interesantne anegdote. Nađa je prokomentarisala i aktuelna dešavanja u ženskom vaterpolu, za koja kaže da su nedopustiva i "poražavajuća" za sve nas. Izuzetno važan aspekt modernog sporta tiče se baš onoga van terena/bazena i Nađa se usavršava i u toj oblasti. Sportska psihologija je polje njenog delovanja i obrazovanja, a ona je opisala i koliko je velika razlika na tom polju između Srbije i Amerike. Uživajte u novoj epizodi našeg podkasta!Gosti: Nađa NovakovićDomaćini: Aleksandra Radivojević i Pavle Živković#podkapicom #infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Početak i Uvod------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 3. januar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★
U danu kada svet ulazi u novu eru inauguracijom 47. američkog predsednika, analiziramo gde su nestali fektčekeri sa Metinih platformi, a kako se TikTok vratio i pre nego što je otišao iz Amerike. Vodimo vas kroz tehnološki svet čiji su lideri uredno kupili ulaznice za inauguraciju Donalda Trampa, iako nisu svi bili na istoj strani - do sada. Ništa manje važna vest je da smo, uz 53. epizode Sutra, stigli do ukupno 200 zajedničkih druženja. Cenimo vaš svaki minut posvećen nama i nastavljamo da se zajednički probijamo kroz izazove vrlog novog tehnološkog sveta. Hvala na poverenju!
+Da li i ko su novi sponzori?+Charlote domaćin i prestonica NASCAR-aSMART GAMES Reverso za odrasle i decu uzrasta 6+: https://mediaplanet.co.rs/proizvodi/reverso-za-odrasle-i-decu-uzrasta-6/?utm_source=Lap+76&utm_medium=Podcast&utm_campaign=Lap+786&utm_id=Infinity+Lighthouse: Podrška Infinity Lighthouse ekipi!