Podcasts about amerike

Herečka Natália Germáni patrí k najobsadzovanejším slovenským herečkám svojej generácie, jej život sa však už niekoľko rokov odohráva na dvoch kontinentoch. Medzi Slovenskom a Amerikou pendluje nielen kvôli rodine, ale aj novým pracovným výzvam, ktoré ju formujú ako umelkyňu aj ako človeka.  Do nášho štúdia priletela priamo z New Yorku, aby predstavila svoj nový film Neporaziteľní a otvorene prehovorila nielen o profesionálnom, ale aj súkromnom živote a jeho smerovaní. Práve rola v novej českej dráme Neporaziteľní ju zasiahla hlbšie, ako čakala. „Po natáčaní som si veľa naplakala,“ priznáva herečka.  Tento rok - krátko pred nástupom Donalda Trumpa do úradu - získala v USA pracovné víza. Podarilo sa jej hrať v predstavení na Broadway a natočiť jeden film. Život v Amerike však nie je len o úspechu. Je to aj o neustálom boji o rolu a každodennom dokazovaní svojich kvalít na jednom z najdrsnejších trhov sveta. „Amerika ma naučila povedať si o svoju cenu a nehanbiť sa pochváliť,“ vysvetľuje. Za rozhodnutím skúsiť šťastie za oceánom stál predovšetkým jej manžel. Natália s úsmevom priznáva, že bez jeho impulzu by pravdepodobne nikdy neopustila svoju komfortnú zónu. V rozhovore sme však otvorili aj ďalšie témy. Ako zvláda výchovu dvoch dcér na dvoch kontinentoch? Aké je to natáčať film v ôsmom mesiaci tehotenstva? Ako vníma politickú situáciu v Amerike a či sa jej dotýka ako umelkyne? A prečo by svoje dcéry bez váhania podporila v umeleckej kariére, aj keby mali byť manikérky? Dozviete sa ešte omnoho viac v novej epizóde Ide o nás - Rozhovory so Zdenom Gáfrikom.

Združene države Amerike so v bližnji prihodnosti totalitarna država, ki jo vodi sprega korporacij, medijev in vlade. Družba nadzora je ločena na večinoma obubožano prebivalstvo, ki se zabava ob nasilnih resničnostnih oddajah, in v idili živeč višji sloj. Ben Richards, ki zaradi uporniškega obnašanja ne dobi službe in se poskuša z ženo in hčerko izvleči iz revščine, privoli v nastop v resničnostni oddaji Tekač, ki ponuja visoke nagrade, če tekmovalec v igri lovcev in plena preživi mesec dni. Znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač je posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025. Seveda film kar kliče po iskanju podobnosti z današnjim časom, še posebno s stališča družbe nadzora, razredne delitve, socialnih krivic in obsedenosti z medijskim oblikovanjem resničnosti oziroma z resničnostnimi šovi samimi. Kolikor je dandanes – v aktualnem in umišljenem letu 2025 – sploh še mogoče ločevati med analognim življenjem in njegovim digitalnim odsevom. Samoumevna je tudi primerjava s celovečerno priredbo iz leta 1987, v kateri je kot glavni lik nastopal Arnold Schwarzenegger. Film Beg je bil precej bolj televizijski v smislu enodimenzionalne satire – dejansko je že takrat napovedal avdiovizualno potvarjanje oziroma tehnologijo deepfake in obsedenost z resničnostnimi oddajami, ki je dobila zagon šele kakšno desetletje po premieri; aktualni Tekač upošteva tehnološki napredek in se dobro odziva na interaktivnost, ki jo pravzaprav vsi živimo. Film je vešče režiral britanski avtor Edgar Wright, ki ga poznamo po domiselno in dinamično preoblikovanih žanrskih mešanicah, in tudi Tekaču ne primanjkuje sape. Glavno vlogo ima Glen Powell, ki se zna bolj približati jezi ponižanih in razžaljenih kot Arnold Schwarzenegger, ki je pač superjunak ne glede na zgodbo. V tem smislu je tudi aktualna priredba bolj zemeljska in dobro izrazi preganjavico današnjosti – Tekač je tako med dvema filmoma s Harrisonom Fordom, Iztrebljevalcem (Blade Runner, 1982) in Beguncem (The Fugitive iz l. 1993). Zagata z avtorstvom Celovečerec Beg (1987) je bil posnet po romanu Stephena Kinga, ki ga je leta 1982, tako kot še štiri druge, s psevdonimom izdal Richard Bachman. Toda filmska različica, ki je bila v marsičem prilagojena podobi in statusu Arnolda Schwarzeneggerja v osemdesetih letih, ima več skupnega kot z romaneskno predlogo pravzaprav s francosko-jugoslovansko koprodukcijo z naslovom Nagrada za tveganje (Le prix du danger, 1983), ki jo je režiral Yves Boisset. Francozi so zaradi očitnega kopiranja tudi uspešno tožili ameriške producente. Ampak zapletov tu še ni konec – francoski film je temeljil na kratki zgodbi Roberta Sheckleyja iz leta 1958, ki je verjetno prva napovedala vzpon in vpliv resničnostnih oddaj. Njegova kratka zgodba The Prize of Peril je doživela prvo priredbo že leta 1970 v zahodnonemškem televizijskem filmu Igra za milijon (Das Millionenspiel), ki je bil tako prepričljiv, da so ga jezni gledalci ob prvem predvajanju dojeli kot resnično sodobno gladiatorsko igro. A ker so nemški producenti odkupili avtorske pravice le za zgodbo, ne pa tudi za njeno filmsko priredbo, je moral film skoraj za tri desetletja v »bunker« in je bil znova prikazan šele leta 2002. Ker je bil Stephen King še pred plodovitim pisanjem tudi obseden bralec in je spremljal popularno kulturo, se lahko vprašamo o resničnem avtorstvu … Zagata z rasno politiko V romanu Stephena Kinga je Dan Kilian, producent razvpitega televizijskega programa, skratka, glavni negativec, temnopolt, etnični izvor Richardsove žene pa ni opredeljen. Filmska partnerica Arnolda Schwarzeneggerja je bila Maria Conchita Alonso, ki je po izvoru sicer Kubanka, vendar to ni imelo pomembne vloge. V najnovejši priredbi igra zlobnega televizijskega producenta še kako beli Josh Brolin, Richardsova žena in njegova glavna motivacija za preživetje pa je temnopolta Jayme Lawson. Prvemu Predatorju, ki je, tako kot Beg, doživel premiero leta 1987, so očitali rasistične podtone zaradi nekaterih telesnih posebnosti pošasti in snemalne lokacije. Letošnja enačica je že obrnila to perspektivo in podobno »prebujenske« podtone politične korektnosti lahko opazimo tudi pri Tekaču s spremembo rasnih vlog oziroma kar s popolnim preobratom v primerjavi z literarno predlogo – čisto v skladu z groteskno usmeritvijo Netflixovih adaptacij ... Zagata s sporočilom Film Tekač poskuša biti s svojo satirično jezo in srcem na strani gverilskega odpora ter razkrinkavanja zarot in središč moči nekakšen novi Klub golih pesti (Fight Club, 1999). Toda zanimivo je, kako poskuša film o razkrinkavanju vpliva televizijskih šovov na množice sam, pač z jezikom in dosego industrije zabave, prav tako vplivati na množice. Tu se celovečerni film ujame v podoben paradoks, kot ga je že davno definiral François Truffaut: da namreč ne more biti protivojnega filma, saj sama narava filmskega ustvarjanja s svojo vizualno-pripovedno uporabo konfliktov, napetosti, spektakla in vznemirjenja neizbežno povzdiguje samo vojno. Enako naivno je pričakovanje, da bi lahko imel znanstvenofantastični spektakel tipa Tekač v sebi kaj zares prevratnega – morda bi lahko šli še korak dlje in zapisali, da je po obdobju postmoderizma postalo morda najbolj uspavalno prav samo razkrinkavanje uspavalnih mehanizmov …

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

V Belemu v Braziliji se začenja 30. konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebju, ki je bila podpisana prav v Braziliji. Mineva tudi 10 let od sklenitve pariškega podnebnega sporazuma, s katerim so se države zavezale cilju dviga povprečne globalne temperature na največ stopinjo in pol glede na predindustrijsko obdobje. A lansko leto smo to mejo že presegli. Tudi izstop Združenih držav Amerike iz pariškega sporazuma in vlaganje vse več sredstev evropskih držav v oboroževanje sta razloga za precejšen pesimizem. A kot poudarjajo podnebni znanstveniki, ni čas za vdajo, pač pa za odločne ukrepe. Pomembna je namreč prav vsaka stopinja. Pogovarjali smo se z glavno slovensko podnebno pogajalko Tino Kobilšek in mladinskim podnebnim delegatom Janom Zupanom.

Moskva je začela priprave na morebitno preizkušanje jedrskega orožja, je danes sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Izjava sledi četrtkovi napovedi predsednika Vladimirja Putina o oživitvi testiranja omenjenega orožja, ki so ga uradno ustavili ob koncu prejšnjega stoletja, če bi ga znova uvedle Združene države Amerike. Druge teme: - V Italiji po 17-ih letih razmišljajo o odpravi mešanih patrulj policije in vojske. - Kmetje svarijo pred evropskim sporazumom z Mercosurjem, ki ga podpira vlada. - V Mariboru se v okviru 5-dnevnega dogajanja ogrevajo za največje martinovanje v Sloveniji.

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

Vlada ima na mizi tako imenovani Šutarjev zakon. Kljub zadržkom Levice in SD-ja v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da je koalicija usklajena. Že pred sprejetjem je slišati številna opozorila o neustavnosti. S tem se strinja med drugim direktorica pravnega centra za varstvo človekovih pravic Katarina Bervar Strnad. Ostali poudarki oddaje: - Zakon o digitalizaciji zdravstva znova pod drobnogledom. Pooblaščenka kljub številnim dopolnilom opozarja na nevarnost zlorab podatkov. - Rusija ne bo dopustila vnovičnega testiranja jedrskega orožja, ki so ga napovedale Združene države Amerike. Putin: Če bo to storil Washington, bo Moskva prisiljena ukrepati. - Občutno poslabšanje prometne varnosti: letos 15 smrtnih žrtev več kot v celotnem lanskem letu. Občine in Agencija za varnost prometa iščejo rešitve.

Nataša Robnik iz Celja je najboljša slovenska ultramaratonska tekačica, ki ji ne zmanjka volje za tek na dolge razdalje. Prepričana je, da so ženske rojene za tek. Septembra je v Grčiji pretekla Špartatlon v dolžini 246 kilometrov in dosegla tretje mesto v ženski konkurenci. Bolj kot uvrstitev na stopničke, se ji zdi pomeben čas, v katerem je pretekla razdaljo; to je 26 ur, 9 minut in 38 sekund. Njen naslednji izziv je Dolina smrti v Združenih državah Amerike, kamor naj bi se podala kot prva Slovenka.

Stojí za úspechom najväčších hereckých hviezd, no jej práca sa odohráva mimo svetiel reflektorov. Petra Svarinská je herecká agentka, manažérka a strategička, ktorá pomáha formovať kariéry slávnych mien. V zozname klientov nechýba Táňa Pauhofová, Judit Pecháček, Milan Ondrík či Antónia Lišková. Celkom prvou klientkou však bola jej mladšia sestra - hrdinka seriálu Dunaj, k vašim službám Kristína Svarinská. „Ja som to nejak neplánovala. Ono sa to vyvinulo čiste organicky,“ vrátila sa v relácii Ide o nás ku svojim začiatkom Petra. Pôvodne sa orientovala viac na prácu kastingovej režisérky, no po skúsenosti s Kristínou sa začali jazýčky váh preklápať viac smerom k zastupovaniu hercov.  Jej práca však nie je len o dohadovaní zmlúv a honorárov. Je to komplexný proces, v ktorom sa stáva partnerkou herca. Spoločne budujú značku a rozhodujú o tom, akým smerom sa bude kariéra uberať. „Sme vlastne partneri. Som taký sprievodca pri jeho kariére,“ vysvetľuje Svarinská, ktorá rieši všetko od zmluvných podmienok, cez castingy až po dlhodobú stratégiu. Niekedy to znamená aj presvedčiť herca, aby prijal menšiu úlohu vo výnimočnom projekte.  Kľúčom k jej prístupu je jednoduché, no zásadné pravidlo: „Človek musí mať hercov rád.“ Práve tento vzťah jej umožňuje nielen profesionálne, ale aj ľudsky viesť svojich klientov cez nástrahy filmového a televízneho sveta. V posledných rokoch sa výrazne mení – najmä s nástupom dlhodobých seriálov, ktoré si vyžadujú úplne inú stratégiu. Svarinská niekoľko rokov aktívne pracuje aj na tom, aby sa jej herci presadili aj v zahraničí. Spolupracuje s agentmi v Londýne či Amerike a verí, že slovenskí a českí herci majú šancu preraziť. Jednou z najdôležitejších podmienok je podľa nej špičková jazyková vybavenosť. Kto ju má? Aj to sa dozviete v našom rozhovore, ktorý je plný zaujímavých odhalení zo zákulisia filmového priemyslu. Ako vyzerá bežný pracovný deň hereckej agentky? Čo si myslí o umelej inteligencii, ktorá by mohla nahradiť živých hercov? A akú radu by dala svojmu 20-ročnému ja, ktoré stálo na začiatku kariéry? To všetko a ešte omnoho viac sa dozviete v novej epizóde Ide o nás (Rozhovory so Zdenom Gáfrikom).

Vlada Združenih držav Amerike je naročila krajevnim oblastnikom naj vprašajo indijanskega poglavarja, če bi bil pripravljen prodati del ozemlja, ki je ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vlada Združenih držav Amerike je naročila krajevnim oblastnikom naj vprašajo indijanskega poglavarja, če bi bil pripravljen prodati del ozemlja, ki je ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Moderátorka Soňa Müllerová sa v najnovšom podcaste rozprávala so známou umelkyňou Katarínou Janečkovou Walshe, ktorá vyrástla na SLovensku, 10 rokov tvorila v Texase a posledný rok žije v Amerike. Jej obrazy sú hravé, provokatívne, plné intimity, ženského tela a nevšedných symbolov. Viac o jej tvorbe v podcaste Žijem pre umenie.

Vladajuća partija VMRO-DPMNE proglasila pobjedu nakon prvog kruga lokalnih izbora u Sjevernoj Makedoniji. Ukrajinski predsjednik 'spreman' da se sastane s predsjednicima Amerike i Rusije u Budimpešti. Poslušajte i priču zašto je Srbija posljednjih godina postala magnet za državljane Kirgistana.

Obrambni izdatki nikakor nočejo z jedilnika, kar pomeni, da še kako vplivajo nanj. Zato o Parlamentarni skupščini Nata, ki jo je gostila Ljubljana. Podrobnosti, tudi ustreznejša poročanja o dogodku, najdete v običajnih medijih, kot analitična avantgarda pa se spoprimimo z eno samo mislijo generalnega sekretarja. Takole je sporočil članicam in njihovim državljanom: "3,5 odstotka BDP potrebujemo, da bomo ohranili Atlantik, Arktiko, Evropo in ZDA varne." Takole je rekel – in kdo smo mi, da bi dvomili o njegovih besedah. Ali namenih, če smo že pri tem. Ampak samo zaradi informativne vloge nacionalnega medija razčistimo nekaj dilem … Da ohranimo omenjene pokrajine varne, pomeni, da jih obranimo pred sovražnikom. Sovražnik, tako generalni sekretar, ima očitno velike apetite po Atlantiku, Arktiki, Evropi in ZDA. Za varnost teh področij, območij in držav bo šel naš denar. Slovenci nismo naivni, predvsem pa ne brezglavo razsipni, da ne bi poskusili nekaj prišparati … Pod dva odstotka, kot dajemo zdaj, se zdi sprejemljivo, tako da moramo samo nekoliko oklestiti pri treh ali štirih postavkah, pa spustimo odstotke do današnje vrednosti. Šparovnost je lepa čednost in na prvi pogled se zdi, da bi najlažje prišparali pri Arktiki. Pustimo vnemar, da pri pešajočem javnem šolstvu zadnje generacije volivcev ne ločijo več natančno med Arktiko in Antarktiko – po podobni analogiji, kot se mešata Iran in Irak. In bi se verjetno Slovenija in Slovaška, če po naključju ne bi živeli v eni od obeh. Kakorkoli. Arktika se zdi zelo zelo oddaljena, ampak kot članica Nata smo zavezani braniti vse, kar brani Nato. Zdaj: morski levi, tjulnji in nekaj Eskimov se zdijo za slovenski braniteljski potencial precej abstraktna zadeva, ampak glede prihrankov se moramo vprašati, kdo je na Arktiki resnični sovražnik. Če vprašaš tam gori, koga se resnično ves čas in najbolj bojijo, ti bodo vsi odgovorili – se pravi tjulnji, polarne lisice, arktični zajci in Eskimi – da severnega medveda. Severni medved je največji plenilec na Arktiki in če Rutte misli z ohranjanjem arktične varnosti na Ruse in njihove apetite, se moti. Vsako živo bitje na daljnem severu se enega polarnega medveda boji bolj, kot se boji stotih Rusov. Če smo že pri tem … Sicer ne vemo zagotovo, ampak rajtamo, da se tudi Rusi sami bojijo polarnih medvedov. Za ohranitev Arktike varne bi se morali slovenski obrambni strokovnjaki, pa vojska, si mislimo, odpraviti na jago severnih medvedov. Kar pa se zdi problematično, ker ne zmoremo upleniti niti domačih rjavih, ki po Rakitni strašijo prebivalce; če pa jih že dobimo pred cevi, se oglasi kakšna civilna iniciativa. Se pravi, da moramo nemudoma pojasniti gospodu generalnemu sekretarju, da smo Slovenci za varovanje Arktike čisto neprimerni in da bi vsled tega prispevali le tri odstotke BDP. Svojo polovico odstotka odstopimo nekomu, ki ima z mrazom in ledom večje veselje. Dancem, recimo. Potem gremo naprej. Tu so Američani. Se pravi, da se moramo s tremi odstotki potruditi, da bodo ostali varni tudi Američani. V tej državi je situacija še bolj zapletena, kot je to na skrajnem severu. Kot vemo, so največji sovražniki Američanov in njihove varnosti Američani sami. Američani imajo s pobijanjem Američanov veliko veselje in letne številke mrtvih gredo v tisoče. Slovenci pa, kot veleva dobra vzgoja, se v prepire drugih ne vtikamo radi. Vsaj ne z odstotki. Pa še nekaj je. Z Melanijo, ki je kljub posavski provenienci mentalno očitno najbolj stabilen del družine Trump, za varnost Amerike naredimo več kot nekatere druge članice Nata. Tako nam lahko na račun Amerike Rutte ponovno zmanjša prispevek za pol odstotka. In smo že na 2,5. Atlantik bomo branili z vsemi silami. Slovenci radi hodimo na morje. Država bo prispevala vsa plovila, ki so ji na razpolago. Policija policijski čoln, vojska vojaško ladjo, Narodni muzej pa koliščarski deblak. Namesto po jadranskih obalah se bomo razmestili po atlantskih in namesto "Večeras je naša fešta" prepevali "Jutri gremo v napad!" Vse ostalo bo ostalo enako. Tako pridemo do Evrope in njene varnosti. Ki jo je treba ohraniti z vsem, kar imamo. Parlamentarna skupščina Nata je bila v Ljubljani o tem jasna. Evropo bomo branili z orožjem in z obrambnimi izdatki. O tem ni dvoma. Kot kaže, jo branimo in jo bomo branili pred Rusi. Nekoliko manj je jasno, kako jo bomo obranili pred domačimi norci. Oziroma, če citiramo slavnega Rusa: "Glave nas bodo stali bedaki v lastnih vrstah."

Predstavljamo novega člana Tajnega društva OFC Jureta Vitulića, ki ste ga bralci naše spletne strani že spoznali, ko smo pred kratkim objavili njegovo analitično kolumno o Mitrovskemu in Raulu. Prepričani smo, da bo njegov doprinos obogatil vaš in naš najljubši podkast. Potem se posvetimo osrednji temi epizode, slovesu Milana Mandarića, ki nas je zapustil v 88. letu starosti. Tvorec sodobne, konkurenčne Olimpije je v Ljubljani pustil neizbrisen pečat.Spomnimo se tudi petkove tekme z Aluminijem, na kateri so Green Dragons proslavili rojstni dan, igralci pa precej po nepotrebnem zapravili dve dragoceni točki.Za konec pa še hokej, basket in štajerska satira.

Kolo, oprtano s 40 kg opreme, približno 15 evrov na dan na osebo in želja po odkrivanju sveta: to je dovolj za pot od Argentine do Aljaske, torej od juga do severa Amerike. Barbara Marčič in Anja Antolič sta hispanistki, ki bosta s kolesi prevozili 33.000 kilometrov poti, po makadamu, džungli, cesti smrti, vzpetinah in prelazih. Na polovici poti delita svoje zanimive popotniške zgodbe, oglašata se iz hribovite Gvatemale.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Potrebuje zdravljenje v Združenih državah Amerike. Do konca oktobra nameravajo zbrati 3,2 milijona evrov za zdravljenje. Drugi poudarki: - Prebivalci ljubljanske Linhartove ob prenovi jezni, župan Jankovič pravi, da je varnost na prvem mestu. - S celjske Prešernove bodo umaknili avtomobile, po prenovi bo postala sodoben mestni trg. - Na mariborski Osnovni šoli Martina Konšaka je slovesno. Praznujejo namreč 70-letnico.

Podržite nas i na Patreonu ➡️ https://www.patreon.com/c/HistoryCast Postojala je, jako davno, civilizacija koja je podigla gradove veće od evropskih prestonica, izgradila piramide što su se uzdizale ka nebu i razvila sistem pisma, trgovine i religije koji je zadivio, ali i uplašio osvajače sa drugog kontinenta. Ovo je priča o Astečkom carstvu - o njegovom usponu i o njegovom tragičnom kraju. O Astecima i njihovoj imperiji danas razgovaraju istoričari i kumovi Nikola Đukić i Nikola Šipka. Oni nas vode od mitskog puta plemena Meksika do osnivanja Tenočtitlana, grada podignutog usred jezera Teskoko, čuda urbanizma i središta jedne od najsnažnijih država prekolumbovske Amerike. Sam Tenočtitlan imao je preko 200.000 stanovnika, više nego većina tadašnjih evropskih prestonica. Njegovi stanovnici obrađivali su plutajuće bašte - činampas, genijalna veštačka ostrva koja su obezbeđivala obilne useve i činila grad gotovo samoodrživim.

Kadar gre za gospodarsko sodelovanje dveh v obsegu in dosegu tako različnih gospodarstev, kot sta ameriško in slovensko, se upravičeno postavlja vprašanje, s čim lahko Slovenija učinkovito in prepoznavno vstopa na prenasičeno tržišče Združenih držav Amerike, največjega gospodarstva na svetu. A obstajajo področja, in to tako neobičajna, kot je raziskovanje vesolja. In ker je vstop na ameriško tržišče zahteven, lahko podjetjem, ki se sicer zavedajo svojih potencialov in že sodelujejo z ameriškimi, v določeni meri pomaga tudi država. Slovensko veleposlaništvo je zato pretekli teden organiziralo dogodek, na katerem je gostilo četverico uglednih Nasinih astronavtov, predstavnike Muskovega podjetja SpaceX in slovenskih podjetij, ki so pritegnili številne obiskovalce, tako ali drugače povezane z raziskovanjem vesolja, mediji in diplomacijo. Sogovornika: - veleposlanik Iztok Mirošič - svetovalec uprave Dewesofta Marko Novak.

V Manili so se včeraj začeli izločilni boji svetovnega prvenstva v odbojki. Danes tekma osmine finala čaka tudi slovensko reprezentanco, ki nestrpno pričakuje obračun z Združenimi državami Amerike. V oddaji ponujamo še del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri je bila osrednja tema analiza vožnje na čas, s katero se je v Ruandi začelo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu.

V Manili so se včeraj začeli izločilni boji svetovnega prvenstva v odbojki. Danes tekma osmine finala čaka tudi slovensko reprezentanco, ki nestrpno pričakuje obračun z Združenimi državami Amerike. V oddaji ponujamo še del najnovejše epizode kolesarskega podkasta Tour 202, v kateri je bila osrednja tema analiza vožnje na čas, s katero se je v Ruandi začelo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu.

Verotčka je majhna deklica, ki posluša očkove pravljice zalahko noč. Eno njeno oko spi, drugo oko je še odprto. Eno njeno uho spi, drugo uho še posluša. Vse živali čakajo, da zaspi. Sibirska mačka Vasca; kosmati vaški pes Postojko; kosmati medved Miško; čriček za pečjo; in samovšečni petelin. Projekt Gutenberg, e-knjiga Verotčkinih pravljic, Verotčkine zgodbe, Mamin Siberiak, prevod Ray Davidson, Ilustracije: Boris M. Artzybasheff, založba Ep Dutton & Co., inc. New York, 1922, Ep Dutton & Co., Ponatis marca 1932. Natisnjeno v Združenih državah Amerike. Iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Izrael je ta teden z napadom na pogajalsko skupino Hamasa v Katarju še dodatno zamajal mednarodno pravo, ki ga ta država razume popolnoma selektivno. Nad Poljsko je poletela množica ruskih dronov, medtem ko se članice Evropske unije v svojem tradicionalnem nestrinjanju vse bolj zavedajo svoje dejanske politične in vojaške nevplivnosti in odvisnosti od še ene ignorantke mednarodnega prava - Združenih držav Amerike.

Košarkarska reprezentanca se bo za uvrstitev med najboljše štiri v Evropi v sredo pomerila s svetovnimi prvaki Nemci. Včeraj je izločila Italijane. Polovico točk za Slovenijo je dosegel kapetan Luka Dončić. Preostali poudarki oddaje: - Bela hiša je po enem od najobsežnejših ruskih napadov na Ukrajino napovedala stopnjevanje pritiska na Kremelj. - razmere v svetu bodo v ospredju okrogle mize prejšnjih nagrajencev Vilenice. Osrednjo temo tega mednarodnega literarnega festivala, ki se začenja danes, so tako poimenovali Nova pravila bivanja. - ob težavah zaradi bolezni modrikastega jezika se pojavlja vprašanje, kdo je kriv za razmere. Pristojno ministrstvo trdi, da bi bilo poginov drobnice manj, če bi jo spomladi cepili. Rejci odgovarjajo, da je bilo ponujeno cepivo proti sevu štiri, ki pa ga pri nas ni.

Žijeme v dome revolúcie vedomia? Zomiera Európa? ( pozrite aj ❤Link na živé podujatia: https://www.40plus.sk/podujatia-odznova/  ❤Link na vychytávky a zľavy: https://www.40plus.sk/vychytavky/ ) ...Zomiera Európa? Čo sa deje okolo nás? Pomohlo by nám rozširovanie vedomia? Dnes sa budem rozprávať s Lianou Laga, ktorá pozoruje situáciu roky a mnohé veci popísala aj vo svojej knihe REVOLUCIA VEDOMIA. ❤Pýtala som sa aj:*Čo je podľa teba teraz téma číslo jedna, ktorú by si mali ľudia všímať a čo sú zástupné témy, ktoré rozptyľujú pozornosť ľudí?*Ty vo svojej knihe REVOLÚCIA VEDOMIA hneď na titulke píšeš aj slovné spojenie ROZŠIROVANIE VEDOMIA. To je téma, o ktorej sa teraz veľa hovorí. Čo ty vnímaš pod týmto pojmom? *Ty si žila v Amerike. Ako vyzerala Amerika v časoch, keď si tam žila? *Z Ameriky do EU a aj na Slovensko plynie veľa zlého. Aspoň podľa mňa. Rôzne agendy, propagandy. Hnutia. Tranzície. Ako si vnímala tieto anomálie vtedy, keď si žila v Amerike? Bola ti sympatická tá rozmanitosť? *Ako si chániť svoju myseľ a rozonať manipuláciu médií...Viac v rozhovore...Ďakujem, že podporujete moju tvorbu. Želám príjemné sledovanie a ďakujem za všetky tipy na hostí.. postupne zaraďujem. ********************************************************Ďakujem, že ma podporujete na herohero alebo tu na YouTube. Aj vďaka vám vzniká tento obsah. Chcete ma začať podporovať? Info tu: https://herohero.co/odznova Podpora je možná aj tu na YouTube.. zmysel to pre má od 5,99€ (50% z vášho predplatného mi zoberie YouTube ako províziu. Tak si to viete spočítať...Hero berie len 12,5%) Predplatné 2,99 na YT je bez nároku na obsah vopred. Ide len o sympatizovanie, za čo ďakujem... Ak nechcete platiť kartou, možné je podporovať aj cez číslo účtu o.z. : SK45 8330 0000 0022 0165 1060 - do poznámky uveďte, že ide o DAR ĎAKUJEM a nezabudnite pozrieť info a linky o podujatiach a vychytávkach... ( INFO: Podujatia ❤ - https://www.40plus.sk/podujatia-odznova/ ❤Info o overených vychytávkach z podcastu LINK: https://www.40plus.sk/vychytavky/ ) Buďte zdraví Martina Valachová

V dnešnej epizóde podcastu Góly z bufetu na ŠPORT.sk sme privítali náš 16-ročný hokejový klenot Olivera Ozogányho, ktorý si hetrikom v zápase proti favorizovaným Američanom nedávno podmanil turnaj Hlinka Gretzky Cup. Tento mladý útočník z HOBA Bratislava rozprával o svojej ceste do zámoria, ambíciách pred draftom NHL 2027 a o každodennom tréningu, ktorý ho odlišuje od rovesníkov.Oliver Ozogány sa netají veľkými ambíciami - jeho prvoradým cieľom je byť draftovaný do NHL, ideálne v 1. kole. Svojím herným štýlom sa inšpiruje hviezdami ako Patrick Kane či Auston Matthews, ktorých streľbu sa snaží napodobňovať. Unikátny je jeho prístup k trénovaniu - doma má vlastnú plochu s bránkou a sieťkou, kde každý deň vystrelí až 300 pukov.V rozhovore sa dozviete, ako sa už ako 15-ročný dostal do reprezentácie do 18 rokov a aké bolo nastúpiť proti výrazne starším protihráčom. Zaujímavý je tiež jeho príbeh, ako sa v 14 rokoch presťahoval do USA, aby rozvíjal svoj talent. Najprv hral v Iowe a Clevelande, teraz ho čaká sezóna v tíme Tri-City v prestížnej USHL, ktorá je často predstupňom pred NCAA.Oliver Ozogány otvorene hovoril o tom, aký to bol pre neho šok, keď prvýkrát trénoval v americkej juniorskej lige: „Bol to veľký skok. Cítil som, že to bolo strašne rýchle, nemal som čas na nič.” Napriek tomu sa na nové pôsobisko teší a cení si profesionálny prístup trénerov a celého realizačného tímu.Mladý útočník označil aj svoje slabiny, na ktorých musí pracovať, aby uspel medzi elitou: „Viem, že v NHL a aj v ostatných ligách, je veľmi dôležitá hra bez puku. Na tom by som asi chcel zapracovať najviac, lebo keď mám puk, tak je to určite lepší pocit než bez neho.”V rozhovore sa dozviete aj o jeho študijných povinnostiach v Amerike, o režime počas sezóny a letných prázdnin či o tom, ako prebieha jeho letná príprava. Oliver Ozogány prezradil, že po sezóne si dáva 3 týždne voľno bez hokeja a venuje sa iným športom, aby si oddýchol mentálne aj fyzicky.Najnovšia epizóda podcastu Góly z bufetu na ŠPORT.sk ponúka unikátny pohľad do života vychádzajúcej hviezdy slovenského hokeja, ktorá napriek mladému veku prejavuje neuveriteľnú vyspelosť a odhodlanie. Oliver Ozogány dopĺňa novú generáciu slovenských hokejistov, ktorí majú potenciál výrazne prehovoriť do svetovej špičky.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

✓ Odakle nedavne sličnosti između Srbije i Amerike? ✓ Da li je preuređenje Vašingtona kozmetičko ili suštinsko? ✓ Zašto treba spremati zalihe?

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

6. in 9. avgusta pred 80 leti so Združene države Amerike v napadu na Japonsko prvič v zgodovini uporabile jedrsko bombo. V napadu na Hirošimo je takoj in v naslednjih nekaj tednih umrla polovica od 300.000 prebivalcev. Skupno pa naj bi obe bombi – prva je bila uranova, druga pa plutonijeva – zahtevali okrog 200.000 smrtnih žrtev, velika večina žrtev je bila civilistov. Japonska je kapitulirala 6 dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta, in 2. septembra se je s podpisom kapitulacije končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več deset milijonov smrtnih žrtev, večinoma civilistov. 80. obletnici prve uporabe jedrske bombe v vojaškem spopadu posvečamo tokratni Studio ob 17h. Voditeljica oddaje je Špela Novak.

Renáta Kamenárová je špecialistka na výučbu slovenského jazyka pre cudzincov. Na Univerzite v Pittsburgu, je riaditeľkou programu slovakistických štúdií, jediného univerzitného programu v Severnej Amerike, kde študenti môžu navštevovať kurzy slovenského jazyka a kultúry. Stojí za organizáciou mnohých podujatí pre tamojších ľudí, ktorí majú slovenský pôvod, alebo záujem o našu kultúru. Hovoriť s Katou Martinkovou bude aj o tom, aké je to pre ňu vracať sa domov na Slovensko, čo zaujíma amerických študentov, keď navštívia našu krajinu, o histórii Pittsburskej Univerzity, ale aj o tom, ako sa dajú v Amerike uvariť bryndzové halušky. | Hostka: Renáta Kamenárová (učiteľka slovenčiny pre cudzincov). | Moderuje: Kata Martinková. | Tolkšou Hosť sobotného Dobrého rána pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Reláciu vysielame každú sobotu po 8. hodine.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

✓ Koja je razlika između vozača u ravničarskim i brdsko-planinskim krajevima? ✓ Ko se boji autoputa do Požege? ✓ Da li je Srbija raslojenija od Amerike?

Misliš da si avanturista? Čekaj da čuješ koliko je puta Snežana izgubila GPS, telefon i živce – a ipak našla put do kraja sveta. U završnoj epizodi četvorodelnog serijala, Ivan i Snežana zatvaraju krug koji je počeo na krajnjem jugu Južne Amerike i završio se gotovo pet godina kasnije на obalama Prudhoe Baya na Aljasci. Snežana nas vodi kroz sirovu Patagoniju, gde orkanski vetrovi ruše kamionete i teraju biciklistu da se drži za ram bicikla da ga ne obori, preko šljunkovite Carretere Austral i andskih ledenih prevoja koje je prelazila noseći teret u tri navrata. Preživljavanje najgorih dana pandemije zaglavljena u Čileu, visinski šok u Peruu, plovidba Amazonskom rekom među kokoškama i svinjama, Kolumbija, Ekvador i nacionalni parkovi u Sjedinjenim Državama koji oduzimaju dah. Epizoda je emotivno gust destilat priča o upornosti, strahu, nepoznatom, humanosti i prkosu. Ako ste sanjali da pobegnete od rutine, spremite se: Snežanini detalji o vetrovima, karantinima, pampama, alpaka‐karavanima i beskrajnim autoputevima nagnaće vas da preispitate granice mogućeg – i da možda već večeras počnete da rolujete mapu sveta. Preporučujemo da pre gledanja ove epizode preslušate prethodne tri epizode sa Snežanom. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Južna Amerika - Iz Čilea u Peru - Ekvador - Kolumbija - Amerika - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4lf1Kmk Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Bliža se rok, ki ga je za sklenitev dogovora o carinah z Evropsko unijo in tretjimi državami postavil ameriški predsednik Donald Trump. Trgovinska vojna bo tudi v ospredju vrha držav skupine Brics, ki se danes začenja v Riu de Janeiru. Članice, ki skupaj predstavljajo že tretjino svetovnega BDP-ja, so odločene poiskati alternativo svetovni gospodarski in finančni ureditvi. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev poplav v Teksasu naraslo na 43, več ljudi še pogrešajo - Na koncertu kontroverznega hrvaškega pevca Thompsona več kot pol milijona ljudi, številni opremljeni z ustaškimi simboli - Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno zmagovalec Melodij morja in sonca

Adi Mehalel (עדי מהלאל) talks about teaching Yiddish language and literature at Univ. of Maryland and Yivo Summer Program and discusses the writers I. L. Peretz, the subject of his book The Radical Isaac: I. L. Peretz and the Rise of Jewish Socialism, and Hanan Ayalti, whose book Boom and Chains: A Yiddish Novel Set in Israel/Palestine is forthcoming with Mehalel's translation and introduction. Interviewed in New York City via Zoom on July 2, 2025. Book links: Boom and Chains: https://wsupress.wayne.edu/9780814351802/ The Radical Isaac: https://sunypress.edu/Books/T/The-Radical-Isaac Avremi Zaks (אבֿרהמי זאַקס), host of the Kan Yiddish (כאן יידיש) radio show in Israel, discusses Israel's recent war with Iran and its ongoing war with Hamas. Interviewed in Jerusalem via Zoom on July 2, 2025. Archive of Kan Yiddish: https://www.kan.org.il/content/kan/kan-reka/p-10820/ Music: Yiddish songs about America, in honor of the July 4th Independence Day holiday: Mandy Patinkin: American Tune Aaron Lebedeff & Alexander Olshanetsky Orchestra:Vot ken you makh? Es iz Amerike! Yiddish Philharmonic Chorus, directed by Binyumin Schaechter: Amerike di Prekhtike Intro instrumental music: DEM HELFANDS TANTS from Jeff Warschauer: The Singing Waltz Air Date: July 2, 2025

Útočník Oliver Okuliar, ktorý zažil najdlhšiu sezónu spomedzi všetkých slovenských hokejistov, zavítal do podcastu Góly z bufetu, kde v rozhovore s Tomášom Prokopom a Marekom Marušiakom otvorene prehovoril o svojich skúsenostiach z AHL.Stále len 25-ročný útočník sa v uplynulej sezóne dostal s tímom Charlotte Checkers (farmou Floridy Panthers) až do finále AHL, kde so spoluhráčmi podľahli Abbotsfordu Canucks 2:4 na zápasy. V rozhovore Oliver Okuliar úprimne priznáva, že prehru vo finále stále nestrávil.„Dvakrát som bol vo finále a dvakrát som mohol siahnuť na pohár. Keď sa človek obzrie späť, tak ho to štve,” hovorí Oliver Okuliar, ktorý zažil finále aj v českej extralige s Hradcom Králové.V podcaste sa dozviete aj detaily o jeho ceste v AHL, kde začínal na pozícii štvrtého centra, hoci prirodzene hráva na krídle, a postupne sa vypracoval až na pozíciu druhého útočníka. Zaujímavé je aj porovnanie AHL s európskymi súťažami, či jeho nečakané prirovnanie k Bradovi Marchandovi.Talentovaný Slovák sa otvorene vyjadril aj k svojmu aktuálnemu prestupu do švédskeho klubu Skelleftea AIK, olympijským ambíciám a tiež prehovoril o drafte NHL v súvislosti s mladými slovenskými hokejistami.V exkluzívnom rozhovore sa dozviete aj to, ako vnímal hokejové „dozrievanie” v Amerike, rozhovoril sa o náročnom cestovaní v AHL, a dokonca prezradil aj to, že by mu vôbec neprekážalo hrať hokej celý rok v štýle futbalovej Premier League.

Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.

Potem ko so izraelske oborožene sile v minulih desetih dneh oslabile iransko zračno obrambo, usmrtile del vojaškega poveljstva in znanstvenikov ter napadle več jedrskih objektov, so konec tedna v oborožen konflikt z islamsko republiko vstopile še Združene države Amerike. Siloviti napad je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrisal objekte z jedrskimi zmogljivostmi, v zraku pa je obviselo kar nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17.00. Kaj zdaj? Kaj je ameriškega predsednika prepričalo, da se pridruži Izraelu v napadih na Iran? Lahko islamska republika vrne udarec in kaj bi izbrala za tarčo? V kolikšni meri to ni le bližnjevzhodni spopad, temveč konflikt, v katerega se ne bi vpletle le države tega območja, ampak tudi od drugod? Voditelj Blaž Ermenc se bo o tem pogovarjal s Klemnom Polakom, ki je v okviru Evropske službe za zunanje zadeve sodeloval pri pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju, z obramboslovcem dr. Klemnom Grošljem ter mednarodnima politologoma dr. Farisom Kočanom in dr. Matjažem Nahtigalom.

Združene države Amerike so se vključile v izraelsko-iranski konflikt. S svojimi bombniki so napadle tri iranske jedrske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je svetu sporočil, da so bili napadi spektakularen vojaški uspeh, ob tem pa poudaril, da bodo natančno, hitro in spretno nadaljevali napade, če se Iran ne bo odločil za mir. Teheran grozi s posledicami. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob od unije pričakuje prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom - Kakšne ukrepe sprejema Ljubljana za izboljšanje kakovosti zraka? - Poletna muzejska noč v kulturne ustanove po državi privabila mnogo obiskovalcev

Dvestoosemindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena filmu Sinners, ki ga žal nismo videli v slovenskih kinih. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se po dolgem času spet srečali v živo, v skrivnem štabu Kino-gledališča Bežigrad. Igor meni, da film govori o tem, da je rasizem še vedno del korporativne Amerike, čeprav se mu je zdelo nenavadno, […]

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.Zapiski: članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike, članek o vzorčenju v jamah v Virginiji, diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA, gostovanje v podkastu The Caving. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Richard Lintner je bývalý úspešný slovenský hokejista, majster sveta, ktorý má aj svoju televíznu show Citronáda. Richarda jednoducho poznajú nielen fanúšikovia hokeja. Sám o sebe tvrdí, že nie je extra veľkým fanúšikom áut, ale napriek tomu nám v každej odpovedi v rozhovore vyrozprával krásny príbeh. Moderátor Ďuro Sabo preto začal otázkou, na čo všetko má Richard svoj vodičský preukaz.Na čo všetko? Ja mám na motorku do 50 kubických centimetrov a na auto. Nemám na traktor alebo na nákladné auto.(pozn. editora: v súčasnosti možno na vodičské oprávnenie na vozidlá skupiny B šoférovať aj motocykle s automatickou prevodovkou s max. objemom motora 125 cm³ a s max. výkonom 11 kW)Nikdy si nechcel šoférovať autobus alebo niečo podobne veľké?Raz som na parkovisku jazdil na autobuse. To bolo v Rige na majstrovstvách sveta, keď sme čakali na chalanov.Ty ako aktívny hokejista si povedal vodičovi autobusu “Požičaj mi to tu na parkovisku?”Presne tak. Zopár chalanov už bolo v autobuse, tak som ich povozil okolo štadióna. Je to náročnejšie ako sa zdá, ale bavilo ma to. Len to malo jednu chybu. Vždy ma na vodičoch autobusov fascinovalo, ako sa za jazdy pozdravia, keď sa míňajú, ale na tom parkovisku som nemal koho pozdraviť. O túto príležitosť som prišiel.Neviem koľko si mal rokov, keď si odišiel hrať hokej do USA. Kde si si vlastne robil vodičský preukaz? Ja som si robil vodičák v Trenčíne, ale ešte raz som si ho robil aj v Amerike. Boli sme štyria chalani z Európy, robili sme si papiere ako bežní americkí občania, ale musím povedať, že tá pani policajtka nám pri tých testoch pomáhala. Niektoré predpisy sú tam iné ako u nás a boli zhovievaví.V NHL je starosť o hráčov na vysokej úrovni, hráč sa venuje len hokeju a o všetko ostatné sa stará klub. Je to aj pri kúpe auta?Za tie roky sa to už asi zmenilo, ale klub sa o také veci nestará. Je to na hráčoch, že idú do nejakého showroomu. V rámci tímu sú chalani, ktorí sa o autá zaujímajú a tí svojim spoluhráčom pomôžu. Ale mne moje prvé "americké" auto pomohol kúpiť môj agent.Kúpil si si nejaké “žihadlo” alebo bežné auto? Prvé auto, ktoré som mal v Amerike, bol Volkswagen Golf. Kúpil som si takého čierneho a príliš veľa ľudí tam na Golfoch nejazdilo. Zaujímavé je, že Ľubo Bartečko, ktorý bol na farme neďaleko, si kúpil tiež Golfa. Tak sme po Massachusetts jazdili my dvaja na golfíkoch.Ty si spomenul prvé auto, koľko áut si za morom vystriedal?Človek keď postupne mení tímy aj geograficky sa presúva, tak mení aj autá. Potom som mal Jeep, to sme boli v Milwaukee, tam bola zima. A ďalšie auto som mal zas Volkswagen, kúpil som si Passat kombi. Na mojich autách bolo evidentné, že som bol z Európy.V čom si ako mladý šofér mal najväčšiu neistotu pri šoférovaní?Ja som mal neistotu hlavne v tom, že keď som mal prvé auto, tak to auto dobre nebrzdilo. Ono malo taký problém, že keď som prvýkrát stlačil brzdu, tak ona prepadla a chytila sa až na druhýkrát. Keď som prišiel do servisu, tak ten chlapec v servise mi hovorí: „Akoby som vám to povedal pán Lintner. Vy ste neprišli do servisu o päť minút dvanásť, ale vy ste prišli o štvrť na jednu." Čudoval sa, že som bol ešte živý. Odvtedy si dávam pozor na to, aby auto, ktoré mám, bolo v čo najlepšom technickom stave.V minulosti si bol určite manuál a teraz si manuál alebo automat?Na toto mám výbornú príhodu. V Amerike po Passate som kupoval ďalšie auto, znova to bol VW, v New Yorku som si kúpil Volkswagen Jetta a kúpil som si ho ako manuál. To bolo asi jediné auto v celom New York City, ktoré jazdilo na manuál, hlavne v tých zápchach, ktoré tam boli. A myslím si, že toho predajcu, ktorý mi to auto predal, určite vyhlásili ako predajcu mesiaca,...

1. Fico predbehol Fínov. 2. Večný boj podľa sudcu Stieranku. 3. V parlamente to nevyšlo, protest sa obrátil na Pellegriniho.

„Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.„Boh nie je na strane Putina a jeho zbraní posväcovaných patriarchom Kirillom. Nie je ani v Biblii, ktorou máva Donald Trump. Boh je ukrižovaný na Ukrajine.“ Daniel Pastirčák, kazateľ cirkvi bratskej, bratislavské námestie Slobody, marec 2025. „Právo je zatlačené do úzadia a spravodlivosť stojí bokom. Pravda sa potkýna na ulici a statočnosť nemôže vstúpiť. A ten, kto sa vyhýba zlu, stáva sa korisťou.“ Ten istý Daniel Pastirčák, rovnako marec tohto roku, festival Konvergencie. Citujúc biblického Izaiáša spred tisícročí – ako úvod k odpovedi na nastolený problém toho, čo sa to tu dnes deje. Znechutený z „utajeného rande, kde premiér Fico flirtuje s Putinom a s drzosťou krčmového povaľača uráža prezidenta napadnutej krajiny“. V Donaldovi Trumpovi vidí „prefíkaného obchodníka s mierom“, vďaka ktorému sa „zvrátenosť znormalizovala a globalizovala“. A v Zelenskom ako prezidentovi napadnutej krajiny poníženého v priamom prenose. Sme na začiatku sviatkov s iným Poníženým – „Poníženým až na smrť“. A to v spoločnosti, ktorá síce vychádza z jeho a teda kresťanských koreňov, no žije si už svojim životom.Aj preto sa na túto dobu pozrieme s autorom týchto jasných slov, v čase keď jasné slová nie sú samozrejmosťou. Aspoň na poschodiach, kde je úrad a moc. „Naše časy mi pripomínajú obdobie pred zánikom Rímskej ríše, keď sa blázni stávali cisármi“, hovorí Daniel Pastirčák, kazateľ Cirkvi bratskej. Prichádza s diagnózou dnešnej doby. „Pre mňa ako kresťana je bolestivé, no musím to priznať, že sa prizeráme tomu, ako sa v Rusku či Amerike a ďalších krajinách zneužíva kresťanstvo“, tvrdí. Ide to podľa neho proti paradigme „ukrižovaného Boha“. „On je vždy na strane obetného baránka proti zlovôli a manipuláciám mocných“, vysvetľuje.Koalície Antikrista: Putin, Trump, Orbán, náš birmovaný komunistaKazateľ Pastirčák hovorí o „špeciálnom type zla“, ktorý sa v novozákonných spisoch označuje Antikristom. „Antikrist je to, keď sa v mene Krista deje niečo, čo v úplnej podstate protirečí tomu, čo Kristus bol, kým je, čo priniesol“, vysvetľuje. „To je typ zla, ktorý nemôže vzniknúť bez Krista. Môže vzniknúť iba ako zneužitie Krista“. „Dnes vidíme, že Rusko je jeden tip antikristovstva, Trump je iný tip. Oni si aj preto tak rozumejú. A v Orbánovi môžeme vidieť ďalší. Vzniká tu celá koalícia ľudí, ktorí zneužívajú Krista a kresťanstvo“, rozpráva Daniel Pastirčák. Pri otázke, či tam nepatrí aj premiér Fico, ktorý podľa neho „flirtuje s Putinom“, reaguje výrazom „jasné“. „Trump je rovnako komický. Keď sa človek pozrie na to, ako žije, kým je, tak je to podobný kresťan ako ten náš birmovaný komunista“, hovorí v narážke na Roberta Fica. „Myslím si, že takto zneužívať kresťanstvo môžu iba ľudia, ktorí nestoja za ničím. Sila týchto novodobých populistických diktátorov spočíva v ich prázdnote“, hovorí. „Okrem vôle po moci nemajú nič“, dodáva. „Dokážu sa postaviť za čokoľvek, čo im práve vyhovuje, aby získali moc“. Cirkev by mala biť na poplachHovorí, že v takejto situácii by mala biť na poplach cirkev: „Mala by na to poukazovať. Veď kto iný by mal brániť zneužívané evanjelium ako cirkev a jej...

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Je elementárna logika, že čím viac medveďov, tým viac stretov s človekom a viac škôd. Slovensko má pozitívnu populačnú krivku medveďa, a preto je potrebné pristúpiť k plošnej regulácii. Aj toto je jedno z tvrdení ministra životného prostredia Tomáša Tarabu, ktorým reagoval na tragický stret muža s medveďom koncom marca.Riešením je podľa šéfa rezortu vyhlásenie mimoriadnej situácie takmer na celom území Slovenska a odstrel až 350 medveďov. Len minulý rok pritom už zastrelili takmer stovku a množstvo útokov sa nijak viditeľne neznížilo.Je teda hromadný odstrel riešením, čo by pre populáciu medveďa na Slovensku znamenal a aké iné riešenia situácie pripadajú do úvahy?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s ochranárom Erikom Balážom.Zdroj zvukov:TV Markíza, TA3, STVR, TASROdporúčanie:Mojím dnešným odporúčaním je film Brutalista. Ide o spojenie skvelého vizuálu a silného emocionálneho príbehu Lászla Tótha, ktorý ako renomovaný európsky architekt skončí v koncentračnom tábore a po vojne skúša svoje šťastie v Amerike. Nech vás neodradí ani to, že má snímka cez tri hodiny, príbeh je taký silný, že si ani nevšimnete, ako prejdú.–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠