Podcasts about amerike

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot pravicah, s katerimi da je obdarjen sleherni človek, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo?V začetku julija so Združene države Amerike praznovale 250. obletnico razglasitve neodvisnosti. V primerjavi s kakšno Kitajsko, Etiopijo ali Portugalsko je Amerika seveda zelo mlada država, a to nikakor ne pomeni, da nima pomembne, globalno odmevne pa tudi zagonetnih notranjih protislovij polne zgodovine. Eden največjih paradoksov te zgodovine pa je slej ko prej tale: kako je mogoče, da so ameriški ustanovni očetje zaneseno, navdahnjeno govorili o življenju in svobodi in zasledovanju sreče kot samorazvidnih pravicah, s katerimi da je obdarjeno sleherno človeško bitje, potem pa so v svoji republiki dopustili suženjstvo? In nadalje: kako je možno, da se država, ki je – nikakor ne neupravičeno – dolgo veljala za nesporen svetilnik svobode in demokracije, v četrt tisočletja še ni uspela otresti toksične družbeno-politične dediščine sužnjelastništva in rasizma? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali, ko smo ob koncu junija, nekaj dni pred ameriškim 250. rojstnim dnem torej, pred mikrofonom gostili dr. Ireno Šumi, predavateljico na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki se v znanstveno-raziskovalnem smislu posveča preučevanju antropologije nacionalizma, rasizma in antisemitizma. Košček tega pogovora smo 30. junija sicer že objavili v kontekstu oddaje Intelekta na Prvem, no, v tokratnih Glasovih svetov pa diskusijo z dr. Šumi objavljamo v celoti. Foto: voditelji gibanja za državljanske pravice med pohodom na Washington avgusta 1963, na katerem je imel Martin Luther King ml. znamenit govor, v katerem je razvil svojo »sanjsko« vizijo prihodnjih medrasnih odnosov v Združenih državah Amerike (Rowland Scherman / Wikipedia, javna last)

Gostili smo priznanega raziskovalca dr. Ivana Šprajca, ki nas je popeljal v skrivnostni svet arheoastronomije. Pogovorjali smo se o astronomski orientaciji v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu.

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

Slovenci v Združenih državah že več kot stoletje ohranjajo svoje korenine, jezik in kulturno dediščino. Ob stoletnici Slovenske zveze Amerike so se v severni Minnesoti zbrali člani ene najstarejših slovenskih izseljenskih organizacij. Spomnili so se začetkov zveze, pomena slovenskih društev ter odgovorili na vprašanje, kako slovensko identiteto prenašati na nove generacije.

V Mladoskop sem povabil vedno bolj poznana slovenska vplivneža, pa tudi simpatična zaročenca Petro in Aarona. S seboj prinašata zanimivo zgodbo Aaronove selitve v Slovenijo iz Amerike in koš načrtov za prihodnost.

V delu države je četrtič v njeni zgodovini razglašena najvišja - torej zelo visoka - požarna ogroženost naravnega okolja. To je Uprava za zaščito in reševanje z današnjim dnem razglasila za osem primorskih občin. V oddaji tudi o tem: - Na ministrstvu za demografijo opozarjajo na primanjkljaj zaradi neustreznega načrtovanja. - Napadi med Združenimi državami Amerike in Iranom znova terjali smrtne žrtve. - Obnova kopališča v Žusterni skoraj končana.

Potem ko je vlada začasno odpravila plačevanje dveh okoljskih dajatev, se bodo pogonska goriva opolnoči nekoliko pocenila. Liter bencina bo cenejši za 4 cente in pol ter bo stal 1,6 evra. Dizel se bo pocenil za 2,7 centa na liter; ta bo stal 1,83 evra. Za liter kurilnega olja pa bo treba odšteti 1,44 evra oziroma 2,8 centa manj kot doslej. Na cene nafte sicer močno vpliva dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer je začasna prekinitev ognja med Združenimi državami Amerike in Iranom dobrodošla.

Poteza poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki je ob dolgovih do zaposlenih in države svoje podjetje podaril davčnemu svetovalcu Roku Snežiču, je v strokovnih krogih izzvala ogorčenje. Izogibanje razglasitvi insolventnosti je lahko tudi kaznivo. Druge teme: - Opozicija predlaga dva stalna referendumska dneva. - V zdravstvu po zamenjavi ministra za zdaj 51 izrednih napredovanj, v prejšnjem mandatu dobrih 650. - Združene države Amerike nove carine za Unijo utemeljujejo z evropsko delavsko zakonodajo.

Matúš Oľha sa zahral na Forresta Gumpa a počas behu sa stal prvým človekom, ktorý pešo zrazil auto. Aj vďaka nemu FPÚ rozhodol, že bude podporovať kultúru slovenskú a žiadnu inú, a tak priklepol 40-tisíc AI knihe pre deti. Lebo čo je viac narodné ako zadávanie príkazov na tvorenie obrázkov serverom uskladnených niekde v Amerike? Fakt nechceme obviňovať Rusko ešte aj z toho, že susedovi kríva mačka, ale ak vám náhodou raz nebude fungovať klubkarta v Lidli, tak hej, možno za to môže nejaký ten Rus. Tragédom sa stávajú ľudia, ktorí zorganizovali pochod Hrdí na rodinu, a zase sa im to úplnou náhodou podarilo spraviť v rovnaký deň ako Pride. Polievočku si prišlo prihriať aj pár náckov, ktorí ale narafali na čašníka. - HEROHERO: ⁠https://herohero.co/piatocek/subscribe - YouTube: ⁠http://youtube.com/@piatocek⁠ - Instagram:⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/piatocek_podcast/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ - Náš Discord nebol nikdy lepší:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠bit.ly/piatockaren⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠See omnystudio.com/listener for privacy information.

Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni). VIR: Goran Tenze, program Ars

V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta. Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Poslanke in poslance pred jutrišnjim začetkom parlamentarnih počitnic danes čakata dve izredni seji. V nasprotju s pričakovanji ne bodo obravnavali ukinitve uradniškega sveta. Na pisno zahtevo več kot petine poslancev bodo morali najprej odločati o tem, ali naj se predlog novele zakona o javnih uslužbencih sprejme po skrajšanem in ne po rednem postopku. V oddaji tudi o tem: - Premier Janša v Kijevu na vrhu držav jugovzhodne Evrope in Ukrajine o podpori tej državi - Združene države Amerike in Iran znova izmenjujejo ogenj, Trump grozi z napadi na iranske elektrarne - Španci prvi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva

Četrt tisočletja Združenih držav Amerike minuli konec tedna ni moglo prikriti aktualne razdeljenosti tamkajšnje družbe. Predsednik Trump se še naprej trudi razdeljevati poleg domače tudi svetovno javnost. Minule dni je spet napadel Iran, na vrhu NATO zveze v Turčiji grozil evropskim zaveznicam in se med drugim prelevil še v nogometnega sodnika. In tudi mešanje ogromnih zasebnih zaslužkov z opravljanjem predsedniške funkcije mu zadnje čase tudi ne lošči medijske podobe.

Ide o to získať vplyv v meste, obci či v kraji alebo sa zviditeľniť v politike do budúcna? Koalícia aj opozícia už nasadzuje svojich favoritov v boji o miesta županov, starostov či primátorov a prebiehajú aj prvé spájania či trieštenia. Ako to vyzerá v jednotlivých mestách či krajoch, ktoré súboje sa oplatí sledovať a ako čítať rozhodnutia Smeru či Hlasu pokiaľ ide o kandidátov do komunálnych volieb a vzťahy v koalícii? Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno pýta zástupcu šéfredaktora Denníka SME Jakuba Fila. Zdroje zvukov: STVR, Markíza, Facebook_/Marián Porvažník, Martin Winkler, Jozef Ráž Odporúčanie Dnes je mojím odporúčaním kniha There is No Place for Us od Briana Goldstona, ktorá sa venuje fenoménu takzvaných pracujúcich bezdomovcov v USA. Ide o ľudí, ktorí majú prácu, často aj na plný úväzok, no pre vysoké nájmy, nízke mzdy a slabú ochranu nájomníkov si nedokážu udržať bývanie. Kniha ukazuje, ako sa ľudia napriek práci a ambíciám prepadávajú do bezdomovectva — spia v autách alebo v lacných hotelových izbách. Je obrazom toho, že bezdomovectvo v súčasnej Amerike nie je len o ľuďoch na ulici, mnohí ostávajú skrytí a často sa neobjavujú ani v oficiálnych štatistikách. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifingSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Vrh Nata v Turčiji se začenja v senci napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Ob pritiskih Washingtona na zaveznice, naj prevzamejo večji del stroškov, generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje izpolnitev zavez lanskega vrha, da bodo do leta 2035 zvišale izdatke za obrambo. V ospredju bo tudi nadaljnja pomoč Ukrajini. V oddaji tudi: - Težave v nemški avtomobilski industriji; sindikati grozijo s stavkami - V Ljubljani začetek predčasnega glasovanja na referendumu o parkiranju - V četrtfinale nogometnega svetovnega prvenstva še Španija in Belgija

Združene države Amerike so, od skromnih začetkov in upora pred dvestopetdesetimi leti, vodilna svetovna velesila. Zakaj so se pred četrt tisočletja uprle britanski matici in njenemu kralju? Kako so napisali nekaj prelomnih dokumentov, ki so oblikovali razvoj demokracije po vsem svetu? Plemenita načela imajo tudi temno plat, suženjstvo in preganjanje prvotnih ameriških ljudstev. To neravnovesje in številne krivice se poznajo še danes. O tem in drugih temah, povezanih z omenjenim jubilejem, razmišljata zgodovinarka dr. Kornelija Ajlec in politolog dr. Bogomil Ferfila. Foto vir – Wikipedija: Odbor petih predstavlja Deklaracijo o neodvisnosti kongresu, slika z naslovom Deklaracija o neodvisnosti (1819) avtorja Johna Trumbulla.

Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. FOTO: Tina Palaić, SEM VIR: FB SEM

Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.

Prometnim deloviščem na avtocestah se pridružuje tudi to jutro vzpostavljena popolna zapora dela vipavske hitre ceste. Vsak dan jo prevozi 20 tisoč vozil, od tega skoraj 4 tisoč 500 tovornjakov. Po vzpostavitvi začasnega režima bo od ponedeljka odprt le pas proti Italiji, s čimer bo stekel drugi del obsežne obnove. Drugi poudarki oddaje: Putin naznanil zavzetje celotne ukrajinske regije Lugansk. Združene države Amerike praznujejo 250 let neodvisnosti. Slovenski košarkarji utrpeli visok poraz proti Estoniji

Spojené štáty oslavujú 250 rokov svojej nezávislosti. Zároveň je prezidentom stále Donald Trump, a teda oslavy budú sprevádzať zvláštne nápady. K tomu sa Amerika stala rozdelenou krajinou, no stále pestrou, zaujímavou, plnou snov, príležitostí... a rozsiahlych problémov. Tomáš Prokopčák sa v podcaste Dobré ráno o dnešnej Amerike rozpráva s našou kolegyňou a moderátorkou Evou Frantovou, ktorá posledný rok strávila práve v USA. Zdroje zvukov: Youtube/DW News, Youtube/Reuters, Facebook/ABC News, Youtube/KTLA5, Youtube/C-SPAN Odporúčanie: Letné prázdniny prinášajú zmenu aj do podcastu Dobré ráno. Takže dnes vám odporúčam čosi, čo chystáme už od pondelka: každý prázdninový úvod týždňa vás Tatiana Čabáková zoznámi so Slovenkami a Slovákmi, ktorí spojili svoj profesijný aj osobný život s Českom a našli tam svoj druhý domov. A v utorok vás už potom čaká klasické Dobré ráno... a ako vám už možno napadlo, vracia sa v ňom Eva Frantová. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifingSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Živimo v brezobzirnem času, kjer pravila veljajo le toliko kot komu koristijo. Verjeli smo, da nas pred ujmami varuje pravo, katerega neprebojen ščit predstavljajo Združene države Amerike, skupaj z zvezo Nato. A temu očitno ni več tako. Ob 250 letnici ameriške neodvisnosti se spominjamo Wilsonovih tez, pravične rešitve kolonialnih vprašanj, pravice narodov do samoodločbe. Mislili smo, da od tega ne bodo odstopili. A podoba današnjega sveta postaja vse bolj podobna igri Monopoli, kjer glavni igralci prevzemajo zemljo, da bi obogateli in nasprotnika spravili spravili v stečaj.

Dva dneva pred ameriškim dnevom neodvisnosti, s katerim bodo letos Združene države Amerike praznovale okroglih 250 let od nastanka, vam v poslušanje ponujamo pogovor iz oddaje Intelekta, v katerem smo se spraševali, kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma. Ta vse od konca druge svetovne vojne bistveno oblikuje naš svet. Četudi so imele Združene države Amerike v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so namreč odločilno vplivale na povojno resničnost. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakor so se tega lotevali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – znova pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu, smo se pogovarjali z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijskim urednikom, zgodovinarjem dr. Tomažem Gerdenom in sociologom dr. Markom Kržanom. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.« Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso. Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain

Na svetovnem prvenstvu v nogometu v Združenih državah Amerike, Kanadi in Mehiki se je turnir prevesil v izločilne boje. Podrobneje o razpletu treh tekem šestnajstine finala, v katerih so se pomerili Brazilci in Japonci, Nemci in Paragvajci ter Nizozemci in Maročani.

Aj saudskoarabský princ má svoj súkromný bike park. A postavil ho Jaroslav Lučan. Okrem tohto Jaro priložil ruku k dielu aj pri bike parkoch v Amerike, Číne, ale aj u nás na Slovensku. A aká je vlastne Jarova práca? Kreatívna, precízna a niekedy aj dobrodružná. Raz ho skoro majiteľ hotela, v ktorom býval, vyhodil na ulicu, pretože mu ukázal plány svojho bike parku. Viac o práci staviteľa a dizajnéra bike parkov, ale aj o tom novom na Donovaloch sa dozviete v tomto diele Nedeľnej Talkshow so Šarkanom.

“Chcela som vytvoriť niečo, čo by pomáhalo globálne ľuďom, ktorí sú zraniteľní alebo znevýhodnení, aby to bolo udržateľné a aby to pre nich malo zmysel,” hovorí Martina Matejíčková z Kakaw Co+, ktorá získala špeciálnu cenu poroty EY Podnikateľ roka 2025.Jej firma už viac ako 5 rokov dováža kakao a kakaové produkty z Latinskej Ameriky, pričom zamestnáva znevýhodnených ľudí a ľudí, ktorí prešli ťažkými životnými situáciami. V súčasnosti poskytuje prácu 2000 zberačom kakaovníka v Kolumbii a Peru, na Slovensku má Kakaw Co+ 12 zamestnancov.V Južnej Amerike je sociálna situácia ľudí náročná aj kvôli narkobiznisu. Mnohí zo súčasných zberačov kakaovníka predtým pracovali na plantážach s kokou.“Ľudia v Kolumbii nie sú konzumentami drogy, hoci pri práci často počúvame vtipy v štýle ‘a biely prášok nemáte?'. Chápem, že hlavne pre mužov, ktorí pozerajú Narcos, to vie byť vtipné, ale keď to povieš pred Kolumbijčanmi, nikto sa nebude smiať. Pre nich sú to traumatické zážitky, veľa krviprelievania a vrážd,” hovorí Matejíčková, vďaka ktorej si títo ľudia našli eticky platenú prácu.Ako funguje pestovanie kakaa a aký vplyv na život ľudí v Južnej Amerike má narkobiznis? Ako vzniká z kakaových bôbov kakao? V čom je najťažšie sociálne podnikanie a ako ho brzdí byrokracia? Čo je naozaj kvalitné kakao? Aké nástrahy pre firmu skrýva AI?Vypočujte si podnikateľský príbeh spoločnosti Kakaw Co+. Nájdete ho v podcaste Prečo práve oni?, kde predstavujeme príbehy úspešných slovenských podnikateľov zo súťaže EY Podnikateľ roka. Podcast vychádza každú stredu a moderuje ho Adela Vinczeová.Podcast Prečo práve oni? a tento článok vám prináša  ⁠spoločnosť EY⁠. Pravidlá spolupráce medzi inzerentmi a redakciou si môžete pozrieť v  ⁠tomto odkaze⁠.

V švicarskem letovišču Bürgenstock se bodo danes med predstanvniki Združenih držav Amerike in Irana predvidoma začeli tehnični pogovori o uresničevanju dogovora o končanju vojne na Bližnjem vzhodu. Iransko delegacijo bosta vodila glavni pogajalec Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Argči, ameriško pa podpredsednik J. D. Vance. Drugi poudarki oddaje: - Nemčija s podporo ukrepom Evropske unije za zaščito evropske industrije pred kitajskimi trgovinskimi praksami. - Obveščenost delavcev o tveganjih dela na soncu in vročini zelo slaba, opozarja zdravniška stroka. - V Poletni muzejski noči so muzeji in galerije brezplačno odprli svoja vrata. - Še naprej bo sončno in vroče, popoldne in zvečer možne posamezne plohe in nevihte.

Po preložitvi pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki bi se sicer začeli včeraj v Švici, je ponoči tja odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff. Kdaj bodo predstavniki Washingtona in Teherana sedli za skupno mizo in se skušali dogovoriti o naslednjih korakih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, še ni jasno. Trump kljub temu verjame, da bodo uspešni. Drugi poudarki oddaje: - Vrh Evropske unije minil tudi v znamenju pozivov k pospešitvi izvajanja uredbe o vračanju migrantov. - Gorski reševalci pred začetkom poletne sezone pozivajo k previdnosti in temeljiti pripravi na ture. - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu zvečer odprtje razstave o festivalu Rock Otočec.

Svoboda govora, individualizem, potrošništvo kot način življenja in domnevna svoboda, ki s tem pride, tehnološki napredek, filmski način upovedovanja zgodb, kavbojke, hitra hrana, globalna glasbena industrija. Ne da bi omenila državo, sem prepričana, da je večina pomislila na Združene države Amerike. Da je ta globalna velesila vstopila v podzavest in življenje velike večine prebivalcev tega sveta, je posledica večdesetletne sposobnosti prepričevanja z uporabo mehke moči: zaželene cilje v mednarodnih odnosih je dosegla s privlačnostjo in prepričevanjem, predvsem pa brez uporabe prisile ali groženj. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovorniki:-profesor politologije dr. Tomaž Deželan, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo ter koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-izr. prof. dr. Mirt Komel z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani-prof. dr. Peter Stanković s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Foto: Treptower (Pixabay)

Najväčšou výzvou pre každú rodinu je situácia, keď ochorie dieťa. A tie najťažšie chvíle prichádzajú vtedy, keď musí byť hospitalizované v nemocnici. V takých momentoch chceme jediné - byť mu nablízku, držať ho za ruku a dodať mu pocit bezpečia.Aj preto sa dnes budeme v najnovšej časti Pre mamy s Babsy rozprávať o tom, ako sa na Slovensku aj vo svete rozvíja rodinne orientovaná zdravotná starostlivosť. V diskusii Babsy Jagušák privíta dve hostky - prvou je Eva Konečná, výkonná riaditeľka organizácie Ronald McDonald House Slovakia a druhou hostkou je Veronika Silva Maljačková, ktorá si prešla nesmierne náročným obdobím a so svojím synčekom osobne využila služby Ronald McDonald House v zahraničí.V ich spoločnej odbornej diskusii sa dozviete:príbeh Veroniky a jej synčeka, ktorému diagnostikovali zriedkavú anomáliu srdca,čím všetkým si prešla, kým sa jej podarilo dostať syna do Ameriky na dôležitú operáciu, a ako jej v tom pomohol Ronald McDonald House,ako vďaka tejto organizácii môžu zostať rodiny pokope počas hospitalizácie na Slovensku aj v zahraničí,čím si slovenskí rodičia a ich deti prechádzajú počas hospitalizácie,kde a prečo vznikne na Slovensku prvý reálny Ronald McDonald House a koľko ich funguje vo svete,ako sa Veronika cítila v nemocnici v Amerike v porovnaní so slovenskými prístupmi; spomína aj na obdobie, keď musela pri svojom synovi spať na záhradnom lehátku,aké sú pozitívne skúsenosti, ale aj najčastejšie mýty o tom, či by mal byť rodič počas hospitalizácie vítaný pri svojom dieťati,s čím Ronald McDonald House aktuálne pomáha slovenským rodinám a nemocniciam a aké bariéry musia dnes prekonávať,čo rodičom najviac pomáha zvládať náročné chvíle, aby mohli byť oporou svojmu dieťaťu a tiež viac o tom, čo znamená dôležitý pojem „ekosystém pomoci“ - v našom podcaste dnes nájdete naozaj všetko dôležité o rodinne orientovanej zdravotnej starostlivosti u nás i vo svete. Počúvajte s nami podcast Pre mamy s Babsy.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Celé PREMIUM VIDEO nájdeš tu

Zdravstvo v ZDA funkcionira kot gospodarska dejavnost. Združene države Amerike za zdravstvo namenijo največ denarja na svetu. Kar 18 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (Slovenija približno 9 odstotkov, Nemčija 12). Kljub temu je bilo leta 2024 brez zdravstvenega zavarovanja v ZDA približno 27 milijonov ljudi, na desetine milijonov drugih pa si je zdravljenje zaradi visokih stroškov le težko privoščilo. Kako deluje sistem, ki premika meje sodobne medicine, hkrati pa številne prebivalce in prebivalke pušča brez osnove in optimalne zdravstvene oskrbe? O ameriškem zdravstvu, njegovih prednostih, pomanjkljivostih in o primerjavi s slovenskim sistemom v Intelekti razmišljajo: diplomirani zdravstvenik in reševalec asist. Andrej Fink (MSHS ZDA, UKC Ljubljana) , zdravstvena ekonomistka prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), pravnik doc. dr. Luka Mišič (Pravna fakulteta v Ljubljani) in strokovnjak za javno zdravje prof. dr. Tit Albreht (NIJZ). Združene države Amerike letos zaznamuje 250 let od podpisa Deklaracije o neodvisnosti, zato ji namenjamo tokratno in še nekaj naslednjih Intelekt. Foto: Fotografija z ulic New Yorka ZDA je simbolična/ Pixabay

Basketbalový život elitných slovenských reprezentantov prináša diametrálne odlišné príbehy a skúsenosti. Tie sa teraz stretli v najnovšej epizóde podcastu Pod košom, ktorým sprevádza Tomáš Kotlárik. Do štúdia ŠPORT.sk prijala pozvanie dvojica hráčov, ktorí momentálne pôsobia v úplne iných basketbalových vesmíroch.Na jednej strane sedí skúsený svetobežník Mário Ihring, ktorý po angažmánoch v Taliansku, Poľsku či Nemecku momentálne prežíva špecifickú atmosféru v Slovinsku a čelí tvrdej balkánskej náture. Na strane druhej je mladý talent Timotej Malovec, ktorý mieri na prestížnu univerzitu Kansas State a naplno zažíva americký univerzitný systém NCAA, v ktorom sa točia obrovské marketingové peniaze.Balkánske prostredie je známe svojou nekompromisnosťou a obrovským tlakom na výsledky, čo potvrdzuje aj Mário Ihring. Z jeho rozprávania je cítiť, že kultúra v regióne bývalej Juhoslávie neodpúšťa chyby, no ak hráč ukáže charakter a prispôsobí sa, získa si tamojšiu komunitu. O to viac si cení, že rýchlo našiel kľúč, ako si náročných ľudí získať na svoju stranu, pričom rozhodujúcim faktorom bola snaha o domácu komunikáciu.„S manažérom sme mali prvý kontakt po anglicky a hneď ako som mu povedal, že proste ‚pričam‘ (v preklade hovorím, pozn. red.), tak on hneď zmenil. Začal ma brať ako takého domáceho,“ spomína Mário Ihring na moment, ktorý mu ihneď otvoril dvere k rešpektu v novom klube.Úplný protipól k európskemu tlaku a fungovaniu predstavuje život 22-ročného Timoteja Malovca v zámorí. Americký systém sa čoraz viac mení na nekompromisný biznis, a to aj na univerzitnej úrovni vďaka pravidlám NIL, ktoré hráčom umožňujú zarábať na reklamách.Napriek pozlátku, tlaku na budovanie osobnej značky a faktu, že samotné univerzity berú basketbal ako veľkú šou, však mladý Slovák zostáva nohami pevne na zemi a prekvapuje svojím vysoko introvertným prístupom k životu.Namiesto budovania imidžu hviezdy volí radšej absolútne sústredenie. „Ráno sa zobudím, idem na tréning, po tréningu do školy, po škole znova na tréning a potom domáce úlohy, čítam knihy, pozerám filmy,“ opisuje svoj prísny každodenný stereotyp mladý reprezentant, ktorý dokonca funguje bez profilov na sociálnych sieťach.Bohatý rozhovor sa však netočí len okolo klubových povinností v zahraničí. Dvojica otvorene pomenúva aj tvrdú slovenskú realitu a demotiváciu, ktorú prinášajú prázdne domáce tribúny v porovnaní s elektrizujúcou kulisou v Európe či v zámorí.Nádejou na zmenu a akýmsi reštartom diváckeho záujmu má byť blížiaca sa predkvalifikácia na EuroBasket. V rámci nej sa totiž národný tím chystá na výnimočný zápas proti Kosovu na Zimnom štadióne Ondreja Nepelu.Ak vás zaujíma, aké ciele si obaja hráči kladú do budúcnosti, prečo je v Amerike dôležité strážiť si nielen to, čo poviete, ale aj ako to poviete, a akým spôsobom chcú vrátiť slovenský basketbal na svetovú mapu, nenechajte si ujsť mimoriadne úprimnú najnovšiu epizódu podcastu Pod košom na ŠPORT.sk.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Sprva se je HIV razširil med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenoznimi uživalci drog, prvi primeri so bili tudi pri ljudeh, ki so s transfuzijo prejeli okuženo kri. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov, ki so v Združenih državah Amerike zahtevali informacije o virusu, oblikovali sporočila o tem, kako se zaščititi pred okužbo, hkrati so tudi glasno pozivali k raziskovanju in razvoju zdravil. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. 30 milijonov okuženih prejema zdravila, 10 milijonov pa ne. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Intelekta o vsem tem z gosti. To so Miran Šolinc (Škuc), prim. Evita Leskovšek (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Sebastjan Sitar (Legebitra). Gonoreja in sifilis v Evropi Aids po jugoslovansko? : začetni odziv na AIDS v Sloveniji in Jugoslaviji (1984-1987)

Državni zbor je včeraj z 51-imi poslanskimi glasovi predsednika SDS Janeza Janšo izvolil za predsednika vlade. Po njegovih besedah gre za pomemben korak k oblikovanju nove vlade, a morajo potencialni partnerji opraviti še zadnji del usklajevanj o 15-članski ministrski ekipi. V oddaji tudi: - Združene države Amerike zaostrujejo postopke za priseljevanje. - Letošnja Internautica v znamenju rekordnega števila razstavljenih plovil in trajnostnih rešitev. - V Šentvidu pri Stični tradicionalen Tabor slovenskih pevskih zborov z osveženim konceptom.

Na výletnej lodi MV Hondius sa objavilo podozrenie na zriedkavý prenos hantavírusu z človeka na človeka, čo vyvolalo obavy aj množstvo dezinformácií na sociálnych sieťach. Aký nebezpečný je hantavírus v skutočnosti, čo o ňom vieme a prečo odborníci zatiaľ nehovoria o scenári podobnom covidu? Aj o tom diskutovala Veronika Jursová Prachárová so šéfkou Demagóg.sk Veronikou Frankovskou a virológom Borisom Klempom, vedcom pôsobiacim v SAV a na Prírodovedeckej fakulte Univerzity Komenského.V úvodnej rubrike Dezinformačný radar Veronika Frankovská upozornila, že pri príležitosti druhého výročia atentátu na premiéra Roberta Fica sa opäť šíria obvinenia, že útočník bol nejakým spôsobom prepojený na stranu Demokrati. Objavujú sa aj autoritatívne formulované tvrdenia, že takéto prepojenie potvrdil súd. „To však nie je pravda. Naopak, rozsudok Špecializovaného trestného súdu aj rozsudok Najvyššieho súdu potvrdili, že Cintula konal sám, a nespomínali žiadne takéto prepojenia na žiadnych iných aktérov,“ uviedla Frankovská.V kontexte hantavírusu Frankovská upozornila, že na sociálnych sieťach sa objavujú tvrdenia, podľa ktorých hantavírus nie je taký nebezpečný a ide o nástroj, aby opäť vznikla svetová pandémia a niekto nás mohol znovu kontrolovať. „Táto obava, že môže opäť vzniknúť nejaká pandémia, je určite pochopiteľná. Čo už však nie je pravdivé, sú ďalšie spôsoby, akými sa to snažia dokazovať – napríklad tvrdenia, že vírus v skutočnosti unikol z laboratória, alebo že už existujú testovacie centrá vo Švajčiarsku na hantavírus,“ povedala Frankovská. Doplnila, že v Európe ani v Amerike nemáme schválené vakcíny na hantavírus ani takéto testovacie centrá.V druhej časti podcastu vedec Boris Klempa vysvetlil, že hantavírusy sú pomerne veľká skupina vírusov, v rámci ktorej rozlišujeme veľa konkrétnych vírusových druhov. Ide podľa neho typicky o vírusy prenášané hlodavcami. Len niektoré z týchto vírusov, ak sa náhodne dostanú do človeka, vedia spôsobiť závažné ľudské ochorenia.„Pravdepodobnosť, že by hantavírus spôsobil pandémiu, je veľmi nízka. Vo všeobecnosti sa hantavírusy považujú za také, že sa vôbec neprenášajú z človeka na človeka. To sa týka všetkých, ktoré sa nachádzajú v Európe a v Ázii. V podstate jediný hantavírus, pri ktorom bolo jednoznačne zdokumentované, že sa môže prenášať z človeka na človeka, je juhoamerický Andes vírus. A to je presne ten, čo sa zhodou nešťastných náhod ocitol práve na tej výletnej lodi,“ vysvetlil Klempa.Podľa Klempu je Andes vírus jediným hantavírusom, pri ktorom dochádza k šíreniu z človeka na človeka. Zdôraznil však, že aj v tomto prípade je šírenie veľmi málo účinné a vyžaduje si pomerne blízky a dlhodobý kontakt. „Riziko, že by došlo k nekontrolovateľnému šíreniu, je vlastne veľmi nízke,“ dodal.Z doteraz zdokumentovaných prípadov, ktoré boli doposiaľ len v Argentíne a Čile, podľa Klempu jednoznačne vyplýva, že najväčším rizikovým faktorom je zdieľanie spoločnej domácnosti alebo spoločného lôžka.

Potem ko so Združene države Amerike januarja uvedle blokado dobave energentov na Kubo, so razmere tam vse bolj kritične. Prebivalstvo je tudi po 20 ur na dan brez električne energije, primanjkuje osnovnih dobrin, zdi se, da je padec komunističnih oblasti, ki so vse od začetka pod nadzorom dinastije Castro, le še vprašanje časa. Več o aktualnem dogajanju na Kubi in ameriško-kubanskih odnosih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Tone Hočevar, nekdanji dopisnik iz Kube; dr. Štefan Bogdan Šalej, poslovnež; Urša Geršak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.

Združene države Amerike bodo v prihodnjih 12 mesecih iz Nemčije umaknile približno 5 tisoč vojakov. Napoved zveni dramatično, a to pomeni le vrnitev na število pred letom 2022, ko je bilo v Nemčiji približno 30 tisoč ameriških vojakov. Berlin odgovarja: odločitev je pričakovana, Evropa mora storiti več za svojo varnost. Drugi poudarki: - Vojaški izdatki zlasti na stari celini poskočili. - Sindikati poudarjajo: morebitna razbremenitev plač za vse, ne le za najbogatejše. - Plezalka Janja Garnbret sezono začela z drugim mestom v kitajskem Kečiau.

Niektoré príbehy nám pripomenú, aké drahé môže byť slovo „nový začiatok“ o ktorý sa v našej najväčšej vysťahovaleckej vlne na prelome 19. a 20. storočia pokúsilo približne 600 000 ľudí. Príbehy vysťahovalectva, sú bolestným svedectvom našej minulosti, ale aj svedectvom o neuveriteľnej sile a húževnatosti. Audiokniha Amerikáni vytvára historicky verný obraz slovenských imigrantov v Pittsburghu na začiatku 20. storočia, približuje, čo všetko museli prisťahovalci obetovať, aby si v Amerike vybojovali dôstojný život – a aby sa v cudzine nestali len anonymnou masou bez hlasu. Ukazuje však, aj čo všetko získali. Zakladali spolky, kostoly, noviny, odbory… Prežili nielen každodennú drinu vo fabrikách, mnohé nástrahy integrácie, ale tiež dokázali, že identita sa nerodí len z pôvodu, ale najmä z vytrvalosti a odvahy postaviť sa za seba – aj keď sú okolnosti proti vám. Píše sa rok 1913 a pittsburghská štvrť South Side sa mení na malé „Nové Slovensko“. Prichádza sem aj mladý Andy, spolu so židovským muzikantom Lolim, ktorému kedysi zachránil život v Osvienčime. Lenže Amerika nie je rozprávka: v oceliarňach Jones & Laughlin vládne tvrdosť, šikana a vydieranie, najmä zo strany írskych predákov, ktorí v prisťahovalcoch vidia jedine lacnú pracovnú silu. Až kým jedna udalosť nespustí lavínu, ktorá mení osudy celej komunity – zrodí sa legenda o slovenskej imigrantskej mafii a robotníckom hrdinovi menom Joe Magarac. Audiokniha: Amerikáni Autor: Tomáš Hudák Interpret: Kamil Mikulčík Dĺžka: 13:59 h Vydavateľstvo: Publixing Audiokniha Amerikáni na webe Publixing (MP3 na stiahnutie) Audiokniha Amerikáni na webe Audiolibrix (MP3 na stiahnutie)

Po šestih epizodah Tečajnice, v kateri smo iskali boljše načine za upravljanje naših financ, v zadnji epizodi sezone preverjamo, kaj se dogaja na borznih trgih. Ti so se odkar Združene države Amerike vodi Donald Trump zamajali že večkrat. Najprej z napovedjo carin, sledila je vojna v Iranu, ki je povzročila zaprtje hormuške ožine in velik nihaj na borzah. Po velikem padcu v marcu, so borze doživele opazen odboj, a razmere še vedno ostajajo negotove.Kaj pomeni odboj na borzah, zakaj ima Ljubljanska borza dobre rezultate ter kako v trenutnih razmerah vztrajajo delnice nafte in kriptovalute, preverjamo s finančnim novinarjem Tomažem Okornom z MMC-ja.

Danes je državni praznik, dan upora proti okupatorju, ki je po osamosvojitvi zamenjal dan osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tedaj mu je bil pripisan tudi spomin na celotno narodovo uporništvo 20. stoletja. Sosledje dveh dogodkov, pred natanko 85 leti, ki ju loči le nekaj ur, pa govori pomenu upora zoper nasilje in načrt narodnega izbrisa. Drugi poudarki oddaje: - Na kolegiju predsednika državnega zbora bodo jutri obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, ki ga je vložila SDS. - V Združenih državah Amerike še naprej odmeva poskus napada na predsednika Donalda Trumpa in njegove najožje sodelavce. - Pri frančiškanskem samostanu Nova Štifta pri Sodražici se bodo danes že 28-tič zbrali motoristi iz domovine in tujine.

Dekáda za morom, prechod drsným univerzitným systémom a náročný boj o prežitie v nižších zámorských súťažiach. Keď sa pred uplynulou sezónou objavilo na súpiske Michaloviec meno Matúša Spodniaka, mnohí fanúšikovia slovenského hokeja spozorneli. Dnes už však dobre vedia, o koho ide.Dvadsaťosemročný útočník má za sebou mimoriadne vydarený ročník, v ktorom nasúkal úctyhodných 24 gólov. Ako odmenu si vyslúžil svoju vôbec prvú pozvánku do národného tímu. O svojej strastiplnej ceste, špecifikách amerického hokeja, ale aj o tom, prečo sa rozhodol opustiť Zemplín a zamieriť k našim západným susedom, otvorene porozprával v najnovšej epizóde podcastu Góly z bufetu.Hoci je na reprezentačnej úrovni vo veku 28 rokov úplným nováčikom, z jeho hlasu cítiť zdravé sebavedomie vybudované ťažkými rokmi v Severnej Amerike. Matúš Spodniak v rozhovore pútavo približuje realitu amerických líg aj drsné prostredie ECHL, kde obliekal dres tímu Indy Fuel. Práve tam sa naučil, že hokejový život nie je pre padavky a človek si musí svoje miesto na ľade doslova vybojovať.Hokej na Slovensku ho preto po návrate v niektorých ohľadoch prekvapil. V podcaste sa s úsmevom pozastavuje nad prísnymi pravidlami našej najvyššej súťaže. Podľa jeho slov sa mu veľmi nepáči, že na Slovensku dostane hráč za bitku automaticky trest do konca zápasu, keďže v Amerike bol zvyknutý na úplne iný a voľnejší štýl riešenia konfliktov na ľade.Neštíti sa tak kedykoľvek zhodiť rukavice, hoci ako sám sebakriticky a vtipne dodáva, nie vždy to dopadne podľa predstáv. Zaspomínal si aj na moment, kedy ho súper nepríjemne zaskočil. „Raz sa mi stalo, že som zhodil rukavice a chalan bol ľavák. To som nečakal. Z ničoho nič to vymenil a dostal som dobrého šalátu. Učíme sa z chýb,“ rozosmial moderátorov otvoreným priznaním.Diskusia s Marekom Marušiakom a Tomášom Prokopom sa však netočí len okolo pästných súbojov. Matúš Spodniak úprimne opisuje svoj príchod do Michaloviec, kam podľa vlastných slov išiel s malou dušičkou a s očakávaním, čo mu slovenský hokej vlastne prinesie. Výsledok prekonal všetky očakávania. Prišla skvelá sezóna z individuálneho hľadiska, drsná sedemzápasová semifinálová séria proti Nitre a napokon aj životný posun vpred.Poslucháči sa dozvedia exkluzívne detaily o tom, prečo jeho kroky teraz smerujú do českej extraligy a aké méty má pred sebou vo svojej sľubne rozbehnutej kariére. Pustite si najnovšiu epizódu podcastu Góly z bufetu na ŠPORT.sk a spoznajte silný príbeh hráča, ktorý si svoju cestu na výslnie musel tvrdo oddrieť. Okrem iného zistite aj to, ako sa rodák zo stredného Slovenska popasoval s typickým zemplínskym nárečím.

Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik; dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Škorpion na fabričkoj Apriliji položio i test Amerike - slavio u nedelju na stazi koja je nekada bila carstvo Marca Marqueza. Ali, pao, ponovo, u subotu u sprintu, uz spektakularnu pobedu klupskog kolege Jorgea Martina, koji kao da vreba reprizu 2024... Šta dalje za Ducati i Marqueza? Još jedan neuspeh.------------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Kljub vztrajnemu zatrjevanju ameriškega predsednika Trumpa, da je napad na Iran uspeh in da so dosegli zmago, nič ne kaže na umirjanje razmer v regiji. Izrael nadaljuje napade na Iran in Libanon, novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej pa je dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta, države v regiji pa je pozval, naj zaprejo ameriška oporišča. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike delno umaknile energetske sankcije proti Rusiji - Pred poslanci končno poročilo o nezakonitem in obvodnem financiranju strank - Pripovedovalski festival bo letos ponudil 16 dogodkov z osrednjo temo "čudež"