Podcasts about predlog

Predlog sprememb zakona, ki ukinja samodejno odtegovanje sindikalne članarine prek delodajalcev, je sprožil ostre odzive. Sindikati opozarjajo na napad na organizirano zastopanje delavcev in na odmik od dozdajšnjih standardov socialnega dialoga. Predlagatelji odgovarjajo, da gre zgolj za odpravo administrativnega bremena delodajalcev ter za večjo neodvisnost sindikatov od države in delodajalcev. Ob tem se odpira širše vprašanje: ali je problem v načinu pobiranja članarine ali pa v dejstvu, da sindikati že več let izgubljajo člane in vse težje nagovarjajo mlajše generacije zaposlenih? Se slovenski sindikati spoprijemajo predvsem s političnim pritiskom ali z nujo svoje lastne prenove? Bi sprememba lahko oslabila finančno moč sindikatov ali pa jih bo prisilila, da članom ponudijo več in se zanje bolj dejavno potegujejo? In kaj bi takšne spremembe pomenile za prihodnost socialnega dialoga v Sloveniji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Gungl, poslanec Nove Slovenije; Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva ter podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja; prof. dr. Luka Tičar s katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predvidoma že v tem tednu bomo dobili novo slovensko vlado. Njihove usmeritve so zapisane v koalicijski pogodbi – del te pogodbe je tudi obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona je že vložen v parlamentarno proceduro.

Poslanke in poslanci so danes sprejeli predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Zakon predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na ljubljanskih Žalah. 17-ti maj pa bi vnovič razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. V koaliciji trdijo, da žrtvam povojnih pobojev prinaša pravico do groba, imena in spomina. Poslanci iz vrst opozicije pa jim očitajo izkoriščanje žrtev za nabiranje političnih točk.

Poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavajo predlog sprememb zakona o pokopu in spominu na žrtve prikritih grobišč, s katerim bi 17-ti maj vnovič razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Predlog, ki so ga vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter SDS in Demokrati, hkrati predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na ljubljanskem pokopališču Žale. Predlagatelji zakona so prepričani, da bi s tem zakonom dokončno uredili to področje. Poslanci iz vrst opozicije pa jim očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene. Druge teme: - Napadalcu na Šutarja po priznanju krivde šest let in devet mesecev zapora. - Iran po ameriškem napadu zagrozil - države v regiji ne bodo več ščit za ameriške vojaške baze. - Huda prometna nesreča v Belgiji, v trčenju vlaka in šolskega avtobusa več mrtvih.

Vsebinski del koalicijske pogodbe nove vladne koalicije SDS, trojček NSi-SLS-Fokus in Demokrati je potrjen, danes naj bi v parlament vložili predlog za imenovanje Janeza Janše za predsednika nove vlade. Koliko poslanskih podpisov bo pod predlogom, še ni znano. Za uradno vložitev jih zadošča deset, a Janša naj bi si želel podpise vseh članov koalicije in Resnice, ki ga bo podprla iz opozicije. V oddaji tudi o tem: - Putin bo danes začel dvodnevni obisk na Kitajskem - Trump na pobudo zalivskih držav preložil za danes načrtovani napad na Iran - Zagorje ob Savi je znova prizorišče državnega tekmovanja otroških pevskih zborov, pričakujejo več kot tisoč nastopajočih

Iranski odgovor na ameriški mirovni predlog se osredotoča na končanje vojne na vseh frontah, še posebej v Libanonu, in na varnost pomorskega prometa skozi Hormuško ožino. Pogovori o spornejših vprašanjih, kot je iranski jedrski program, bi se nadaljevali po koncu spopadov. Iranska revolucionarna garda je pred ob morebitnih napadih na svoje tankerje zagrozila z napadi na ameriška oporišča v regiji, ameriški predsednik Trump pa je sporočil, da bi za nove napade na cilje v Islamski republiki potrebovali le dva tedna. V oddaji tudi: - Kmetje nezadovoljni, ker njohova panoga ni vključeno v koalicijska izhodišča - Vsi evakuirani potniki z ladje za križarjenje bodo obravnavani kot stiki z visoko stopnjo tveganja - V Zadru nad demografske probleme z razpisom za nakup prvih stanovanj, a le za poročene

Seja kolegija predsednika državnega zbora je bila v znamenju prerekanja glede dogovora o razrezu delovnih teles. Predlog so sicer potrdili - delovnih teles bo 23, po mnenju verjetne prihodnje opozicije pa mesta v njih niso razdeljena sorazmerno z mandati. Predsednik parlamenta Zoran Stevanovič je izrazil presenečenje nad dogajanjem, češ da so bili včerajšnji pogovori za zaprtimi vrati konstruktivni. Kolegij se je dogovoril tudi o sklicu izredne seje, ki bo v ponedeljek. Drugi poudarki: - Obtoženi za povzročitev smrti Aleša Šutarja se pogaja o priznanju krivde. - V kranjski gimnaziji po razlitju živega srebra zapečatili učilnico, pouk sicer ni okrnjen. - Na zahodu Nemčije neznanci v banki zajeli več talcev.

Skupni odbor državnega zbora obravnava predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki posega v približno deset zakonov. Predlagatelji zakona pravijo, da je treba popraviti napake prejšnje vlade, ki je zadušila gospodarstvo. Vlada, ki opravlja tekoče posle, ne podpira zakona in opozarja na fiskalno tveganje in razvojno neučinkovitost. Ostro proti so tudi sindikati, na številne pravne pomanjkljivosti zakona pa opozarja parlamentarna zakonodajnopravna služba. Druge teme: - Združene države in Iran se približujejo začasnemu sporazumu o prekinitvi vojne. - Na mariborskem UKC dalo odpoved 7 interventnih radiologov, - Umetnostni terapevti si prizadevajo za ustanovitev zbornice in magistrskega študija.

Predlog interventnega zakona, ki so ga pripravili v NSi, SLS in Fokusu ter Demokratih in Resnici, po potrditvi na skupnem odboru roma v Državni zbor.Kateri proračunski uporabniki so se odzvali na aprilski poziv vlade k oddaji predlogov za znižanje porabe?Srečanje ameriškega državnega sekretarja Rubia in papeža v Vatikanu potrdilo zavezanost miru.Pred jutrišnjo prvo obletnico pontifikata Leona XIV. pogovor z dolgoletno dopisnico iz Italije in novinarko Mojco Širok.Vreme: Jutri bo dokaj sončno in večinoma suho.

Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.

Člani skupnega odbora Državnega zbora so podprli predlog sprememb Zakona o vladi poslanske skupine SDS. O noveli bodo jutri odločali na izredni seji parlamenta. Stranke, ki ga bodo podprle, bodo po napovedi predsednika SDS Janeza Janše dobile izhodišča koalicijske pogodbe. Predsednik Resnice Zoran Stevanovič pa je napovedal, da stranka v koalicijskih pogovorih ne bo sodelovala in tudi ne pričakuje ločenega sporazuma o sodelovanju z vlado.

Državni zbor je na predlog Mandatno-volilne komisije potrdil mandate poslancev novega sklica, pred njimi je zdaj izbiranje novega predsednika državnega zbora. Eden od kandidatov je poslanec Resnice Zoran Stevanovič. Včerajšnji predlog interventnega zakona, ki ga predlaga tako imenovani tretji politični steber, je naletel na nasprotujoče si odzive političnih strank. Ostali poudarki oddaje: Predlog interventnega zakona tretjega političnega bloka po mnenju finančnega ministra Boštjančiča neizvedljiv ter neučinkovit v zdajšnji krizi Nejasnost o prehodnosti Hormuške ožine ostaja tudi pred pogovori ZDA- Iran v Pakistanu, predvidenimi za jutri. Ukrajina in Rusija bosta ta konec tedna prekinili spopade zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov.

Velikonočni ponedeljek, ki je po tradiciji namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev, pri nas mineva mirno, z nekaj gneče na cestah. Povsem drugače je na Bližnjem vzhodu, kjer se spopadi nadaljujejo z nezmanjšano močjo. ZDA in Iran naj bi sicer preučevala najnovejši predlog Pakistana o začasnem premirju. Iran je že posredoval svoja stališča. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva ob tem poudarja, da so pogajanja popolnoma nezdružljiva z ultimati, zločini in grožnjami z vojnimi zločini. V Teheranu tudi menijo, da ZDA niso pripravljene na mir. Drugi poudarki: - Petrodolarski sistem, na katerem temelji ameriška ekonomska prevlada, v zatonu. - Svoboda bo ta teden predstavila osnutek koalicijske pogodbe, pogovore bo nadaljeval tudi sredinski trojček. - V več krajih po državi blagoslovi motoristov, v Mirni peči se jih je zbralo 18 tisoč.

Iranske oblasti so zavrnile najnovejši predlog za premirje. V odgovoru, ki so ga poslale pakistanskim posrednikom, med drugim navajajo potrebo po trajnem končanju vojne, a ob upoštevanju iranskih zahtev - te med drugim vključujejo oblikovanje protokola za varno prečkanje Hormuške ožine, povojno obnovo in ukinitev sankcij. Ameriški predsednik Donald Trump medtem vztraja, da bodo izpolnili svoje cilje v Iranu. Drugi poudarki: - Pred zdajšnjo vlado zadnji teden s polnimi pooblastili. - V srednjo šolo v Pliberku poskusno uvajajo dvojezični pouk. - Roglič za začetek dirke po Baskiji četrti na kronometru.

Iran je potrdil, da je prek Pakistana dobil ameriški predlog za končanje vojne, toda možnosti pogajanj o premirju še ni na obzorju. Iranska tiskovna agencija poroča, da je Iran pripravljen celo razširiti vojno na Bab el-Mandeb, ozko grlo med Jemnom in Afriko, ki povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica pričakuje zvišanje inflacije na 3,4 odstotka. - SDS in Demokrati s pritožbami na potek in izid volitev. - Pretresi v italijanski vladi po referendumskem propadu pravosodne reforme.

Odbor za finance je za odločanje na jutrišnji seji državnega zbora pripravil spremembo zakona, ki ureja položaj tako imenovanih normiranih samostojnih podjetnikov. Z njo koalicija popravlja napako iz konca lanskega leta, ko so uzakonili petletno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva. Zdaj priznava, da bi to nesorazmerno prizadelo samostojne podjetnike s sezonsko dejavnostjo.

Sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaznamuje burna razprava o normirancih. Poslanci Svobode so sicer po številnih kritikah predlog o nižjih prispevkih za normirace tik pred sejo umaknili. Ostro nasprotovanje so ob ministru Mescu izrazili tudi sindikati in gospodarstveniki. Druge teme: - Začetek varnostne konference v Münchnu ob slabšanju odnosov med Združenimi državami in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz: Evropa ne sme več odlašati z lastno obrambno strategijo. - Skrb države za varnost prebivalcev je nujna, a mora biti legitimna, je zahtevo za oceno ustavnosti glede rubeža socialne pomoči v Šutarjevem zakonu utemeljila varuhinja človekovih pravic. - Fakultete in srednje šole danes in jutri vabijo na informativne dneve. Za nekatere ključni trenutek pri izbiri poklica.

Po usklajevanjih s socialnimi partnerji je koalicija umaknila predlog, po katerem bi del samostojnih podjetnikov z normiranimi stroški plačeval nižje prispevke. Spremembo, ki bi v pokojninsko blagajno po nekaterih ocenah navrtala več kot 110 milijonov evrov veliko luknjo, so kritizirali tako v gospodarskih kot tudi v delavskih združenjih. Še naprej pa ostajajo na mizi spremenjeni pogoji za vnovični vstop med normirance. Preostali poudarki oddaje: Na varnostni konferenci v Münchnu svarila: Evropa se mora prilagoditi novemu svetu. Varuhinja človekovih pravic bo del Šutarjevega zakona preverila na ustavnem sodišču. Dijaki in študentje še jutri na informativnih dnevih.

Drugi poudaarki oddaje: - Za jutri napovedan protest Romov v Novem mestu je odpovedan. - Podpis sporazuma z državo je prvi korak k nujnemu prizidku splošne bolnišnice Brežice. - V občini Miklavž na Dravskem polju bodo letos začeli graditi zdravstveno postajo. - Nov izolski gasilski dom je zgrajen, potrebuje le še uporabno dovoljenje in opremo.

Vlada je potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni. V oddaji tudi o tem: - Primorsko-notranjska podjetja ob obisku vlade poudarila številne težave. - Kmetje na ulicah Pariza proti trgovinskemu sporazumu Bruslja z Mercosurjem. - Dokument o varnostnih zagotovilih pripravljen na potrditev v Washingtonu, trdi Kijev.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala nova imena za varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in ustavne sodnike. Kandidat za novega guvernerja je Primož Dolenc, za varuhinjo človekovih pravic predsednica predlaga Simono Drenik Bavdek, za nove ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Najverjetneje gre za njen zadnji poskus s predlogi imenovanj pred parlamentarnimi volitvami.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog državnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Med drugim vključuje ukrepe za več cenovno dostopnih najemnih in lastniških stanovanj ter aktivacijo praznih enot. Druge teme: - Župani se bojijo morebitnega prepočasnega izvajanja načrta za protipoplavno ureditev Spodnje Savinjske doline. - Rusija nadaljuje zavzemanje ukrajinskega ozemlja in obsežne napade na energetsko omrežje. - Policija opozarja na previdnost pred vlomi v stanovanjske in poslovne objekte.

Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto brez vseh olajšav. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se v zadnjih treh letih povzpeli na 791 evrov. Sindikati so občutno povišanje podprli, predstavniki delodajalcev pa svarijo pred posledicami za gospodarstvo.

Poslanke in poslanci so potrdili predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih v zdravstvu. Potrdili so tudi novelo zakona o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu delovanju sheme ugodnih posojil SID banke za graditev javnih najemnih stanovanj. V oddaji tudi o tem: - Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen splav v Uniji. - Zaradi afere s fiktivnimi posli hišne preiskave na Slovenskih železnicah. - Trump prepovedal plovbo sankcioniranih tankerjev v Venezuelo.

Na današnji mednarodni dan invalidov v tokratni oddaji Studio ob 17.00 o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide. Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra letos izteka 15-letni rok, v katerem je treba obstoječe objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Vlada pa je novembra letos Državnemu zboru posredovala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, v katerem je med drugim zapisano, da se novi 37.č člen zakona, ki ureja prekrške oziroma globe zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi, začne uporabljati dve leti po uveljavitvi omenjenega zakona. V tem obdobju pa bodo pristojni inšpektorji zavezancem izrekali le ukrep odprave nepravilnosti, ne pa tudi glob. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja? Gostje: Tanja Dular, sekretarka z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Mirjam Kanalec, predsednica društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine in podpredsednica Evropske zveze paraplegikov; Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica; Tilen Jurca, arhitekt in raziskovalec z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Državni zbor bo na izredni seji potrjeval novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če tega predajo do 31. januarja prihodnje leto. Imetniki bi strelivo ali orožje izročili policiji po predhodni napovedi in postalo bi last države, razen če bi ugotovili, da je bilo ukradeno oziroma izgubljeno. Del orožja bodo uničili, lahko pa ga bodo podarili muzeju ali pa ga bo policija uporabljala za izobraževalne namene. Drugi poudarki: - Najnovejšo različico ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini bo odposlanec Witkoff v Moskvi predstavil ruskemu predsedniku Putinu. - Nemčija zavrača plačilo vojne odškodnine Poljski, ta upa vsaj na poplačilo še živečim neposrednim žrtvam. - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo po uvodnem porazu proti Estoniji sinoči premagali Švedsko.

Aleksandar Vučić je proveo dva i po sata na "kolegijumu" Informera. U jednoj rečenici je uspeo da uvredi i sopstvenu majku i sve gledaoce omiljenog tabloida. Ovo je naša detaljna analiza tog istorijskog gostovanja. U novoj epizodi Njuz Podkasta zaranjamo duboko u najnovije apsurde srpske stvarnosti. Glavna tema je gostovanje Aleksandra Vučića kod Dragana J. Vučićevića, gde smo čuli sve – od toga da 15% Srba misli da mu je otac Albanac, preko čuvene "Vučićeve tabele", do najave kraha banaka i misterije viška zlata o kojem priča Jorgovanka Tabaković. Pored toga, bavimo se i genijalnim izgovorima u našem pravosuđu – da li je tužilac koji ne može da pogleda snimke napada na studente FDU jer mu "ne rade zvučnici" vrhunac bezobrazluka? I za kraj, komentarišemo prosvetljujuću ideju Gorana Karadžića da se mladima ukine internet.

Poslanke in poslanci bodo danes prižgali zeleno luč za najverjetneje edino v tem mandatu, skupno pa 12-to spremembo ustave. V njej bo po novem zapisana pravica do uporabe gotovine. Predlog ima praktično soglasno podporo. Druge teme: - Izteka se kampanja pred nedeljskim referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Od polnoči volilni molk. - Vse več podrobnosti ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Ta ne bo sprejela dogovora, ki bi prekoračil njene rdeče črte, Moskva za takojšnja pogajanja. - V šolah in vrtcih z dobrotami, kakršne so jedli že babice in dedki, končali teden slovenske hrane.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Vlada je po incidentu v Novem mestu sprejela napovedani sveženj ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki širijo policijska pooblastila, zaostrujejo kaznovalno politiko in omogočajo posege v socialne transferje. Tako imenovani Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, pravi premier Robert Golob, ki na očitke o neustavnosti odgovarja, da je zaveza te koalicije, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavno-pravnih okvirjev. Drugi poudarki oddaje: - Najdaljše zaprtje financiranja ameriške vlade v zgodovini čutijo predvsem v letalskem prometu in prejemniki socialne podpore - Nemčija v protekcionističnih izjavah zaradi Kitajske in Združenih držav Amerike vse bolj podobna Franciji - Celjski nogometaši s tretjo zmago v konferenčni ligi med le trojico klubov s polnim izkupičkom točk po treh krogih

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je Belo hišo obiskal že četrtič letos. Podprla sta Trumpov mirovni predlog za Bližnji vzhod in Gazo v 21-ih točkah. Kot je dejal Trump, je sklenitev mirovnega sporazuma zelo blizu, čeprav Hamas še ni privolil v pogoje. v oddaji tudi o tem: - Ob vse hujši krizi v avtomobilski industriji nemška vlada išče rešitve za izhod iz gospodarske stagnacije. -Odbora za obrambo se bo seznanil z ustanovitvijo obrambne družbe Dovos - Prevajalci, tolmači in lektorji pozivajo h kritični rabi umetne inteligence pri prevajanju

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Po včerajšnjem vrhu predstavnikov parlamentarnih strank je jasno, da bodo poslanci in poslanke še enkrat odločali o usodi referenduma o obrambnih izdatkih. Gibanje Svoboda je namreč vložilo predlog za razveljavitev sklepa o referendumu, pri čemer pa ni jasno, ali ima predlog dovoljšnjo podporo strank. Premier Robert Golob je v sinočnjih Odmevih o tem dejal, da je v razpravi zaznal razumevanje in da je čas za politiziranje minil. Edini, ki je že jasno podprl predlog Svobode je Anže Logar iz Demokratov. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Pred nesrečo letala Air India, v kateri je umrlo 260 ljudi, nenadno prekinjen dovod goriva. - Dars voznike poziva k pripravljenosti na zastoje, ki jih pričakujejo tudi danes. - Tadej Pogačar z novo etapno zmago nadaljuje prevlado na francoski pentlji.

Se bo razprava o temi, ki je že razdvojila koalicijo, preselila tudi na volišča? Poslanci in poslanke odločajo o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov. Predlog podpira še SD, a ker opozicija ne bo sodelovala v glasovanju, skoraj zagotovo ne bo sprejet. Druge teme: - Referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo, državni zbor ga bo prepovedal. - Koalicija zamika obravnavo zakona o psihterapevtski dejavnosti zaradi omajanega zaupanja v postopek priprave zakona. - Izraelska vojska še naprej ubija Palestince, ki čakajo na pomoč. Hamas naj bi odločitev o predlaganem premirju sprejel danes.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Končana je druga interpelacija o delu celotne vlade. Po štirinajstih urah razprave so v SDS predlagali sklep, naj vlada konča mandat, da bi bile jeseni lahko predčasne volitve. Koalicija je v prvih minutah današnjega dne zavrnila sklep s 43-imi glasovi proti, zapredčasne volitve je bilo 30 opozicijskih glasov. Danes bo na poslanskih klopeh opozicijski predlog zakona, ki bi omogočal delo po upokojitvi brez zmanjševanja pokojnin; vlada naj bi potrdila pokojninsko reformo, ki so jo podpisali socialni partnerji. Drugi poudarki oddaje: - Ali si Evropa sploh lahko privošči oster odgovor na ameriške carine? - V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo o ključnih dogodkih druge svetovne vojne. - Celjske košarkarice 14-ič zapored državne prvakinje.

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.