Podcasts about predlog

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.

Je li svaki seksualni odnos bez pristanka silovanje? Je li dovoljno da žena kaže "NE", ili bi zakon trebalo da traži samo - "DA“? U Srbiji je predlog zakona o "lakšem obliku silovanja" izazvao ogorčenje aktivistkinja. One i u Srbiji, ali i iz Hrvatske, upozoravaju da kopiranje hrvatskog zakona nije pravi put. Zašto je to tako istražila je Jelena Đukić Pejić. A Maja Marić razgovara s Vanjom Macanović iz Autonomnog ženskog centra - pogoduje li ovakva zakonska odredba žrtvama ili počiniocima? Von Maja Maric.

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice, bi znašala polovico minimalne plače oziroma 639 evrov. Podjetja v težavah bi plačilo lahko zamaknila in letos izplačala le osmino minimalne plače oziroma 160 evrov. Ta bi skupaj z zimskim dodatkom za upokojence lahko proračunski primanjkljaj dvignila na okoli štiri odstotke BDP, kar je kritično, opozarja ekonomist Marko Jaklič.

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Vlada je bila danes na delovnem obisku v savinjsko-šaleški regiji. Dopoldne so se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke. Osrednja poudarka popoldanskega dela obiska vlade sta bila medtem zapiranje premogovnika Velenje in prestrukturiranje Šaleške doline po letu 2033. Predlog zakona o zapiranju premogovnika so usklajevali z vodstvom, sindikati in rudarji. Soglasja predvsem pri socialnem delu še niso dosegli. Oba zakona sta sicer ključna za prihodnost regije in opuščanje uporabe premoga, s čimer se Slovenija pridružuje evropskim prizadevanjem za podnebno nevtralnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je palestinskemu gibanju Hamas danes zagrozil z doslej še ne videnim peklom, če ne sprejme mirovnega načrta Združenih držav za Gazo. Rok za sprejetje predloga, ki ga je označil za zadnjo priložnost za skrajno gibanje, je prestavil na nedeljo opolnoči po našem času. V oddaji tudi o tem: - Številna mesta preplavili množični propalestinski protesti, Italijo hromi tudi splošna stavka - Premier Golob bo v primeru preiskave v zadevi Bobnar v celoti sodeloval s pristojnimi, napovedujejo v njegovem kabinetu - V ruškem ECOM-u po nedavnem požaru potekajo prva sanacijska dela

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je Belo hišo obiskal že četrtič letos. Podprla sta Trumpov mirovni predlog za Bližnji vzhod in Gazo v 21-ih točkah. Kot je dejal Trump, je sklenitev mirovnega sporazuma zelo blizu, čeprav Hamas še ni privolil v pogoje. v oddaji tudi o tem: - Ob vse hujši krizi v avtomobilski industriji nemška vlada išče rešitve za izhod iz gospodarske stagnacije. -Odbora za obrambo se bo seznanil z ustanovitvijo obrambne družbe Dovos - Prevajalci, tolmači in lektorji pozivajo h kritični rabi umetne inteligence pri prevajanju

Vrstijo se odzivi na mirovni načrt za Gazo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump predstavil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Z načrtom se strinja Evropska unija, odzvali so se tudi voditelji številnih držav - med drugimi Slovenije, Francije, Italije in Nemčije. Kot je dejal nemški kancler Friedrich Merz, je omenjeni predlog najboljši način za končanje vojne. Hamas še preučuje načrt. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija bo Ukrajini namenila dve milijardi evrov za obrambo pred droni. Poštarju v Kopru grozi odpoved, ker je prehitro raznosil pošto. Nekdanji minister Hojs osumljen sodelovanja s Kavaškim klanom

Združene države so zaostrile retoriko do Hamasa, ki preučuje njihov najnovejši predlog za končanje vojne v Gazi. Ameriški predsednik Donald Trump jim je sporočil, da se morajo odzvati v treh do štirih dneh.Iz Washingotna so skrajnemu palestinskemu gibanju še sporočili, da bo v primeru zavrnitve predloga delo dokončal Izrael zlepa ali zgrda. V oddaji tudi: - Bosna in Hercegovina tik pred zdajci sprejela za evropski denar potrebne reforme. - S podrobnostmi Dovosa se je seznanil parlamentarni odbor za obrambo. - Župani jugovzhodne Slovenije znova opozorili na neuspešno reševanje romskega vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši dpredstavil predlog za mir v Gazi. Ta med drugim predvideva prehodno mednarodno upravo za enklavo, osvoboditev vseh izraelskih talcev v zameno za približno 2 tisoč palestinskih zapornikov, konec vojne in operacij izraelske vojske v Gazi ter njen postopen umik, pa tudi dostavo obsežne humanitarne pomoči v enklavo. Kot je dejal Trump, se arabske in muslimanske države z načrtom zavezujejo k hitri demilitarizaciji Gaze ter takojšnji razorožitvi Hamasa in drugih terorističnih organizacij. Izraelski premier Netanjahu je podprl predlog in napovedal popolno uničenje Hamasa, če gibanje ne bo privolilo predloga.

Državni zbor je za nova ustavna sodnika izvolil Nino Betetto in Primoža Gorkiča. Oba sta na tajnem glasovanju dobila 52 glasov, 31 poslancev je bilo proti. Podporo obema so napovedali v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici, javno so njunemu imenovanju nasprotovali v SDS. V oddaji tudi o tem: - Predlog proračuna za prihodnji dve leti je potrjen - kaj poganja rekordne odhodke? - Generalno skupščino Združenih narodov bo danes nagovoril palestinski predsednik Mahmud Abas. - V velenjskem premogovniku našli fosilne ostanke, predvidoma gre za mastodonta.

Parlamentarni odbor za delo je podprl vladni predlog pokojninske reforme. Koalicija meni, da ta zagotavlja dostojne pokojnine, opozicija pa kljub kritikam predlogu ni nasprotovala, je pa odbor sprejel dve njeni dopolnili.

Po več kot dvajsetih letih bomo – kot kaže – vendarle dobili nov zakon o medijih. Državni zbor naj bi namreč zakon na jutrišnji izredni seji dokončno potrdil. Krovni medijski zakon med drugim uvaja državne pomoči za medije. Med ključnimi cilji je tudi pregled nad medijskim lastništvom in omejevanje medijske koncentracije. Predlog novega zakona med drugim prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva. Bodo državne pomoči medijem, ki so na robu preživetja, omogočile nadaljnji obstoj? Ali zakon s prepovedjo sovražnega govora res uvaja cenzuro? Bomo o zakonu o medijih odločali tudi državljani na referendumu? Več o tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Alenka Jeraj, poslanka Slovenske demokratske stranke; dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Zabukovec, Sindikat novinarjev Slovenije. Avtorica oddaje Lucija Dimnik Rikić.

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...

Vlada je sprejela predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, s katerim želi sistemsko urediti vključevanje delavcev v lastništvo podjetij. Delavci bi tako lahko postali solastniki, pri čemer mora biti v zadrugo vključenih najmanj tri četrtine vseh zaposlenih, deleža pa ni mogoče obdržati ob odhodu iz podjetja. Potrdili pa so tudi več sprememb na področju zdravstva: - Vlada želi z ustanovitvijo javnega zdravstvenega zavoda za nujno medicinsko pomoč zagotoviti enotno upravljanje sistema po državi. - Lakota v Gazi se povečuje; Izrael in Hamas krivdo za stradanje Palestincev pripisujeta drug drugemu. - 17-o etapo Toura dobil Italijan Milan; pri vrhu brez sprememb v skupnem seštevku.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Notranji minister Boštjan Poklukar obsodil zadnje nasilje predstavnikov romske skupnosti nad posamezniki, a hkrati vztraja, da trditve o poslabšanju razmer ne držijo.Zdravniška zbornica opozarja: Predlog zakona o evtanaziji prinaša resna etična in pravna tveganja.Jože Tanko iz SDS: Slovenski politični vrh izkazuje sočutje do Srebrenice in ignorira žrtve povojnih pobojev pri nas.Vreme: Jutri bo sončno s svežim jutrom.

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

Po včerajšnjem vrhu predstavnikov parlamentarnih strank je jasno, da bodo poslanci in poslanke še enkrat odločali o usodi referenduma o obrambnih izdatkih. Gibanje Svoboda je namreč vložilo predlog za razveljavitev sklepa o referendumu, pri čemer pa ni jasno, ali ima predlog dovoljšnjo podporo strank. Premier Robert Golob je v sinočnjih Odmevih o tem dejal, da je v razpravi zaznal razumevanje in da je čas za politiziranje minil. Edini, ki je že jasno podprl predlog Svobode je Anže Logar iz Demokratov. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Pred nesrečo letala Air India, v kateri je umrlo 260 ljudi, nenadno prekinjen dovod goriva. - Dars voznike poziva k pripravljenosti na zastoje, ki jih pričakujejo tudi danes. - Tadej Pogačar z novo etapno zmago nadaljuje prevlado na francoski pentlji.

Gibanje Svoboda je v parlamentarni postopek vložilo pobudo za razveljavitev posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je vložila Levica, v parlamentu pa so ga potrdile Levica, SD, SDS in NSi. Ustavni pravniki so ta teden tako rekoč enotno zatrdili, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče. Kot je bilo mogoče razumeti izjave tistih, ki so se udeležili današnjega parlamentarnega vrha, pa bi lahko v prihodnjih dneh referendum o obrambnih izdatkih razveljavili in s tem malce umirili dogajanje. Drugi poudarki oddaje: - Ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici obsodbe zanikanja zločinov. - Nevladniki državo pozivajo k sprejetju ukrepov za zaščito otrok in mladih pred alkoholom. - Tadej Pogačar na Touru znova v rumeni majici.

Se bo razprava o temi, ki je že razdvojila koalicijo, preselila tudi na volišča? Poslanci in poslanke odločajo o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov. Predlog podpira še SD, a ker opozicija ne bo sodelovala v glasovanju, skoraj zagotovo ne bo sprejet. Druge teme: - Referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ne bo, državni zbor ga bo prepovedal. - Koalicija zamika obravnavo zakona o psihterapevtski dejavnosti zaradi omajanega zaupanja v postopek priprave zakona. - Izraelska vojska še naprej ubija Palestince, ki čakajo na pomoč. Hamas naj bi odločitev o predlaganem premirju sprejel danes.

Kako urediti dolgotrajno oskrbo za zapuščene živali? To je le ena od predlaganih sprememb v noveli o zaščiti živali, ki jo bo prihodnji teden obravnaval državni zbor. Med novostmi, ki pa so naletele na odpor zavezancev, med drugim predlog za prenos finančnega bremena dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih iz države na občine, obvezno čipiranje mačk in odprava kletk za kokoši nesnice po letu 2028. Zakaj nasprotovanje, kakšni so pomisleki in kakšni so drugi predlogi? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti. To so: Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Gregor Košir, predstavnik Skupnosti občin Slovenije; Maša Cerjak Kastelic, predstavnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in Lina Debeljak, iz Društva za zaščito živali Novo mesto.

Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.

Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.

Odbor državnega zbora za obrambo je potrdil resolucijo, ki med drugim predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda še letos in na tri odstotke do leta 2030. Odločitev je zasenčil predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o omenjenem dvigu. Ostali poudarki oddaje: Policija ugotavlja, kdo je kupil okužene USB-ključke, tudi izven javne uprave. Izrael po zavzetju ladje s propalestinskimi aktivisti napovedal predajo pomoči v Gazo. Referendum v Italiji o pogojih za državljanstvo zaradi prenizke volilne udeležbe neuspešen.

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Vlada je po številnih zapletih leto in pol od prve javne razprave v državni zbor vendarle poslala predlog podnebnega zakona. Ta prenaša tri evropske direktive, med njimi tako imenovano direktivo ETS-2, ki v trgovanje z emisijskimi kuponi z letom 2027 zajema tudi promet in stavbe.

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Gibanje Hamas je izrazilo pripravljenost izpustiti nekaj talcev v Gazi! S tem se je odzvalo na najnovejši ameriški predlog o premirju v enklavi. Za zdaj sicer ni znano, ali Hamas zamenjavo talcev za palestinske zapornike pogojuje z začasno ali stalno prekinitvijo spopadov; so pa v oboroženem gibanju zatrdili, da konec nasilja v Gazi ostaja njihov osrednji cilj. V oddaji tudi: - Iran napreduje pri bogatenju urana, kaže poročilo mednarodne jedrske agencije. - Delo slovenskih znanstvenikov nepogrešljivo za bodoče misije evropske vesoljske agencije - Slovenske odbojkarice v evropski zlati ligi suvereno slavile proti Madžarkam

Vlada je potrdila predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Ta med drugim predvideva dvig sredstev za obrambo postopno na tri odstotke do leta 2030. Poleg posodobitve vojske resolucija predvideva tudi kadrovsko krepitev.

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Končana je druga interpelacija o delu celotne vlade. Po štirinajstih urah razprave so v SDS predlagali sklep, naj vlada konča mandat, da bi bile jeseni lahko predčasne volitve. Koalicija je v prvih minutah današnjega dne zavrnila sklep s 43-imi glasovi proti, zapredčasne volitve je bilo 30 opozicijskih glasov. Danes bo na poslanskih klopeh opozicijski predlog zakona, ki bi omogočal delo po upokojitvi brez zmanjševanja pokojnin; vlada naj bi potrdila pokojninsko reformo, ki so jo podpisali socialni partnerji. Drugi poudarki oddaje: - Ali si Evropa sploh lahko privošči oster odgovor na ameriške carine? - V Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo razstavo o ključnih dogodkih druge svetovne vojne. - Celjske košarkarice 14-ič zapored državne prvakinje.

Predlog novele zakona, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo, je razlog za današnjo burno razpravo v državnem zboru. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na kritike odgovarja, da je smer zakona takšna, da zagotavlja večjo preglednost in jasnost ureditve dela v javnem in zasebnem sektorju. Poslanci so na različnih bregovih predvsem glede člena o neprofitnosti koncesionarjev, trenja so tudi v koaliciji. Druge teme: - Zimski dodatek, ki ga prinaša pokojninska reforma, bo prvič izplačan že novembra letos. Popolna novost reforme pa so dodatni odmerni odstotki na račun služenja obveznega vojaškega roka, ki ga bodo lahko uveljavljale tudi ženske. - Vrstijo se odzivi na ameriško napoved o 25-odstotnem zvišanju carin na uvoz avtomobilov. V Bruslju kot prvi korak poudarjajo dialog, tudi gospodarska zbornica Slovenije poziva k temeljitemu premisleku. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pravi, da mora Evropa pogledat, kje je lahko najboljša in se opreti na lastno znanje in produkte in delati na tem. - Današnje kvalifikacije smučarskih skakalcev napovedujejo odličen konec tedna v dolini pod Poncami. Med sedmerico Slovencev, ki je uspešno prestala kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo, je bil na četrtem mestu najboljši Domen Prevc. Dejal je, da skoki še niso bili idealni.

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.

Popravljena novela zakona o zdravstveni dejavnosti pod določenimi pogoji dovoljuje delo zdravnikov pri zasebnikih. Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zavrača napovedi o množičnem odhodu zdravnikov iz javnega zdravstva. Ostali poudarki oddaje: - Trend zniževanja temeljnih obrestnih mer naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. - Komisar za migracije Brunner za finančne spodbude Sircem, ki bi se želeli vrniti v domovino. - Oba slovenska predstavnika v nogometni konferenčni ligi - Olimpija in Celje - v petem krogu poražena.

Po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji se številni Sirci vračajo v domovino. Iz zaporov so izpustili več tisoč političnih zapornikov, nekateri so bili zaprti več let. Medtem ko se množice veselijo odprave režima, so sicer razmere v državi precej napete, prihodnost pa negotova. Vodenje prehodne vlade v Siriji naj bi prevzel Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi vlado odrešitve islamističnih upornikov. V oddaji tudi: - Ob svetovnem dnevu človekovih pravic podelitev Nobelovih nagrad in opozorila, da mir še zdaleč ni samoumeven - Predlog zakona, ki ureja prihodnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, začenja zakonodajno pot - Slovenske rokometašice na evropskem prvenstvu kljub odlični predstavi izgubile proti Dankam

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Poslanke in poslanci so, kot rečeno, sinoči potrdili odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Predlog za razpis referenduma so že spomladi vložile poslanske skupine Svoboda, SD, NSi in SDS. O projektu Jek 2 se bomo izrekali 24-tega novembra. Že danes bo državna volilna komisija odločala o sprejetju aktov za izvedbo referenduma. Roki za opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V oddaji tudi o tem: - Zaposlene v družbi Mahle/fon. Mále/ v Šempetru pri Gorici presenetila novica o ukinitvi več kot 600 delovnih mest. - Izraelski napad na središče Bejruta zahteval najmanj 22 življenj, več kot 100 ljudi ranjenih; v napadu na jugu Libanona ranjena dva pripadnika misije Združenih narodov - Slovenski nogometaši v Ligi narodov doživeli prvi poraz

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta sta dva zakonska predloga iz zdravstvenega resorja dobila zeleno luč socialnih partnerjev. Predlog zakona o pozabi so potrdili soglasno, o upravljanju kakovosti v zdravstvu pa ga je delojemalska stran potrdila, delodajalci pa so se vzdržali. Zdaj sta oba nared, da ju potrdi tudi vlada, morda že prihodnji teden. Druge teme: - Ameriško-britanski pogovori brez odločitve o dovoljenju Ukrajini za uporabo zahodnih raket dolgega dosega. - Zaostrovanje na severu Izraela: Hezbolah izstrelil več raket, območje zajeli požari. - Na Kraškem robu z novim centrom za obiskovalce povezali tudi lokalne ponudnike.

Strast in predanost slovenskih navijačev je bila včeraj znova vidna in bučno slišna na Kongresnem trgu v Ljubljani in nato v Komendi, ob vrnitvi kralja Gira in Toura Tadeja Pogačarja. Druge teme: - Netanjahu ameriškim kongresnikom: imamo skupne sovražnike! - Predlog podnebnega zakona ohranja subvencije za fosilna goriva - Festival v Bayreuthu ostaja za izbrance, a tudi radijske poslušalce