Podcasts about rusijo

Z mašo v stiški baziliki sklenili tradicionalno kolesarsko romanje od Marije k Mariji.Škof Štumpf na Brezjah: Po Mariji nam Bog sporoča, da imata naše telo in duša Božje dostojanstvo.V NSi in SDS ministru Maljevcu v interpelaciji očitajo neizpolnjene obljube na področju dolgotrajne oskrbe in neprofitnih stanovanj.V prvem tednu zbranih že 5.500 podpis za referendum Proti zastrupitvi bolnikov – potrebujejo jih še 34.500.Trump pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, ta teden naj bi se o tem v ZDA pogovarjal tudi z evropskimi voditelji.Aleš Maver ne na izraelski ne na palestinski strani ne vidi posebne pripravljenosti za iskanje trajne rešitve konflikta.Šport: Slovenski košarkarji se bodo po zmagi nad Italijani v četrtek pomerili z Nemci.Vreme: Popolne bo večinoma še sončno, toplo bo. Jutri bo več oblačnosti.

Če so pospešena diplomatska prizadevanja še do nedavnega dajala upanje, da so na vidiku mirovni pogovori med Ukrajino in Rusijo, so pretekli dnevi prinesli streznitev. Ruski predsednik Vladimir Putin ob znova potrjenih izrazih podpore svojih zaveznic Kitajske in Severne Koreje, pa tudi uspehih vojske na terenu, zaostruje retoriko. Evropske države v upanju na mirovni sporazum oblikujejo varnostna jamstva, ki pa jih Kremelj sproti zavrača. Drugi poudarki oddaje: - Med Združenimi državami in Venezuelo se že tako zaostreni odnosi še stopnjujejo. - V Planici se je 18 ekip prvih posredovalcev pomerilo v znanju in izmenjalo izkušnje. - 36. Pikin festival v Velenju letos s temo Pika premika; dejavni tudi udeleženci ljubljanskega festivala športa.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu gostil srečanje tako imenovane koalicije voljnih o podpori Ukrajini. Kot je sporočil po srečanju, se je k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne zavezalo 26 držav, ki bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino. Po njegovih besedah bodo sodelovale z navzočnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju po sklenitvi premirja z Rusijo. Drugi poudarki oddaje: - Pripombe energetsko intenzivnega gospodarstva na spremembe omrežninskega akta ostale preslišane - Del mariborskih svétnikov za opredeleitev con omejitev hitrosti in lokacij radarskega nadzora - Košarkarji na evropskem prvenstvu z Izraelom; zmaga bi jim prinesla tretje mesto v skupini

Varnostna jamstva za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo so v ospredju srečanja koalicije voljnih v Parizu. Vroč kostanj v žerjavici ostaja možnost napotitve vojakov na ukrajinsko ozemlje, svojo pripravljenost sta doslej med drugimi potrdili Francija in Velika Britanija. Rusija ne bo razpravljala o tujem posredovanju v Ukrajini v nobeni obliki, medtem odločno poudarja predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Pogovori o Ukrajini medtem potekajo tudi v Pragi. Drugi poudarki oddaje: - Po smrtonosni nesreči vzpenjače na Portugalskem dan žalovanja - Bo več ameriških trgovinskih sporazumov razveljavljenih? - Umetnina renesančnega umetnika Carpaccia vrnjena v Piran

V Ukrajini danes praznujejo neodvisnost, ob tem pa se nadaljujejo spopadi. Rusija in Ukrajina ena na drugo še naprej pošiljata brezpilotne letalnike. Zaradi napadov brezpilotnih letalnikov je izbruhnil požar v jedrski elektrarni v Kursku, pa tudi celo na severu v pokrajini Leningrad. V oddaji tudi o tem: - V več državah, tudi Izraelu, protesti proti vojni v Gazi; izraelske sile tam nadaljujejo napade z nezmanjšano močjo - Nemško gospodarstvo se še naprej krči, vlada neenotna glede rešitev - V novem šolskem letu bo v vrtcih več spodbujanja gibalnega razvoja

Združeni narodi so na območju mesta Gaza in v njegovi okolici danes uradno razglasili lakoto, ki je posledica nenehnih napadov izraelske vojske, oviranja dostave zadostnih količin humanitarne pomoči ter propada zdravstvenega sistema. Človekoljubne organizacije poudarjajo nujnost takojšnjega ukrepanja in svarijo pred širitvijo lakote. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski zaveznice poziva k okrepitvi pritiska na Rusijo, če ne bo pokazala zanimanja za mir. - Nekatere poklice v šolskem sistemu bi že lahko uvrstili med deficitarne. - Med upokojenci se vse bolj širi revščina.

Izraelska vojska je že začela spopade v okolici mesta Gaza, ki ga namerava zasesti v prihodnjih tednih. Oblasti v Izraelu ob tem ostajajo gluhe za ogorčenje domače in mednarodne javnosti ter svarila, kaj bi takšne operacije lahko povzročile že tako travmatiziranim civilistom. Ti sicer množično bežijo z območij spopadov, a jim, kot že tolikokrat, zmanjkuje varnih prostorov. Zelenski po novih obsežnih napadih obtožil Rusijo, da ni pripravljena na mir Šolski minister Logaj: vrtci in šole pred novim šolskim letom pripravljeni na spremembe Slovenija zaradi zastojev pozvala Italijo, naj prilagodi nadzor na prehodu Fernetiči

Voditelji članic Evropske unije so pozdravili vsebino včerajšnjih pogovorov v Beli hiši glede končanja vojne v Ukrajini, zlasti ameriško napoved o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je ob tem poudaril tudi potrebo po nadaljnji evropski integraciji Kijeva. Prihodnost Ukrajine ni odvisna le od močnih varnostnih zagotovil in morebitnega mirovnega dogovora z Rusijo, ampak tudi od njene evropske poti, zato moramo nadaljevati širitev Evropske unije, ki bi Ukrajini prinesla stabilnost, razvoj in blaginjo, je dejal Costa. Drugi poudarki: - Ob Hamasovi privolitvi v prekinitev ognja v Gazi naj bi Izrael želel ostrejše določilo o izpustitvi talcev. - GZS zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer v državi, pričakuje takojšnje ukrepanje vlade. - Zaradi urejanja novega železniškega nadvoza na Dunajski v Ljubljani pričakujejo prometne zamaške.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred današnjih obiskom v Washingtonu svari, da Ukrajinci Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim ali se odpovedali vstopu v Nato. Prav to naj bi bili zahtevi Rusije, ki ju poudarja ameriški predsednik Donald Trump pred srečanjem, ki se ga bo udeležilo tudi več evropskih voditeljev. Kot poudarja analitik, morajo evropski voditelji preveriti, s čim je Trump soglašal na nedavnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede Ukrajine; kako realne so možnosti za mirovni sporazum z Rusijo ter kakšna bodo varnostna zagotovila. Drugi poudarki oddaje: - Amnesty International: Izrael namerno strada prebivalce Gaze - Veliko neznank pri načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru - 25-i Jazzinty v Novo mesto vabi tudi s koncertnimi večeri

Ameriški predsednik Donald Trump se bo nocoj v Washingtonu z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim in več evropskimi voditelji pogovarjal o končanju vojne v Ukrajini. Zelenski je pred srečanjem poudaril, da je Rusijo mogoče prisiliti k miru le z močjo in da ima predsednik Trump to moč. Po njegovih besedah bodo na srečanju govorili tudi o varnostnih jamstvih za Ukrajino, kar je najpomembnejše. Drugi poudarki: - Hamas pripravljen sprejeti najnovejši dogovor o premirju v Gazi. - V zdravstvu še vedno čakajo na obsežno digitalno preobrazbo. - Do konca oktobra v Ljubljani delna zapora Dunajske ceste v podvozu pod železnico.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije bodo popoldne gostili video konferenco zaveznic Ukrajine v sklopu tako imenovane koalicije voljnih. V ospredju bo po pričakovanjih razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora z Rusijo. Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je ameriška pripravljenost sodelovati v takšnih zagotovilih dobra novica, saj tako Evropa ne bo sama v tem. Poudaril je, da moramo Evropejci opraviti svoj del. V oddaji tudi o tem: - Ob vnovičnem nasilju na srbskih protestih sinoči najhuje v Valjevu - Od Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom mineva 106 let - Nov poraz članske košarkarske reprezentance, tista do 16 let se kiti z evropskim bronom

Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je bilo od obeh voditeljev, pa tudi iz Ukrajine in Evropske unije, slišati dokaj enotna sporočila - o upanju, da se bo vojna končala. Kakšen bo konkreten izkupiček vrha, še nekaj časa ne bo znano, prav tako ne, kakšne koristi si obetata voditelja velesil. Kot je dejal politični analitik Klemens Fischer z univerze v Kölnu, je bila Ukrajina le odskočna deska, ne pa osrednja točka pogajanj. Bistvo je bil nov mirovni dogovor med Rusijo in Združenimi državami. Ostali poudarki oddaje: - Poplave in plazovi v Pakistanu zahtevali že več kot 320 življenj. - Število turistov pri nas tudi v začetku avgusta višje kot lani. - Mariborski Poletni lutkovni pristan letos v ospredje postavlja vprašanje človečnosti.

Znane so nekatere zahteve Rusije za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če Kijev umakne svoje enote iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Putin je včerajšnje razprave z Washingtonom označil za koristne, saj želi Moskva po njegovem mirno rešiti konflikt. Direktor ruske investicijske banke Kiril Dmitrijev je medtem poudaril nadaljevanje prizadevanj za gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Združenimi državami. Kot je še zatrdil, se vezi med državama kljub velikemu odporu nekaterih krepijo. Drugi poudarki: - Poplave v Pakistanu v enem tednu usodne za več kot 350 ljudi. - Za digitalno preobrazbo zdravstva 83 milijonov evrov. - Vipavo lahko obiskovalci zdaj spoznajo tudi z novimi tematskimi potmi.

Znane so nekatere ruske zahteve za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med srečanjem na Aljaski dejal, da je pripravljen zamrzniti frontne črte, če se ukrajinske sile umaknejo iz vzhodnih regij Doneck in Lugansk. Trump je vsebino pogovorov s Putinom posredoval voditeljem članic Nata, ki so se strinjali, da je najboljši način za konec vojne med Rusijo in Ukrajino neposredna sklenitev mirovnega dogovora.

Slovensko gospodarstvo se je na letni ravni v drugem letošnjem četrtletju okrepilo za 0,7 odstotka. Po presenetljivem 0,6-odstotnem skrčenju v prejšnjem četrtletju se je tako v prvi polovici leta okrepilo za desetino odstoka. Največ je k temu prispevala zasebna poraba. Zaposlenost pa se ob prebujeni gospodarski rasti že tretje četrtletje zapored zmanjšuje. Drugi poudarki oddaje: - Ob frontni črti med Rusijo in Ukrajino burni spopadi pred jutrišnjimi pogovori na Aljaski. - Srbski predsednik Vučić po izbruhu nasilja vabi protestnike na pogovore. - Reka Vipava po rezultatih najnovejših testiranj znova primerna za kopanje.

Današnje srečanje na daljavo več evropskih voditeljev, Nata in Zelenskega z ameriškim predsednikom Trumpom je bilo, kot kaže, dobro. Evropa je enotna v prizadevanjih za dosego pravičnega miru v Ukrajini, tudi Trump je pred petkovim srečanjem s Putinom obljubil pritisk na Rusijo. Druge teme: - Ameriško posredovanje v sporu med Armenijo in Azerbajdžanom zaostruje odnose z Rusijo in Iranom. - Lakota v Gazi terja vse več otroških življenj, umrlo jih je že več kot 100. - Gorski reševalci o nakupu reševalnih helikopterjev Leonardo: ne gre za optimalen model.

Pred petkovim srečanjem Trump-Putin se krepi evropska diplomacija. Zunanji ministri držav članic Evropske unije so danes na srečanju zagotovili nadaljno podoro Ukrajini in pritisk na Rusijo. Nemčija je medtem za sredo napovedala srečanje več evropskih voditeljev z ukrajinskim in ameriškim predsednikom Zelenskim in Trumpom. Ta je že potrdil srečanje in dejal, da bo Rusijo poskusil spodbuditi h končanju vojne v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška izdelovalca čipov Nvidia in AMD z omejitvami na kitajski trg: del prihodkov ameriški vladi. - Odzivi koalicije glede osnutka KPK-ja o političnem vplivanju premierja Goloba na delo policije skopi. - Policijski sindikat zaradi neusklajenega dialoga zahteva umik novele zakona o policiji.

Zunanji ministri članic Evropske unije so na izredni videokonferenci razpravljali o vojni v Ukrajini. Njeno končanje je mogoče doseči samo prek transatlantske enotnosti, pomoči Ukrajini in pritiska na Rusijo ter da ministri podpirajo ameriška prizadevanja v tej smeri, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas. Ob tem je dejala, da bo 27-erica pripravila nov sveženj sankcij proti Moskvi. Izredno srečanje je potekalo v luči napovedanih petkovih razprav med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski.

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

V Gazi se nadaljuje humanitarna katastrofa. Izraelska vojska je v napadih ubila še 44 ljudi, od lakote pa je umrlo že 175 Palestincev. Za dodatno zaostrovanje pa so poskrbeli na obeh straneh, Hamas z objavo posnetka sestradanega izraelskega talca in izraelski minister Itamar Ben Gvir z obiskom mošeje Al Aksa, enega najsvetejših mest za muslimane. V oddaji tudi o tem: - V senci lakote v Gazi se ta širi tudi po Sudanu. - Ukrajina napovedala izmenjavo tisoč 200 vojnih ujetnikov z Rusijo. - Slovenci iz izseljenstva, zamejstva in matične domovine nad Trbižem že 37-ič.

Manj kot uro je trajal včerajšnji tretji krog ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorov v Carigradu. Z izjemo izmenjave trupel ubitih vojakov in zajetih civilistov delegaciji nista zbližali stališč do končanja vojne. Po srečanju je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi poudaril nujnost srečanja predsednikov držav. Druge teme: - V Gazi trpi lakoto pol milijona ljudi, več kot tretjina jih ne dobi hrane po več dni. - Meddržavno sodišče v Haagu: države so pravno zavezane ukrepanju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. - Državni zbor bo na današnji izredni seji znova odločal o treh zakonih, ki jih je v torek zavrnil državni svet.

Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.

Članice Evropske unije so enotne glede odziva na napovedane 30-odstotne ameriške carine na uvoz iz povezave: dogovor ali povračilni ukrepi. Kot je dejal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, bi napovedane carine pomenile praktično prepoved čezatlantskega trgovanja, zato si Unija aktivno prizadeva za dosego dogovora. Druge teme: - Trump napovedal 100-odstotne carine za Rusijo, če v 50-ih dneh ne sklene miru z Ukrajino. - Hrvaška vlada ne bo več omejevala cen pogonskih goriv; pri nas bodo od jutri nekoliko cenejša. - Prva gorska etapa na Touru Simonu Yatesu, Pogačar rumeno majico oddal Benu Healyju.

O pripravah evropskih držav in zveze Nato na vojno v času negotovosti, ki jo s svojim lomastenjem v mednarodni politiki povzroča predvsem neizprosno pragmatični predsednik ZDA ob paktiranju s svojim kolegom (in vzornikom) iz Rusije: nekatere države članice podaljšujejo služenje obveznega vojaškega roka in ga širijo tudi na ženske, več tistih, ki mejijo na Rusijo, je sledilo ukrajinskemu zgledu, in odstopilo od ottawskega sporazuma o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997.

Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

V Carigradu naj bi se danes na novem krogu pogajanj o premirju in končanju vojne sešli ukrajinska in ruska delegacija. Obe strani sta pripravili svoj memorandum z zahtevami, ki pa se v nekaterih točkah izključujejo. Poleg tega sta obe strani dan pred nadaljevanjem pogajanj izvedli obsežne napade na tujem ozemlju. Drugi poudarki oddaje: - Na poljskih predsedniških volitvah zmagal evroskeptični Nawrocki, ki ga podpira konservativna opozicija. - Premier Golob ob tretji obletnici imenovanja vlade prepričan o neuspehu interpelacije zoper notranjega ministra Poklukarja. - Jubilejno, 60-to Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, se začenja z odprtjem razstav in tujimi predstavami.

Oči mednarodne skupnosti so uperjene v Carigrad, kjer naj bi se pred pol ure končal drugi krog nesporednih pogovorov med Ukrajino in Rusijo. Podrobnosti niso znane, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da se strani pripravljata na novo izmenjavo vojnih ujetnikov. Druge teme: - Poljska se bo z novim predsednikom, konservativcem Karolom Nawrockim, predvidoma oddaljevala od vladnih reform in Evrope. - Začetek sprejemanje vlog za dolgotrajno oskrbo na domu: izvajalci opozarjajo, da niso pripravljeni. - V Sloveniji proti potresu zavarovana le petina stavb. Delovna skupina med drugim predlaga obvezen prispevek.

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Kljub nekaterim poskusom pogajanj o končanju vojne v Ukrajini ali vsaj prekinitvi ognja ni videti, da bi bila Kijev in Moskva kaj bliže takšnemu scenariju. Nekdanji poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni meni, da ni realno upati na vrnitev mej z Rusijo iz leta 1991 ali 2022. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump predlaga 50-odstotne carine na uvoz iz Evropske unije; veljati bi začele čez 9 dni. - Poslanci podprli začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. - Borštnikov prstan bo letos dobila igralka Nataša Barbara Gračner.

Rusija in Ukrajina bosta nemudoma začeli mirovne pogovore, je po včerajšnjih ločenih telefonskih pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zatrdil ameriški predsednik Donald Trump. Ta je govoril tudi z več evropskimi voditelji, ki so napovedali okrepitev pritiska na Rusijo s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - Ob mednarodnih pozivih Izraelu k dostavi pomoči v Gazo v okrepljenih napadih na enklavo od polnoči ubitih skoraj 50 ljudi. - Pred poslanci danes zakon glede stalne sheme skrajšanega delovnega časa, ki bi v času kriz zaščitil podjetja in delovna mesta. - Slovenski hokejisti so si z zmago nad Francijo na svetovnem prvenstvu zagotovili obstanek med elito.

V Carigradu naj bi se po včerajšnji zmešnjavi dopoldne le začela neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne, a brez predsednikov obeh držav. Ameriški zunanji minister Marco Rubio ocenjuje, da preboja ni pričakovati. Druge teme: - Pogajanja o spremembah na trgu dela: višje nadomestilo za brezposelnost, dodatne ure dela upokojencev - Dolgotrajna oskrba: bodo njene stroške - ki naj bi jih pokrival namenski davek - morale pokrivati občine? - Dela so štajersko avtocesto ohromila bolj, kot so pričakovali na Darsu; zastoji bodo poleti še pogostejši.

Prvi neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo po več kot treh letih vojne so se končali po manj kot dveh urah. Predstavniki Kijeva so moskovskim očitali nerealistične zahteve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tik pred tem na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani pozval k novim ukrepom proti Rusiji, če pogajanja ne bodo uspešna. Nov sveženj sankcij je že ob prihodu v albansko prestolnico napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Drugi poudarki: - Pripravljenost novega nemškega vodje diplomacije na zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov razburila koalicijske socialdemokrate. - Domnevna trgovina z belim blagom med kobariškim in portoroškim gostincem ter trpinčenje filipinskih delavcev v predkazenskem postopku. - Vladna stanovanjska zakona med drugim predvidevata denar za javna stanovanja in ukrepe za sprostitev trga najemnih.

V Carigradu bodo danes neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina na srečanju ne bo. Neposredne pogovore je sicer predlagal Putin, potem ko so številne zahodne države Moskvo pozvale, naj privoli v 30-dnevno prekinitev ognja, in zagrozile z dodatnimi sankcijami v primeru nespoštovanja premirja. Ostali poudarki oddaje: - Dan slovenske vojske letos v znamenju reform obrambnega sistema. - Vlada v parlament pošilja sveženj sodniške zakonodaje, med drugim ukinja okrajna sodišča. - Naslov nogometnih pokalnih prvakov osvojili Celjani in Ljubljančanke.

V Carigradu potekajo neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino po treh letih vojne. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni v Turčijo. Je Rusija sploh pripravljena končati vojno? Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo končal svoje posredovanje, če ne bo pripravljenosti za pogovore. Hkrati pa se zdi, da je pozornost Združenih držav vse bolj usmerjena v druga krizna žarišča. Smo priča nastajanju novega svetovnega reda? Bomo to izvedeli šele po srečanju Trumpa in Putina? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose, FDV Univerze v Ljubljani; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Karmen Švegelj, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb

Ameriške oblasti nadaljujejo časovni pritisk za sklenitev premirja med Rusijo in Ukrajino. Ameriški predsednik Trump je dejal, da pričakuje dogovor približno v dveh tednih, pri tem pa poudaril veliko število smrtnih žrtev na obeh straneh. Znova je bil kritičen do ruskega predsednika Putina, češ da ob napadih Moskve na Kijev njegovi mirovni nameni niso iskreni. Druge teme: - V Haagu zaslišanja zaradi obtožb o izraelskem kršenju človekovih pravic v Gazi - Kardinali na kongregacije pred določitvijo datuma konklava - Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu: kljub uporabi novih tehnologij se število delovnih nezgod ne zmanjšuje

Državni zbor bo predvidoma 14 ur razpravljal o interpelaciji proti vladi. SDS jo je vložila, potem ko se premier Robert Golob ni želel opravičiti za izjave, da je druga Janševa vlada kriva za slabši položaj upokojencev. Drugi poudarki oddaje: - Verniki se bodo od danes lahko poslovili od umrlega papeža Frančiška v vatikanski baziliki svetega Petra. - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na neposredna pogajanja z Rusijo. - Knjiga je največja možnost za vnovičen zagon človečnosti, je ob svetovnem dnevu knjige poudaril predsednik PEN-a Marij Čuk.

Dodatna sredstva za oboroževanje Ukrajine in mirovna pogajanja z Rusijo, ki jih vodi Bela hiša, bodo v ospredju današnjih pogovorov zunanjih ministrov Unije. Na mizi bodo tudi razmere na zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Kljub zamrznitvi ameriških carin v mednarodni skupnosti vlada negotovost. Za evropska podjetja, gospodinjstva in banke bo po besedah članice uprave NLB Hedvike Usenik veliko odvisno od obrestnih mer Evropske centralne banke. - Slovenija mora pohiteti z digitalizacijo zdravstva, s katero bodo vse bolnikove podatke združili v enotno bazo. Pristojni se zavedajo prednosti, ta teden bo objavljenih več javnih razpisov. - Graditev drugega tira zaradi finančnih težav turškega podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje v projektu, ne gre po časovnih načrtih. O tem se bo ta teden na obisku v Sloveniji z ministrico Alenko Bratušek pogovarjal njen turški kolega.

Ruski napad na ukrajinsko mesto Sumi, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi, je med evropskimi zunanjimi ministri v Luksemburgu sprožil pozive k okrepitvi pomoči Ukrajini. Da je to prava poteza, meni tudi vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Kot dodaja, je treba pritisniti na Rusijo, da bo ustavila to vojno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Japonska v korak s svetom kljub tradicionalno pacifistični drži stopa s krepitvijo vojaške in vesoljske industrije. - Ljubljanski UKC v svetovnem vrhu robotske kirurgije, ki bolnikom omogoča manj tvegane in manj invazivne posege. - Jezuitski red se je zaradi prepočasnega odzivanja na pritožbe opravičil domnevnim žrtvam zlorab Marka Rupnika.

Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.Sogovorniki: Rusiko Kobakhidze, zgodovinarka, profesorica in raziskovalka sovjetskega obdobja, Mariam Nikuradze, fotografinja, novinarka, soustanoviteljica in izvršna direktorica pri OC Media, Natia Bukia, galeristka, Ilia Ghlonti, aktivist, protestnice in protestniki na ulicah Tbilisija.

Potem ko sta se v nedeljo v Riadu sešli ameriška in ukrajinska delegacija, so se včeraj tam več kot 12 ur pogovarjali še ameriški in ruski predstavniki. Na ameriškem zunanjem ministrstvu pravijo, da se lahko mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo začnejo šele po uveljavitvi popolnega premirja, pot do prekinitve ognja pa vodi prav prek pogovorov v Savdski Arabiji, kamor se je vrnil ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, na še en krog pogovorov z Američani. Drugi poudarki: - Ob nadaljevanju koalicijskih pogajanj v Nemčiji ustanovna seja parlamenta, v katerem bo več kot petina skrajnih desničarjev. - Po končanih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski reformi bo vsebino dogovorjenega danes pretresalo malo gospodarstvo. - Liter bencina zunaj avtocest cenejši za 1,3 centa in dizla za 3,7 centa, liter kurilnega olja se je pocenil za 4 cente.

Voditelji Unije bodo na vrhu razpravljali o podpori Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil po včerajšnjem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Trumpom optimističen, da bi se vojna lahko končala še letos. V Kot je dejal, bi premirje lahko dosegli kmalu, kar bi pomenilo priložnosti za dogovor o trajnem miru. V oddaji tudi o tem: - Izrael sprožil kopenske operacije v Gazi - Državni zbor o oskrbi s pitno vodo - Na festivalu dokumentarnega filma slavila "Edina zemlja"

Svet je v pričakovanju ruskega odgovora na ameriško-ukrajinski dogovor o 30-dnevnem premirju. Ameriški predstavniki so se odpravili v Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je obiskal vojake v regiji Kursk. Operacija proti ukrajinski vojski, ki je tja vdrla avgusta, je po davišnjih navedbah Kremlja v sklepni fazi. V oddaji pa tudi o tem: - Parlament Republike Srbske sprožil postopek za spremembo ustave - Na vladi danes predlog o gostinstvu, ki omejuje kratkotrajni najem stanovanj - Rokometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do pomembne zmage v Skopju

Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.

Danes zaznamujemo mednarodni praznik žensk. Pristojni poudarjajo, da so ženske še vedno žrtve družinskega in sistemskega nasilja, v povprečju so manj plačane za delo kot moški, na številnih področjih so diskriminirane na podlagi spola. Tudi zdajšnje politične razmere ženskam niso naklonjene, saj se pojavljajo poskusi vnovične domestifikacije žensk in kratenja pravic. Druge teme: - Trump: Z Ukrajino je težje sodelovati kot z Rusijo. - Ulice srbskih mest včeraj vnovič preplavilo več 10 tisoč protestnikov. - Nika Prevc osvojila drugi naslov svetovne prvakinje.

Po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa so davi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, pa tudi dodatne 10-odstotne na izdelke iz Kitajske. Trump je ponoči tudi prekinil vojaško pomoč Ukrajini, navajajo viri. Gre za dodaten pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po petkovem sporu v Beli hiši, naj privoli v pogajanja z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: Arabska liga, ki sestankuje v Kairu, odločno proti preselitvi Palestincev Zakon o financiranju občin v nekaterih delih še razburja občinska združenja. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o virusih HPV v več zdravstvenih domovih po državi brezplačno cepljenje za mlade

Potem ko so ameriške oblasti razburile evropske zaveznice z neposrednimi pogovori z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, so transatlantske odnose dodatno razburkale najnovejše obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski neizvoljen diktator. Druge teme: - Hamas pripravljen izpustiti vse talce, a v zameno za popoln umik izraelskih sil. - Tožilstvo za predsednika Republike srbske Dodika zahteva 5 let zapora, sodba prihodnji teden. - Peticija za omejitev uporabe mobilnikov v šolah.