Podcasts about rusijo

Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.

Ameriške oblasti nadaljujejo časovni pritisk za sklenitev premirja med Rusijo in Ukrajino. Ameriški predsednik Trump je dejal, da pričakuje dogovor približno v dveh tednih, pri tem pa poudaril veliko število smrtnih žrtev na obeh straneh. Znova je bil kritičen do ruskega predsednika Putina, češ da ob napadih Moskve na Kijev njegovi mirovni nameni niso iskreni. Druge teme: - V Haagu zaslišanja zaradi obtožb o izraelskem kršenju človekovih pravic v Gazi - Kardinali na kongregacije pred določitvijo datuma konklava - Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu: kljub uporabi novih tehnologij se število delovnih nezgod ne zmanjšuje

Ukrajinska vojska zanika ruske navedbe, da naj bi Moskva vnovič zavzela obmejno regijo Kursk. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se na omenjenem območju še vedno bojujejo, a so razmere težke. Ob tem je Zelenski dodal, da Moskva veliko govori o domnevni pripravljenosti sprejeti ameriške predloge za mir, a želi, po njegovih besedah, samo podaljševati vojno, kar se kaže v razmerah na bojišču. Zato je potreben še dodaten pritisk na Rusijo, da se spopadi končajo, je še zatrdil Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7-ega maja. - Nov ameriški napad na Jemen zahteval skoraj 70 življenj. - Saga z odkupom stanovanj pri mariborski onkologiji se očitno končuje

Konklave: Prvič bomo v dimnik Sikstinske kapele gledali v sredo, 7. maja, popoldne.Sveta maša in molitev v slovenščini že dva dni po pogrebu v tik ob papeževem grobu v baziliki Marije Snežne. Spominjamo se najbolj pogostih, odmevnih, pa tudi nenavadnih izjav papeža Frančiška.Po anketi mediane, vlado podira le tretjina volilnih upravičencevSvetovni dan varnosti in zdravja pri delu o pomenu umetne inteligence za bolj varno delo.Trump in Zelenski na pogrebu papeža Frančiška tudi o možnostih za premirje v Ukrajini.Svetovni vojaški izdatki so se lani deseto leto zapored povečali.Severna Koreja je potrdila, da je v Rusijo napotila vojake.Šport: Pogačar še tretjič dobil kolesarski spomenik Liege – Bastogne – Liege.Vreme: Prvomajske počitnice bodo postregle z obilico lepega in toplega vremena.

V Moskvi se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini popoldne približno tri ure pogovarjal posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Wittkoff. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dogovor med Rusijo in Združenimi državami blizu. Ruske oblasti so potrdile, da je bil v eksploziji avtomobila bombe blizu Moskve danes ubit ruski general Jaroslav Moskalik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes dejal, da bi bila njegova država pripravljena razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, a le ob popolni in brezpogojni prekinitvi ognja. Dodal je, da Krim pripada Ukrajini, potem ko je Trump predhodno za revijo Time dejal, da bo omenjeni polotok ostal z Rusijo. Trump pred odhodom v Rim, kjer se bo jutri udeležil pogreba papeža Frančiška, ni izključil možnosti, da bi se tam srečal z Zelenskim. Ukrajinski predsednik je zvečer sporočil, da se zaradi vojaških srečanj morda ne bo udeležil pogreba.

Sklenitev sporazuma o miru v Ukrajini med Rusijo in Združenimi državami je zelo blizu. To je po pogovorih ruskega predsednika Vladimirja Putina in posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tudi Kremelj je razprave označil za konstruktivne. Kot je dejal Putinov svetovalec Jurij Ušakov, je pogovor med Moskvo in Washingtonom omogočil, da sta delegaciji še bolj zbližali stališča, ne le do Ukrajine, temveč tudi številnih drugih mednarodnih vprašanj. Drugi poudarki oddaje: - Od papeža Frančiška se je pred jutrišnjim pogrebom poslovilo skupno več kot 150 tisoč ljudi. - V Trstu so dan osvoboditve izpod nacifašizma proslavili brez podpore občine. - Eksplozija bombe v ljubljanski Rožni dolini; huje ranjena delavca

Državni zbor bo predvidoma 14 ur razpravljal o interpelaciji proti vladi. SDS jo je vložila, potem ko se premier Robert Golob ni želel opravičiti za izjave, da je druga Janševa vlada kriva za slabši položaj upokojencev. Drugi poudarki oddaje: - Verniki se bodo od danes lahko poslovili od umrlega papeža Frančiška v vatikanski baziliki svetega Petra. - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na neposredna pogajanja z Rusijo. - Knjiga je največja možnost za vnovičen zagon človečnosti, je ob svetovnem dnevu knjige poudaril predsednik PEN-a Marij Čuk.

Ob največjem in najstarejšem krščanskem prazniku veliki noči, ki jo danes praznujejo Cerkve tako zahodnega kot vzhodnega sveta, se napadi med Ukrajino in Rusijo kljub enostransko razglašenemu začasnemu premirju niso ustavili. Kijev je do 16-e ure naštel več kot 900 primerov topniškega obstreljevanja, o več stotih poroča tudi Moskva. Ob tem naj bi z obeh strani fronte v zrak poletelo več sto brezpilotnih letalnikov. Kremelj pa je medtem sporočil, da podaljšanja premirja ne bo. To se bo uradno izteklo ob polnoči po tamkajšnjem času. V oddaji tudi: - Ker spremenjenega zakona o socialnem varstvu še ni v medresorskem usklajevanju, pristojni inštitut in civilna držba zaskrbljena - V 95-em letu se je poslovila pesnica in pisateljica Neža Maurer. - Tadej Pogačar na Nizozemskem ni ubranil naslova na Amstel Goldu iz pred dveh let - tokrat osvojil drugo mesto.

Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat napovedal, da se bo v svojem drugem mandatu uveljavil kot mirovnik. Pred vnovičnim prevzemom Bele hiše je večkrat izrazil prepričanje, da bi lahko končal vojno v Ukrajini v 24 urah. To se tudi po treh mesecih njegovega predsednikovanja izkazuje za oreh odporen na rokohitrske rešitve, zdaj pa je Washington celo začel razmišljati o umiku iz posredniške vloge med Ukrajino in Rusijo. Z idejami o osnovanju počitniškega letovišča v Gazi je Trump popolnoma povozil resolucije Združenih narodov, s podporo izraelskemu izvajanju genocida v Gazi - pa tudi soodgovoren zanj. Pogajanja z Iranom o njegovem jedrskem programu je ameriški predsednik začel z grožnjami z vojaškim posredovanjem, s carinami pa je prisilil države po svetu k moledovanju Washingtona za pogajanja. Taki politiki - palice brez prepričljivega korenčka - se ne udinja edino Kitajska.

Dodatna sredstva za oboroževanje Ukrajine in mirovna pogajanja z Rusijo, ki jih vodi Bela hiša, bodo v ospredju današnjih pogovorov zunanjih ministrov Unije. Na mizi bodo tudi razmere na zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Kljub zamrznitvi ameriških carin v mednarodni skupnosti vlada negotovost. Za evropska podjetja, gospodinjstva in banke bo po besedah članice uprave NLB Hedvike Usenik veliko odvisno od obrestnih mer Evropske centralne banke. - Slovenija mora pohiteti z digitalizacijo zdravstva, s katero bodo vse bolnikove podatke združili v enotno bazo. Pristojni se zavedajo prednosti, ta teden bo objavljenih več javnih razpisov. - Graditev drugega tira zaradi finančnih težav turškega podjetja Yapi Merkezi, ki sodeluje v projektu, ne gre po časovnih načrtih. O tem se bo ta teden na obisku v Sloveniji z ministrico Alenko Bratušek pogovarjal njen turški kolega.

Ruski napad na ukrajinsko mesto Sumi, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi, je med evropskimi zunanjimi ministri v Luksemburgu sprožil pozive k okrepitvi pomoči Ukrajini. Da je to prava poteza, meni tudi vodja evropske diplomacije Kaja Kallas. Kot dodaja, je treba pritisniti na Rusijo, da bo ustavila to vojno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Japonska v korak s svetom kljub tradicionalno pacifistični drži stopa s krepitvijo vojaške in vesoljske industrije. - Ljubljanski UKC v svetovnem vrhu robotske kirurgije, ki bolnikom omogoča manj tvegane in manj invazivne posege. - Jezuitski red se je zaradi prepočasnega odzivanja na pritožbe opravičil domnevnim žrtvam zlorab Marka Rupnika.

Zunanji ministri članic Evropske unije so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini. Že ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu so ostro obsodili včerajšnji ruski raketni napad na mesto Sumi v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih več deset civilistov. Glede dogajanja na Zahodnem Balkanu so ministri največ pozornosti namenili ravnanjem predsednika Republike Srbske Milorada Dodika in se strinjali, da je vsakršen poskus razdelitve Bosne in Hercegovine nesprejemljiv. V oddaji tudi: - Integriteta premierja Goloba v povezavi s Subotičem ni ogrožena, zatrjujejo v koaliciji. - Bruselj tudi uradno preložil uvedbo povračilnih ukrepov zaradi ameriških carin. - Za graditev hidroelektrarne v Republiki Srbski večmilijonski dolg do slovenskega podjetja Viadukt; ni jasno, kdo ga bo poplačal.

Ukrajinske sile poročajo o novem ruskem raketnem napadu na mesto Sumi, podrobnosti še niso znane. Včerajšnji napad, v katerem je bilo ubitih 35 ljudi, med njimi civilisti, so ostro obsodili Evropski zunanji ministri ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu. Kot so sporočili po koncu srečanja, so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili njenega predsednika Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini.

Dobre štiri mesece že vztrajajo protestniki na ulicah Tbilisija. Štirje od petih Gruzijcev podpirajo evropsko perspektivo, vlada pa je lani odločila, da proces približevanja Uniji ustavi oziroma prekine. Vodilni stranki Gruzijske sanje, ki državo usmerja na pot zbliževanja z Rusijo, utrujeni protestniki očitajo, da se je po več kot desetletju na oblasti pri vzvodih moči obdržala s krajo volitev. Zahtevajo demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov. V Vročem mikrofonu z aktivisti, zgodovinarji in novinarji tudi o pomenu dogajanja v Gruziji za Evropo.Sogovorniki: Rusiko Kobakhidze, zgodovinarka, profesorica in raziskovalka sovjetskega obdobja, Mariam Nikuradze, fotografinja, novinarka, soustanoviteljica in izvršna direktorica pri OC Media, Natia Bukia, galeristka, Ilia Ghlonti, aktivist, protestnice in protestniki na ulicah Tbilisija.

Potem ko sta se v nedeljo v Riadu sešli ameriška in ukrajinska delegacija, so se včeraj tam več kot 12 ur pogovarjali še ameriški in ruski predstavniki. Na ameriškem zunanjem ministrstvu pravijo, da se lahko mirovna pogajanja med Ukrajino in Rusijo začnejo šele po uveljavitvi popolnega premirja, pot do prekinitve ognja pa vodi prav prek pogovorov v Savdski Arabiji, kamor se je vrnil ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, na še en krog pogovorov z Američani. Drugi poudarki: - Ob nadaljevanju koalicijskih pogajanj v Nemčiji ustanovna seja parlamenta, v katerem bo več kot petina skrajnih desničarjev. - Po končanih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski reformi bo vsebino dogovorjenega danes pretresalo malo gospodarstvo. - Liter bencina zunaj avtocest cenejši za 1,3 centa in dizla za 3,7 centa, liter kurilnega olja se je pocenil za 4 cente.

Združene države Amerike so z Rusijo in Ukrajino dosegle ločene dogovore o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, pa tudi o zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pa ni določeno, kaj se zgodi, če bo nekdo prekršil dogovore. Po njegovih besedah gre za prve dogovore in Američani zato ne želijo, da ti ne bi bili uspešni; tako tudi sporazumi niso zelo podrobni. Ostali poudarki oddaje: Delodajalci podprli spremembe pokojninske zakonodaje; ta predvideva tudi zimski dodatek pri pokojninah. Državni zbor potrdil boljšo zaščito za invalidska podjetja v državni lasti; Farme Ihan postale strateška naložba. V Novem mestu odprli 186 novih javnih najemnih stanovanj.

Voditelji Unije bodo na vrhu razpravljali o podpori Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil po včerajšnjem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Trumpom optimističen, da bi se vojna lahko končala še letos. V Kot je dejal, bi premirje lahko dosegli kmalu, kar bi pomenilo priložnosti za dogovor o trajnem miru. V oddaji tudi o tem: - Izrael sprožil kopenske operacije v Gazi - Državni zbor o oskrbi s pitno vodo - Na festivalu dokumentarnega filma slavila "Edina zemlja"

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Svet je v pričakovanju ruskega odgovora na ameriško-ukrajinski dogovor o 30-dnevnem premirju. Ameriški predstavniki so se odpravili v Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je obiskal vojake v regiji Kursk. Operacija proti ukrajinski vojski, ki je tja vdrla avgusta, je po davišnjih navedbah Kremlja v sklepni fazi. V oddaji pa tudi o tem: - Parlament Republike Srbske sprožil postopek za spremembo ustave - Na vladi danes predlog o gostinstvu, ki omejuje kratkotrajni najem stanovanj - Rokometaši v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do pomembne zmage v Skopju

Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.

Ukrajina sprejela predlog ZDA za prekinitev ognja. Bo sprejemljiv tudi za Rusijo?V veljavi 25-odsotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija.EU s povračilnimi ukrepi.GZS podelila nagrade podjetnikom. Šimonka: močno gospodarstvo, močna država.Slovenija brez Varuha; zakaj nekateri kandidati niso v predsedničinem ožjem izboru?Pred petimi leti v Sloveniji razglasili epidemijo covida-19.Papež kljub izboljšanju do nadaljnjega ostaja v bolnišnici.V letalski nesreči na Veliki planini umrl švedski podjetnik in politik.Je cesta ustrezna za oglaševanje? Anketa kaže, da oglasni panoji motijo večino voznikov.Iz Slovenije odšla na pot na Madagaskar dva polna kontejnerja humanitarne pomoči.ŠPORT: Košarkarji Cedevite Olimpije Evropski pokal sklenili v četrtfinalu.VREME: Danes oblačno, občasno bo deževalo - tudi ponoči; jutri delne razjasnitve.

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Ukrajina je pripravljena sprejeti predlog Združenih držav Amerike o 30-dnevni prekinitvi ognja v vojni z Rusijo, ki bi se nato lahko podaljšal na podlagi dogovora vpletenih strani. To je razvidno iz skupne izjave ukrajinske in ameriške delegacije po njunih večurnih pogovorih o končanju vojne v Džidi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu dejal, da mora Washington zdaj prepričati Moskvo, da sprejme omenjen predlog o premirju v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred jutrišnjimi pogovori ukrajinske in ameriške delegacije v Savdski Arabiji znova poudaril, da si njegova država želi mir. Popoldne se je srečal s savdskim princem Mohamedom bin Salmanom, na jutrišnjih pogovorih z ameriško delegacijo pa ne bo sodeloval. V Savdsko Arabijo je prispel tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki bo na pogovorih vodil ameriško delegacijo. Druge teme: - Evropa opozarja, da ZDA ne sodelujejo v pogovorih za preprečitev skorajšnje uvedbe carin na jeklo in aluminij. - V tožilstvu in sodstvu prevladujejo ženske, a predvsem zaradi slabšega plačila. - Akcija iskanja ponesrečenega pilota na Veliki planini se nadaljuje.

Danes zaznamujemo mednarodni praznik žensk. Pristojni poudarjajo, da so ženske še vedno žrtve družinskega in sistemskega nasilja, v povprečju so manj plačane za delo kot moški, na številnih področjih so diskriminirane na podlagi spola. Tudi zdajšnje politične razmere ženskam niso naklonjene, saj se pojavljajo poskusi vnovične domestifikacije žensk in kratenja pravic. Druge teme: - Trump: Z Ukrajino je težje sodelovati kot z Rusijo. - Ulice srbskih mest včeraj vnovič preplavilo več 10 tisoč protestnikov. - Nika Prevc osvojila drugi naslov svetovne prvakinje.

Z napovedjo, da se začenja zlata doba Amerike, je ameriški predsednik Donald Trump verjetno razveselil le Vladimirja Putina in Benjamina Netanjahuja, voditelja, nad katerima je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo priporni nalog. Precej manj veselja, zato pa veliko več negotovosti, prinaša novi stanovalec Bele hiše od ruskih napadov porušeni Ukrajini in od izraelskih bomb opustošeni Gazi, četudi si je tam zamislil bogataško riviero. V stiski se je znašla tudi Evropa, zibelka civilizacijskih dosežkov, zlasti po obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Ovalni pisarni Bele hiše, ki se je sprevrgel v prepir. Trump je po nenavadnem fototerminu Ukrajini odtegnil vojaško pomoč in pod vprašaj pa postavil 5. člen Severno-atlantske pogodbe, ki članicam Nata zagotavlja kolektivno obrambo. Evropska unija je v paniki in strahu pred nepredvidljivo Rusijo začela snovati milijardna vlaganja v obrambo, na paradoksalnost trenutka pa nas je spomnil poljski premier Donald Tusk, da 500 milijonov Evropejcev moleduje 300 milijonov Američanov, da nas obranijo pred 140 milijoni Rusov. Izjava, ki ironično sporoča, kako je za Evropo napočil nov dan in da se mora Trnuljčica na stari celini prebuditi. Labirinte sveta premierno v novi zvočni podobi raziskuje Aleš Kocjan!

V ospredju svetovne javnosti je zaostrovanje odnosov med ZDA in Ukrajino, ameriški predsednik Donald Trump je po sporu z Volodimirjem Zelenskim celo začasno ustavil vojaško pomoč Ukrajini. Slednja je sicer pripravljena na mirovna pogajanja z Rusijo, kakšna bo cena za končanje vojne, pa še ni znano. Prvi mož ZDA je ob tem prst uperil tudi proti Evropski uniji, ki napoveduje milijardne izdatke za oboroževanje. In kaj o novi svetovni realnosti pravijo poznavalci razmer: zgodovinar David Hazemali, komentatorja Denis Mancevič in Ervin Hladnik Milharčič in profesorica evropskega in mednarodnega prava Janja Hojnik.

Po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa so davi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade, pa tudi dodatne 10-odstotne na izdelke iz Kitajske. Trump je ponoči tudi prekinil vojaško pomoč Ukrajini, navajajo viri. Gre za dodaten pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega po petkovem sporu v Beli hiši, naj privoli v pogajanja z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: Arabska liga, ki sestankuje v Kairu, odločno proti preselitvi Palestincev Zakon o financiranju občin v nekaterih delih še razburja občinska združenja. Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o virusih HPV v več zdravstvenih domovih po državi brezplačno cepljenje za mlade

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo danes v Beli hiši skušal pridobiti zagotovila ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori pri zagotavljanju prihodnje varnosti Ukrajine, če bo v pogovorih z Rusijo dosežen dogovor o miru. Toda za takšen izplen srečanja je malo možnosti, saj je Trump izjavil, da ZDA ne bodo dale večjih varnostnih jamstev, češ da bo to morala storiti Evropa. Podpisala naj bi sporazum o dostopanju Združenih držav do ukrajinskih redkih rudnin. V oddaji pa tudi o tem: - Inflacija ta mesec 1,6-odstotna, pokojnine nekoliko višje - V Mariboru vendarle soglasje za občinski prostorski načrt - V Rovtah kljub protestu zapirajo bencinsko črpalko

Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom se nadaljuje. Evropska unija se pripravlja na morebitne posledice uvedbe 25-odstotnih carin na izdelke iz Unije, s katerimi grozijo Združene države. Kot je dejal evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen, se bo Unija na ameriške ukrepe morala odzvati. Carine je označil za strup za čezatlantske odnose in škodljiv pristop, ki bo negativno vplival na cene izdelkov. Združene države dražijo tudi uvoz iz Kitajske ter s carinami žugajo Mehiki in Kanadi. Druge teme: - Putin: med Rusijo in Združenimi državami je obojestranska želja po obnovitvi odnosov. - Prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisoč evrih. - Nordijska kombinatorka Ema Volavšek je na tekmi svetovnega prvenstva zasedla 11-o mesto.

Piše Ifigenija Simonović, bere Eva Longyka Marušič. Anton Komat je nosilec naziva ambasador znanj in prejemnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS. Je avtor dobrega ducata poljudno znanstvenih knjig za otroke in odrasle, številnih televizijskih scenarijev, na desetine spremnih besed za knjige svojih somišljenikov. Nanizal je najmanj petsto člankov v slovenskih in tujih revijah. Tokrat bomo v roke vzeli njegovo najnovejšo knjigo Zgodbe pozabljenega sveta, ki je izšla pri založbi Buča. Zbirka Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje enaindvajset kratkih esejistično naravnanih osebnoizpovednih zgodb, ki nakazujejo avtorjevo okoljevarstveno in človekoljubno izhodišče. Komat je pisatelj, ki ga bralci cenijo, tisti o katerih piše, pa bi ga najraje utopili v žlici vode. Prav to, da odločno plava proti toku, je njegova najznačilnejša odlika. Anton Komat se že tri desetletja pojavlja v javnih razpravah kot zagovornik narave, zlasti vode in gozdov, in kot nasprotnik zastrupljanja rodovitne zemlje, rastlin, živali in ljudi. V živo ozavešča šolarje in srednješolce po vsej Sloveniji, pojavlja pa se tudi v parlamentu, kadar je treba povzdigniti besedo nad brezvestnimi lobisti. Eden od zadnjih podvigov, namreč prepoved uvoza in uporabe nepopravljivo škodljivih gensko modificiranih pridelkov, mu po vsej verjetnosti in v škodo vsej Evropi ne bo uspel. Antona Komata je delo pripeljalo v mnoge dežele, na Bližnji in Srednji vzhod, v Egipt in Rusijo, a najbolj prizadeven je v domačem kraju, v Domžalah, kjer je leta 2021 ustanovil Društvo za sonaravno lokalno prehrano in izobraževanje. Na samem začetku letošnjega leta mu je v Domžalah uspelo preprečiti podiranje mogočnih bukev, ki jih je pred 120 leti posadil Tirolec Jakob Oberwalder, lastnik tovarne Univerzale, kjer so vse do leta 2003 izdelovali znamenite slamnike. Nosila jih je gosposka v Ameriki in Evropi. Podiranja bukev so se na vrat na nos lotili žagarji iz Arboretuma Volčji potok. Komat je v zanj značilnem bliskovitem odzivu dokazal, da so drevesa zdrava in da je potrebna samo tako imenovana drevesna kirurgija. Bukve bojo lahko mirno kraljevale v parku vsaj še dvajset let. Prav gozdarsko kirurško in do narave pokroviteljsko pa se je Anton Komat v zbirki Zgodbe pozabljenega sveta lotil spominov na otroštvo, srečanj z ljudmi, ki so ga globlje zaznamovali, in opisa naključnih pripetljajev. Piše tako, da najprej ne skopari s podobo, pusti, da se pripoved ukorenini in razraste, potem pa precizno izpostavi bistvo, ne da bi povzročal bolečino, ogorčenje ali obup. Naslov zbirke Zgodbe pozabljenega sveta vsebuje spomine, ki nikakor niso pozabljeni, vzbujajo pa vprašanje, kaj od tistega sveta bo preživelo našo dobo objestnosti in samoljubja. Naj gre za ljubezen, za čarovnijo gozda, za samoto, tišino in krila domišljije, za raziskovanje onesnaženih jam ali vodotokov, za moč denarja ali nasilja, Anton Komat se dosledno oklepa resnice kakor jezdec vranca. V zgodbi Darilo miru na primer piše, da je človek po svojem izvoru bitje sonca, svetlobe in toplote, v zgodbi Zasvojenci z otoki pa ugotavlja, da je iskalec notranjega miru, raziskovalec odsotnosti mita in tolmač lastnega izgona iz narave. V uvodni zgodbi z naslovom Dopusti življenju živeti pokaže izhodišče svojega pisanja, ki ne obljublja leposlovne zbirke zgodb, temveč nepopustljivo aktivistično pisanje. Tako na primer ugotavlja, da sedanji čas utripa v ritmu človekovega nasilja in naravnih katastrof, da so ljudje odrezani od narave, izpuljeni iz zemlje kot plevel, vrženi na gnojišče velemest, gulagov za izvajanje popolne nadvlade. V knjigi najdemo zapise o političnem scientizmu, vulgarnem materializmu, genskem determinizmu, socialno obarvanem neodarvinizmu, o kultu umetne inteligence, o obsedenosti z digitalizacijo. To so teme in izrazi, ki jih rahločuten bralec leposlovnih kratkih zgodb ne pričakuje in jih morda tudi zavrača, a na koncu knjige si misli, da je vsaj bral, če že ni ukrepal. V zgodbi Zdravilna moč sočutja najdemo zapis o prikritih, zamolčanih ali zanikanih odlagališčih obstojnih organskih polutantov, preprosto rečeno strupenih kemikalij, ki bi jih morali po Stockholmski konvenciji iz leta 2004 strumno očiščevati. Ta srhljiva zgodba je literarna zato, ker je razplet odvisen od enega samega človeka, ki zaradi odpadkov zboli za rakom in se v svoji stiski zave stiske drugega. Sklene povedati resnico in to se, kakor vedno, izkaže za odrešujoče. V knjigi so seveda tudi lirični utrinki, ki so kakor gostoljubna čitalniška počivališča. Starka Minka, prijateljica medvedke in njenih mladičev v zgodbi z naslovom Pripoved modre starke, ima na primer ogorel obraz in štrenasto bele lase, pa velike in temne oči, skoraj črne kot nebo brez meseca. Ko Anton Komat na svojih pisateljskih poteh naleti na šokantne statistične podatke, se ne ustraši, se ne umakne, temveč zategne uzde, njegov vranec zahrza, bralec pa se zdrzne in se zave plašnic, ki ga kot uspavala varujejo pred slabo vestjo. Tega občutka Komat ne vsiljuje z moralističnim prepričevanjem, temveč piše kot priča, ki vidi prav vse, kar bi lahko videli vsi, če ne bi izbrali slepote ali pogledali vstran. Najsi to počnemo s polno ali potlačeno zavestjo, vprašanje, na čigav račun živimo, postaja vedno bolj zamolklo in nezaželeno. Prav tega vprašanja Anton Komat ne izpusti iz vajeti. Napoveduje in zapoveduje vedno bolj ozaveščeno ježo čez drn in strn in prisega na moč filozofije, mistike in umetnosti.

Potem ko se je sredi tedna zaiskrilo v odnosu med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je bilo danes po srečanju Zelenskega s posebnim ameriškim odposlancem Keithom Kelloggom iz Kijeva slišati spravljivejše tone. Med evropskimi državami pa vlada zaskrbljenost zaradi vse toplejših odnosov med Združenimi državami in Rusijo. Z Zelenskim je danes po telefonu govoril tudi premier Robert Golob. Govorila sta o nadaljnji podpori Slovenije Ukrajini.

Potem ko so ameriške oblasti razburile evropske zaveznice z neposrednimi pogovori z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, so transatlantske odnose dodatno razburkale najnovejše obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski neizvoljen diktator. Druge teme: - Hamas pripravljen izpustiti vse talce, a v zameno za popoln umik izraelskih sil. - Tožilstvo za predsednika Republike srbske Dodika zahteva 5 let zapora, sodba prihodnji teden. - Peticija za omejitev uporabe mobilnikov v šolah.

V Kijevu se mudi posebni odposlanec ZDA za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg. Pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Zelenski je medtem zavrnil predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi ZDA omogočil dostop do redkih zemelj v Ukrajini v zameno za vojaško in drugo pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Ob dvigu sredstev za obrambo v Slovenski vojski opozarjajo na pomanjkanje kadrov. - Razlike med obračunavanjem zdravstvenih storitev največjih bolnišnic in zavod za zdravstveno zavarovanje. - Finančno ministrstvo je pripravilo drugo izdajo tako imenovane ljudske obveznice.

Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem neformalnem srečanju, ki ga je organiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, dejal, da je bila pozornost namenjena Ukrajini in krepitvi odpornosti Evropske unije. Po Golobovih besedah se mora 27-terica čimprej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije. Macron in britanski premier Keir Starmer bosta prihodnji teden v Beli hiši obiskala ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je danes zaostril kritike ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega. Očital mu je, da je diktator, ki vlada brez izvolitve, in da svoje delo opravlja izjemno slabo. Pozval ga je k hitremu ukrepanju, sicer bo ostal brez države, prizadevanja Washingtona in pogajanja z Rusijo pa je označil za uspešna.

V Kijevu so se z negodovanjem odzvali na včerajšnje srečanje Združenih držav in Rusije v Savdski Arabiji, pa tudi na današnje izjave po njem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med drugim očital, da živi v okolju ruskih dezinformacij in pomaga Rusiji iz mednarodne osamitve. Trump je pred tem dejal, da bi Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno, in nakazal, da jo je začela Ukrajina. V oddaji tudi o tem: - Hamas ponuja izpustitev vseh talcev v zameno za trajno premirje in umik Izraela iz Gaze. - Predlog sprememb volilnega sistema brez podpore ustavne komisije - V občini Dolina pri Trstu vse več pritožb zaradi smradu iz bližnjih naftnih rezervoarjev

V Parizu so se včeraj na izrednem srečanju sešli voditelji nekaterih evropskih držav, Evropske komisije in sveta ter Nata. Strinjali so se z nujnostjo okrepitve evropske obrambe ter oblikovali stališče do pogovorov med Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Druge teme: - Rusija pravi, da bo pozorno prisluhnila ameriškim predlogom, Zelenski ni navdušen nad srečanjem. - Izrael bi se moral do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne stori. - Bodo morali starši za hrambo matičnih celic iz propadle Biobanke znova seči v žep?

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta se danes sešli v savdski prestolnici Rijad. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po srečanju miril Bruselj in Kijev, da ne bosta izključena iz pogajanj o Ukrajini. Kot je dejal, mora biti konec konflikta sprejemljiv za vse, tudi za Ukrajino, Evropo in Rusijo, mir pa mora biti pošten in vzdržen. Ni jasno, kako bo to mogoče ob odkritih željah Washingtona po otoplitvi odnosov z Moskvo in ohlajevanju odnosov s tradicionalnimi zaveznicami, medtem ko ruski predstavniki v zahtevah do Ukrajine ne popuščajo. V oddaji tudi o tem: - Pokojnine se bodo z redno uskladitvijo še ta mesec zvišale za 4,5 odstotka - GZS s svojimi predlogi za razbremenitev plač; vladi očitajo, da za to ni naredila ničesar - V jeklarski družbi SIJ menijo, da se bo letos začelo okrevanje panoge

V Rijadu sta se danes srečali ameriška in ruska delegacija v luči prizadevanj za otoplitev odnosov med Rusijo in Združenimi državami ter priprav na pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je med drugim poudaril, da Rusija v okviru morebitne prekinitve ognja nasprotuje namestitvi vojakov iz članic Nata v Ukrajino, pa tudi njenemu članstvu v zavezništvu. Po njegovih besedah je širjenje zveze Nato z vključitvijo Ukrajine v severnoatlantsko zavezništvo neposredna grožnja Ruski federaciji in njeni suverenosti. Drugi poudarki: - Hamas bo v soboto izpustil 6 izraelskih talcev namesto treh, kot je bilo sprva napovedano. - Danes je začel teči prvi prijavni rok za vpis na fakultete in višje šole. - Upokojencem na voljo vrsta izobraževalnih in družabnih vsebin za aktivno preživljanje starosti.

Delegaciji Združenih držav Amerike in Rusije sta v Riadu začeli pogovore o obnovi medsebojnih odnosov in vojni v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter da se ima Ukrajina pravico pridružiti Evropski uniji, ne pa tudi Natu. Druge teme: - Izrael ob izteku premirja s Hezbolahom ohranil enote na petih položajih na jugu Libanona. - Pokojnine bodo višje za 4 odstotke in pol. - Gospodarska zbornica opozarja na nujnost razbremenitve plač.

Nekateri evropski voditelji bodo v Parizu iskali skupni načrt za mir v Ukrajini. Ameriške oblasti so Evropsko unijo za zdaj izključile iz pogovorov z Rusijo - to je na stari celini sprožilo paniko. Na vprašanje, ali bo Evropa sama skrbela svojo varnost, prihajajo novi odgovori; nekatere države so namreč prvič nakazale, da so pripravljene mir v Ukrajini zagotavljati tudi z lastno vojsko. Ostali poudarki oddaje: - Izrael tik pred rokom za umik spet udaril po Libanonu. - Povprečna plača lani ob upoštevanju inflacije zrasla za 4 odstotke. - Zamejci v italijanski Gorici proslavili kulturni praznik in izjemne dosežke.

Voditelji osmih evropskih držav, Evropskega sveta in Evropske komisije ter generalni sekretar zveze Nato so zvečer v Parizu razpravljali o evropski varnosti in prihodnosti Ukrajine. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati in podrobnosti razprave niso znane, v prvih izjavah po srečanju pa so voditelji pozvali k sodelovanju Združenih držav Amerike pri varnostnih jamstvih za Ukrajino, saj da lahko le tako Rusijo odvrnemo od vnovičnega napada na Ukrajino.

V Muenchnu se bo danes končala 61-ta mednarodna varnostna konferenca. V ospredju razprav je vojna v Ukrajini in napovedana mirovna pogajanja z Rusijo. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril, da je treba poskrbeti, da bo Ukrajina za pogajalsko mizo v najboljšem možnem položaju. Kot je ob tem pojasnil, to pomeni nadaljevanje vojaških usposabljanj v Ukrajini in dobav orožja. V oddaji tudi o tem: - Srbski študenti vztrajajo pri izpolnitvi zahtev in napovedujejo nadaljevanje protestov - Stroka opozarja pred negativnimi posledicami namakanja kmetijskih površin - Zmaga deskarja Žana Koširja v kanadskem Val St. Comu

Varnostna konferenca v Münchnu se začenja v luči pogovorov med Združenimi državami in Rusijo o koncu vojne v Ukrajini ter svaril pred siljenjem v mir. Kot je namreč poudarila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, bi lažni mir v Ukrajini prej ali slej izzval le novo rusko agresijo. Druge teme: - Bodoči dijaki in študenti na informativnih dnevih raziskujejo svojo izobraževalno prihodnost; vrata odprli tudi dijaški in študentski domovi - Kaj težave turškega gradbenega podjetja Yapi Merkezi pomenijo za graditev drugega železniškega tira Divača-Koper? - Slovensko gospodarstvo lani zraslo za 1,6 odstotka; poznavalci za letos pričakujejo podobne številke

Srednje šole in fakultete so danes odprle vrata vsem, ki jih zanima nadaljevanje šolanja pri njih. Devetošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol se med drugim lahko seznanijo z možnostmi in pogoji študija ter razvoja kariere, tudi tokrat jim pomagajo študentske in dijaške organizacije. Izobraževalne ustanove bo mogoče obiskati še to popoldne in jutri dopoldne. Drugi poudarki oddaje: - Zaveznice morajo pred pogajanji z Rusijo izoblikovati skupno stališče, poudarja Ukrajina. - Generalna državna tožilka Bergant: ni razlogov za dvom o pravilnosti odločitve glede varovanja tožilcev. - Pri nas lani po prvih ocenah 1,6-odstotna rast BPD.

Izrael je po navedbah hutijevcev z letali znova napadel Jemen, potem ko je bilo v takšnih napadih dan prej ubitih najmanj šest ljudi in ranjenih nekaj deset, med njimi uslužbenec Organizacije Združenih narodov. V Hodajdi je poškodovana infrastruktura pristanišča, prek katerega poskrbijo za 80 odstotkov hrane in več kot 90 odstotkov medicinskih potrebščin za sever države. Druge teme: - Slovaška potrdila pripravljenost gostiti pogajanja med Rusijo in Ukrajino. - Zavrnjena več kot tretjina vlog za oskrbovalca družinskega člana. - Gorski reševalci ob vse več dela pričakujejo dolgoročno ureditev statusa.

Prvi del današnjega zasedanja voditeljev članic Evropske unije, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je bil popolnoma v znamenju Ukrajine. Srečanja se je namreč udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, z voditelji je razpravljal o tem, kako pomagati Ukrajini, da bo čim močnejša, ko se bodo enkrat v prihodnosti začela mirovna pogajanja z Rusijo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik Putin: Padec Asada v Siriji ni poraz za Rusijo, ki je tam dosegla svoje. - Za nadomestne zgradbe po lanskih poplavah naj bi bilo na voljo dovolj parcel. Po 16-ih mesecih nekatere domove že gradijo. - Minister Novak: Stanovalcem zavoda Dom na Krasu se ni treba bati izselitve.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.