Podcasts about janeza jan

Na tisoče ljudi se poslavlja od papeža Frančiška. Vatikanska bazilika je ostala odprta vse do jutra. Dolge vrste tudi danes.Misli nekaterih naših škofov o duhovni dediščini svetega očeta.Papež Frančišek nam je dal zgled preprostega govora in pozornega poslušanja.O delu svetega očeta tudi Borut Pahor, Janeza Janša, Matej Tonin in Marko Lotrič. 2. mednarodno srečanje Prijateljev Zahodnega Balkana: več povezovanja in širitev EU na Zahodni Balkan je upanje za prihodnost.Vreme: Jutri bo oblačno z občasnim dežjem, ob morju s kakšno nevihto.V nadaljevanju:Pred SLS izredni volilni kongres - se bo stranka uspela poenotiti?Po neuspeli interpelaciji vlade očitki, da opozicija ustvarja paniko in hoče preprečiti izpolnitev vladnih obljub volivcem.

Zdi se, da se je predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami že pošteno razvnela, ob tem pa še ni jasno, kako se bo očitkov o konfliktu interesov otresel premier Robert Golob in kako bo na prvaka opozicije Janeza Janšo vplival sedanji sodni proces. Vmes volivce, ki očitno znova čakajo na nov obraz, čaka še referendum o dodatkih k pokojninam vrhunskih umetnikov.Komentirata novinarka Tanja Starič in politični analitik Andraž Zorko.

Janeza Janšo, Branka Kastelica in Klemna Gantarja je celjsko sodišče v zadevi Trenta spoznalo za nedolžne. Specializirano državno tožilstvo je sicer za Janšo in prvoobtoženega nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica zahtevalo dve leti zaporne kazni, za Klemna Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Pred izrekom sodbe se je pred sodiščem protestno zbralo več deset Janševih podpornikov. V oddaji tudi: - Washington bi lahko prekinil posredovanje pri pogovorih za mir v Ukrajini. - Hamas zavrača izraelski mirovni predlog, saj ne bo privolil v razorožitev. - Vzrok onesnaženja vode v Maximarketu še ni znan, zbolelo najmanj 36 ljudi.

Predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja je celjsko sodišče v zadevi Trenta spoznalo za nedolžne. Specializirano državno tožilstvo je sicer za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo. Prvak opozicije pa je kljub izidu svojim privržencem, ki so se zbrali pred sodiščem, dejal, da se njihov boj šele začenja.

V luči geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma mora Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva. Že leta pada na lestvicah konkurenčnosti, vse več podjetij se seli na Hrvaško, so danes poudarili predstavniki gospodarskih združenj in zbornic, združenih v gospodarski krog. Pohvalili so pokojninsko reformo ter se zavzeli za razbremenitev, učinkovitejše administrativne in sodne postopke ter vlaganja v razvojni preboj. Drugi poudarki: - Poslanci zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave. - Tožilstvo za Janeza Janšo v zadevi Trenta zahteva dveletno zaporno kazen. - Na mednarodni konferenci v Londonu o Sudanu ni bilo predstavnikov vojskujočih se strani.

Poslanci ustavili postopek spreminjanja delovanja ustavnega sodišča o pripadnosti zadev.Tožilci na montiranem procesu Trenta zahtevali dve leti zapora za Janeza Janša.Slovenska karitas - tudi ob podpori države - nadaljuje z zbiranjem pomoči za Ukrajino.Vreme: Ponoči se bo na vzhodu razjasnilo; jutri delno jasno s plohami na severozahodu.

Carinik Trump se je v Rožnem vrtu Bele hiše zdel, kot bi ga generirala umetna inteligenca. Trumpov dan osvobodilne fronte je pozebel naše vrtove, mirni niso niti pingvini. Zanimivo je slišati žvižgače slovenske elite, še bolj spremljati ordiniranje prijateljev Janeza Janše in Zorana Jankovića. Raje moraliziramo, kot da bi premišljeno odpikali nasilje in se zares osvobodili neumnosti.

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec.

Novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bodo prevzeli novopečeni predsednik Karel Erjavec, Valentina Smej Novak, Bojan Požar in še nekateri drugi, ki pa nikakor ne bodo mogli ugotoviti, zakaj so danes skupaj v studiu. Bo morda uspelo vam? Župan Jankovič bo oddajo začel s slavnostnim prižigom lučk, nastopila bo tudi Svetlana Makarovič, otroke pa bo nagovoril Jelenček Rudi. Na terenu bomo spremljali izvajanje delavnic Postani žrtev v izvedbi tria Hojs, Grims in Breznik, vse pod budnim očesom Janeza Janše. Han bo s svojim čistilnim servisom Mescu pomagal očistiti levo krilo stranke, Marcel se bo s Sagadinom in Urško Klakočar Zupančič pogovarjal o košarki, Vesna Milek pa bo z alfa samci spregovorila o oploditvi z naravno pomočjo. Vse to in mogoče nekaj čisto drugega danes dopoldne na Prvem.

Premier Robert Golob bo za ministrico za digitalno preobrazbo predlagal Ksenijo Klampfer.Na protestnem shodu pred sodiščem v Celju podporniki Janeza Janše kritični do delovanja sodstva.Evropska komisija slovenski srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ocenila kot ustrezen.VREME: Padavine se bodo ponoči razširile nad vso Slovenijo, jutri do večera bodo povsod ponehale.

V oddajo Radio Ga Ga − Nova generacija se tokrat vrača koalicija, tako da bodo vodenje oddaje prevzeli Urška, Luka in Matjaž. Kangler in Rožmarin bosta delila nasvete za pravilno kidanje snega, Uroš Slak pa bo gostil strice iz ozadja Milana, Robija in Zorana, ki bodo enkrat za vselej razčistili, kaj so pili na sestanku ob Ljubljanici. Po osnovnih šolah hodi nova skupina ideoloških bojevnikov, imenovana Likovič, Grims, Breznik in Tonin oziroma s kratico LGBT, na teniškem prostoru v Sevnici pa je čez teden na skrivaj potekala mirovna konferenca z eminentnimi gosti. Kaj gradi Jože Potrebuješ, kaj Luka Mesec misli o življenju v mestu in kako zveni nova knjiga Janeza Janše, ko jo prebere Vesna Milek, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.

Nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo je še naprej zelo zanimiv za politiko. Poslanci odbora za infrastrukturo so na sinočnji seji agencijo za energijo pozvali k spremembam sistema, agencija odgovarja, da kaj takega ni v načrtu. Kakšne so torej sploh možnosti vlade? Premier Robert Golob je omenil možnost interventnega zakona za podporo gospodarstvu, če agencija ne bi prisluhnila. Ostali poudarki oddaje: Po navedbah Moskve je Ukrajina rusko regijo Brjanks napadla s šestimi ameriškimi raketami dolgega dosega. V Hongkongu zaradi prevratništva na zaporno kazen obsodili 45 prodemokratičnih disidentov. Višje sodišče v Celju zavrnilo pritožbo Janeza Janše, ki bo moral zaradi obrekovanja Bojanu Veselinoviču plačati 8 tisoč evrov.

Tisoči dan ruske invazije na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok, ki Moskvi omogoča širšo uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nagovoru ukrajinskim poslancem zatrdil, da Ukrajina ne bo zamenjala svoje neodvisnosti, v video nagovoru njihovim evropskim kolegom pa je dejal, da je treba Rusijo usmeriti na pot miru in na vsako njeno grožnjo odgovoriti s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - V državnem zboru sklepna obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Opozorila nevladnikov na trpljenje otrok v romskih naseljih, ker nimajo dostopa do vode in elektrike. - Višje sodišče potrdilo obsodbo Janeza Janše v primeru obrekovanja Bojana Veselinoviča.

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."

Zadnje dni smo zasledili informacijo, da je premierova partnerka Tina Gaber na sestanek o strateškem komuniciranju vlade pripeljala spletno vplivnico in strokovnjakinjo za družbena omrežja Samanto Cimerman. Javnost, ki ima Tino že tako ali tako v želodcu, se je na kombinacijo s Samanto odzvala žolčno … Eden od osrednjih dnevnikov je na svojem spletnem portalu, kjer običajno za celotne članke računa mastne denarce, bralce v tem primeru častil z integralnim besedilom – informirali smo se lahko zastonj. Mimogrede; sicer je hecno, ko levi mediji rušijo levo vlado, ampak v slovenski spregi politike in medijev nas že dolgo ne preseneča čisto nič več …Seveda analitičnih globin te oddaje pritlehnost medijskih natolcevanj ne zanima, smo se pa zato odločili za strategijo strateškega komuniciranja, ki bo vladi pomagala dvigniti komaj še zaznavno javno podporo, pogledati z druge strani. Najprej na začetek zgodbe, ki se je pred nekaj leti spremenila v novodobno črkarsko pravdo. Ker smo v preteklosti pisuni pridevnike ob samostalniku "omrežja" uporabljali "prosto po Prešernu", se pravi da so bila ali "družbena" ali "družabna" ali celo "socialna", se je spoštovani ceh slovenistov razhudil in nam na podlagi argumentov zapovedal, da naj uporabljamo termin družbena omrežja. Napotek, ki ga je takrat zahtevalo lektorsko društvo, pa ni zaživel v celoti; saj se v javni izreki in javni pisani besedi še vedno uporabljajo tudi "družabna" omrežja. To rabo zagovarja "Društvo prevajalcev Slovenije", ki meni, da je težava v nepravilnem prevodu originala iz angleščine. Nekaj okorelih tradicionalistov pa se ob tem še vedno oklepa "socialnih omrežij", tako da imamo tudi ob zapovedani normi še vedno precej divjo omrežno situacijo. Če vemo, da imamo v Sloveniji že tako težave s »korupcijskimi« omrežji, z omrežnino in tudi z visokonapetostnim omrežjem, je zmeda med socialnimi, družbenimi in družabnimi omrežji čisto odveč. Ta obsežen uvod je bil potreben le zaradi tega, da se lahko zdaj podkovani posvetimo osnovnemu problemu. Ki je očitno Tina Gaber. Tina Gaber v kopalkah na Instagramu je za Roberta Goloba to, kar je bil skoraj izvoljeni predsednik Trump na Twitterju za Janeza Janšo. Politični mlinski kamen okoli vratu. Družbena omrežja so za politika tako blagor kot pokora … A vse to drži le, dokler uporabljamo zapovedan izraz "družbeno omrežje"! Kajti to, da je družba nekaj resnobnega, odgovornega in precej zapletenega, so se generacije Slovencev začele učiti že v najbolj zgodnji dobi, pri "spoznavanju narave in družbe"; nenazadnje pa imamo celo kakšnih ducat fakultet z družbenimi študijami te ali one sorte. Torej; Tina Gaber, ki pozira na družbenih omrežjih, deluje zlovešče. Še sploh, ko v kabinet povabi še svojo kolegico, kar si lahko razlagamo, da ima premier Golob hkrati dve družabnici. Oziroma ima omrežje dveh družabnic, česar pa ne smemo zamenjati s tem, da sta ga dve družabnici omrežili. To pa že spada v polje nesramnih insinuacij. Zdaj pa naprej. Čim pa namesto družbena omrežja uporabimo termin družabna omrežja, se zadeva dramatično spremeni. Najprej Tina iz nepooblaščene družbenice v kabinetu postane premierova družabnica, kar pa ne bi smelo biti problem. In ko se jima pridruži še Samanta v vlogi strokovnjakinje za družabna omrežja, se to bere mnogo bolj benigno, kot če je Samanta strokovnjakinja za družbena omrežja. Po logiki, da je Slovencem "družbenost" tuja, "družabnost" pa smo si malodane izmislili. Tako namesto treh vsaj malo nepotističnih družbenikov Samanta, Tina in Robert postanejo trojica veselih družabnikov, kar je mnogo bolj sprejemljivo, kot kdo ve kakšne konspirativne družbene rabote. Potem pa moramo vsaj na hitro vzeti v obzir še možnost, da bo vlada po novem strateško komunicirala s pomočjo socialnih omrežij. Zdaj; za Roberta si težko domislimo samostalnik, ki bi mu lahko "priglihali" pridevnik "socialen", še najmanj bi to bila omrežja – za Tino pa domišljija že dopušča več tozadevnih možnosti …A kaj bi to …V bogaboječi družbi, kjer imajo tisoči vsako nedeljsko dopoldne v mislih, srcih in v besedi ljubezen, nekaj malega družabnosti med Robertom in Tino ne bo storilo večje škode.

Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.

Danes je bil prvič tudi uradno predstavljen nov osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ima sicer že dolgo brado. Sprejela ga je vlada Janeza Janše ob koncu mandata, nato je bila uveljavitev v nekaterih delih preložena z referendumom. Zdaj je tu nov osnutek, ki bo po obljubah Ministrstva za solidarno prihodnost prihodnji mesec vložen v parlament. Prva pravica, ki bo začela veljati s prvim januarjem prihodnje leto, bo oskrbovalec družinskega člana, prva večja sprememba pa vzpostavitev enotnih vstopnih točk, na katerih bodo uporabniki lahko dobili informacije o tem, kakšna oskrba jim pripada. Drugi poudarki: - Ukrajinska vojska pri osvajanju mesta Bahmut dosegla pomemben napredek; Velika Britanija Kijevu pošilja rakete dolgega dosega. - Na južnih mejah Združenih držav Amerike ob izteku pandemičnih omejitev obsedeno stanje; na mehiški strani čakajo številni prebežniki, na ameriški dodatni policisti in vojska. - Joker Out drevi na evrovizijskem odru v Liverpoolu; stavnice Sloveniji napovedujejo preboj v sobotni finale.

Danes mineva leto dni od volitev v državni zbor, na katerih so volivke in volivci ob rekordni volilni udeležbi zavrnili politiko vlade Janeza Janše, pa tudi ravnanja strank alternative KUL, ter svoja pričakovanja položili v roke Roberta Goloba in njegove stranke Gibanje Svoboda. Ta je dobila rekordnih 41 poslanskih sedežev ter z SD-jem in Levico prevzela vodenje države. V opoziciji sta ostali SDS in Nova Slovenija, med katerima sicer ves čas opazujemo napetosti. Izrisana politična slika je Gibanju Svoboda torej prinesla veliko politično moč tudi za spremembe sistemov države, ki dihajo na škrge, z zdravstvom na čelu. Ob tem poznavalci razmer ocenjujejo, da je za Slovenijo izgubljenega nekaj dragocenega časa pri pripravi ukrepov. Druge teme oddaje: - Začetek zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - Udeležba na lokalnih volitvah na severu Kosova ob bojkotu tamkajšnjih Srbov približno tri in pol odstotna - Deset let od najhujše nesreče v tekstilni industriji, ko je v zrušenju stavbe v Bangladešu umrlo več kot tisoč 100 ljudi, podjetja še vedno ne odgovarjajo za kršitve v svojih dobavnih verigah

Najbolj priljubljena igra slovenske politike, tudi igra z najdaljšo tradicijo v parlamentu, je "Kolo sreče"! Med igro poslanci zavrtijo veliko kolo z izseki dvajsetih večnih tem, okoli katerih se lomi naša družbena stvarnost, nato pa na slepo mečejo puščice. Med zadnjimi poslanskimi vprašanji so tako po daljšem času zadeli "tretjo razvojno os", oziroma "avtocesto na Koroško", po domače. Ker smo vestni kronisti družbenega dogajanja, se torej zapeljimo po cesti, ki je ob "Rimski" na nebu najbolj nedosegljiva prometnica vseobsegajočega stvarstva. Imenovali jo bomo s tehničnim in tudi uradnim nazivom: "tretja razvojna os2! Ta predvideva, da na Slovenskem že imamo dve razvojni osi. Sklepamo, da sta mišljeni ona od Obale do Prekmurja in tista z Gorenjske do Dolenjske. Manjka nam pa tretja, ki gre počez. Iz severa na jug, geografsko gledano. Najprej se odgovorni analitik vpraša, čemu se te osi imenujejo razvojne? Predvidevamo, da je mišljeno, kako avtocesta v dotakratno provinco pripelje razvoj. Avtoceste naj bi imele to sposobnost. Če se razvoj prevaža naokoli s 25-tonskimi tovornjaki, potem se ne bi mogli bolj strinjati, kajti vsakodnevno vidimo na prvi in drugi razvojni osi kolone in kolone razvoja, kako se prevaža čez našo ljubo deželico. Pozneje na vseh štirih koncih dveh razvojnih osi tudi prečka mejo, za njim pa ostaneta samo onesnaženje in cestnina v Darsovi blagajni. Zato si drznemo pripomniti, kako je mogoče v 21. stoletju razvoj dostaviti tudi kako drugače kot s težkim transportom. Recimo z širokopasovnimi spletnimi povezavami, s spremembo razvojne paradigme, z znanjem in z drugačno zavestjo. Tako postavimo tezo, zaradi katere bodo koroški poslušalci odpovedali naročnino: "Koroška ne potrebuje avtoceste, da bi postala končna destinacija tretje razvojne osi." Mimogrede: ko govori o tretji razvojni osi, politika govori samo o prometnici na Koroško. Če pa spomin in razgrnjeni načrti ne varajo, razvoj prihaja tudi v Šaleško dolino, Savinjsko dolino ter dobršen del Zasavja, Dolenjske in Bele krajine. A o tem kdaj drugič. Čemu smo torej mnenja, da je za Koroško najbolje, da ostane brez ceste – zabarikadirana s Hudo Luknjo in polževo cesto skozi Dravsko dolino? Najprej zato, ker je žaljivo. Nikoli do zdaj slovenska infrastrukturna in obča politika s avtocesto še ni mislila resno. Gre za klasično metanje peska v oči namesto na traso in gre za nabiranje političnih točk. Tokratno koroško debato je odprla poslanska SDS, ki je gromoglasno očitala sedanji vladi, da ne nadaljuje tam, kjer je začela vlada Janeza Janše. Kot je znano, se je ta lotila graditve tretje razvojne osi po butalsko. Niso začeli od začetka proti koncu, niti niso inovativno začeli od konca proti začetku, temveč so začeli graditi na sredi. In nato malo proti levi in proti desni. Sedanja vlada pa se čoha po glavi, ali naj nadaljuje inovativni model cestogradnje, ki ga stroka imenuje "gradnja po odsekih", oz. koncentrična tehnika, ali pa naj nadaljuje klasično na začetku, pa potem poskuša zadeti Janševo gradbišče. Če pa ga zgrešijo kot v prastarem vicu, bo imela koroška avtocesta nekaj kilometrov osem pasov. Drugi razlog, čemu smo proti avtocesti na Koroško, pa je empirični dokaz, da razvojne osi ne jamčijo razvoja. Slovenska provinca ob prvi in drugi razvojni osi je še vedno provinca. Politično in upravno tako ali tako, gospodarsko pa z izjemo Novega mesta tudi. Če izvzamemo mater slovenskega avtocestnega križa, se pravi avtocesto na Primorsko, je druga velika os – avtocestna povezava Štajerske in prestolnice – še najbolj znana po trkanju pločevine, nikakor pa ne po zagotavljanju razvoja vzhodu slovenske države. Ta še vedno caplja za zahodom in nobena avtocesta mu pri tem ne pomaga. Če parafraziramo: lahko spraviš provinco na avtocesto, provinco iz province pa nikoli. Trdimo, da so razvojne osi namenjene ravno nasprotnemu – se pravi izčrpavanju in depopulaciji, ne pa razvoju regij in pokrajin, ki ležijo onkraj limesa, utrjene rimske meje. Da ne flancamo v tri dni, priča jutranji in popoldanski prometni kaos okoli Ljubljane, pričajo dnevne migracije in mameče službe javnega sektorja, ki so se zaredile v prestolnici. Pričajo polna parkirišča nakupovalnih centrov, kjer se ob petih zjutraj dnevni migranti iz štirih naložijo v en avto, in pričajo cene nepremičnin. Koroška je v  mnogih segmentih temeljna pokrajina slovenstva. Prelepa in odrezana, samosvoja in še vedno skrivnostna – naj takšna tudi ostane. Z avtocesto boste Korošci dobili samo privid, izgubili pa samosvojost in samobitnost … Tretja razvojna os ne pomeni avtoceste na Koroško, kot trdijo politiki, ko grmijo na Trgu republike. Pomeni avtocesto s Koroške, ki se bo po štirih pasovih in s sodobnim vinjetnim sistemom ekspresno izpraznila.

Komentatorka Alenka Puhar je komentirala odziv Nike Kovač na tvit Janeza Janše o njeni obleki, ki je sprožil “afero obleka”.

Komentatorka Alenka Puhar je komentirala odziv Nike Kovač na tvit Janeza Janše o njeni obleki, ki je sprožil “afero obleka”.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

Inflacija je še vedno visoka in cene še vedno ne padajo, na srečo pa padajo vsaj ministri. Notranja ministrica je odstopila zaradi političnih pritiskov na policijo in tem se bomo posvetili v prijetnem adventnem vzdušju. O vsej zadevi vemo sorazmerno malo, zato bo tudi analiza na trenutke luknjičasta. Torej; vemo, da politiki radi pritiskajo na policiste in da policisti posledično kdaj pa kdaj pritisnejo na politike, kar govori o tem, da se policisti in politiki radi medsebojno pritiskajo. Kar še enkrat več govori o privilegiranosti ceha politikov v naši družbi. Hočemo povedati, da če politik pritisne policista, se vsaj javno – ne zgodi nič. Če pa navaden državljan pritisne policista, ga ta pritisne nazaj. In to s pendrekom. Na srečo nihče ni pritiskal na ministrico, še najmanj predsednik vlade, zato gre bivša ministrica k predsednici države, kjer zagotovo ne bo političnih pritiskov. V nadaljevanju pa k ogromni zmoti, ki je zameglila razumno dojemanje nastale situacije … Medijski, politični in vsi ostali prostori brenčijo o tem, kako nujna je depolitizacija policije. In da je ta ob neprestanih političnih pritiskih misija nemogoče. Preskočimo dejstvo, da nihče natančno ne ve, ali ne pove, kaj sploh je politizacija policije, kar posledično pomeni, da ne vemo, kako bi jo, če sploh depolitizirali. Ampak žalostna resnica je ta, da smo državljani nad politizirano policijo navdušeni. Oziroma da si ne želimo depolitizacije policije, ki niti slučajno ni v našem interesu. Politizacija policije z eno besedo, ali pa v prenesenem pomenu pomeni enostavno to, da se policisti ukvarjajo sami s sabo in s politiki, ki nanje pritiskajo. Kar pomeni, da se imajo toliko manj časa, volje in energije ukvarjati z nami. Se pravi, medtem ko se policaji in politiki pritiskajo, imamo državljani pred obojimi relativni mir. Kar je samo dobro. Na tem mestu moramo razbiti mit, ki napaja vso preklemansko šarado … Policisti se z jamranjem o politizaciji in nujnosti depolitizacije postavljajo v vlogo Robina Hooda, ki ščiti reveže in tolče po prstih fevdalne krvosese. Pa vsi vemo, da je to daleč od resnice in da je slovenska policija bolj podobna »Superhiku«, ki jemlje revnim in daje bogatim. Za dokaz te nezaslišane trditve imamo v predalih dovolj neplačanih položnic, ki čakajo na prometno amnestijo in v časopisnih arhivih dovolj nikoli raziskanih ali vsaj pojasnjenih afer. Hočemo povedati, da je slovenska policija z drakonskimi kaznimi za recimo prometne prekrške, z uboganjem na migljaj, ko je šla država pred nekaj meseci skozi avtoritarno fazo, in z očitno počasnostjo pri raziskovanju gospodarskega kriminala, daleč od tega, da bi bila med ljudmi kaj zelo priljubljena. Kar kažejo tudi ankete, kjer recimo gasilci po indeksu zaupanja nažigajo policiste, da je nerodno gledati. Se pravi, da nas prav malo briga, če policisti, notranji ministri in predsedniki vlad plešejo svoj groteskni ringa raja v preočitni želji obvladovati fračo, s katero je nato mogoče ustrahovati neposlušne, ali pa zakrivati sovje lastne lopovščine, oziroma braniti s solzami in znojem pridobljene privilegije. Mastni naslovi »za« in »proti« odstopu ministrice za notranje zadeve, ki se je spremenil v prvovrstno politično afero, nas navadne državljane puščajo hladne. Policija je svoj moralni kapital, trdo in z žrtvami pridobljen med osamosvojitvijo, že zdavnaj zapravila. Če ne prej med sramotnimi mariborskimi dogodki pred skoraj točno desetletjem in kasneje s poslušnim izvrševanjem volje vsakokratnih političnih elit. Kar državljani pogrešamo, je stališče neposrednih proizvajalcev, se pravi policistov samih. Sindikalne organizacije v policiji pa so prav tako razdeljene, kot je povprek prerezana vsa družba in ne zmorejo niti osnovne samorefleksije, kaj šele analizo dogajanja in stanja v policiji. Zato sentimenta, usmiljenja ali ogorčenja, na katerega računata obe moštvi med odstopom v širši javnosti ni … Seveda bodo mediji naredili svojo nalogo, kajti privoščljivost je prva profesionalna zapoved slovenskega žurnalizma, a »na terenu«, kot se reče, ljudi prav malo briga, katera tajnica je klicala katerega direktorja policije in koliko kadra Janeza Janše se še skriva v rolo omarah. Ob koncu; kot smo novinarji pustili, da politiki umažejo naš nekoč lep poklic, so to isto dopustili tudi policisti. S tem, da se novinarji tega zavedamo, policisti pa niti ne.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano ponuja analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjega časa: najprej o meteorskem vzponu Anžeta Logarja, kandidatu brez barve, vonja in okusa, pa vendarle vodilnem na lestvicah javnega mnenja. Si ljudje za predsednika republike res želijo kopije vsebinsko votlega Boruta Pahorja? Nato govoriva o natančnem psihogramu Janeza Janše, ki ga je vpričo njega podala Spomenka Hribar in razjezila njegove privržence. Na koncu spet razpravljava o grozljivem stanju na RTV Slovenija, kjer se stopnjujejo grožnje z odpovedmi in generalni direktor kot grobar poglablja luknjo, v katero bi želel pokopati javni servis. Vedno je pravi in celo skrajni čas, da poskrbimo zase z intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju. Blog in s tem tudi podkast lahko podprete na platformi www.novdan.si.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo. Gasilci imajo to poletje ogromno dela. Samo ta teden jih je več kot 300 gasilo požar v okolici Šibenika, 3500 se jih je borila s požari na Portugalskem, 1000 v Franciji. In kot da ni že dovolj vroče zaradi vročinskih valov in podnebnih sprememb, temperaturo dviguje še politika. Težko je v tem počitniškem času držati tempo državnega zbora, ki je včeraj zasedal kar na dveh izrednih sejah. In med drugim sprejel Zakon od odpravi škodljivih posledic prejšnej oblasti, interventni zakon o zdravstvu in seveda novelo zakona o RTV.  In še opozorilo:   Vse predvsem pa za vse vendarle ni tako slabo: denimo za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je tako kot lani tudi letos na rehabilitaciji v Krapinskih Toplicah in namesto v zagrebškem zaporu Remetinac biva v luksuznem apartmaju bolnišnice. Ali pa za nekdanjo vladno ekipo Janeza Janše, ki je po poročanju Mladine po aprilskih volitvah 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem izplačala odškodnine za neporabljen dopust. Za nadomestila so namenili okoli 230.000 evrov. Tako, samo brez panike.

Kljub polenom pod noge, ki jih je včeraj s predlogom za posvetovalni referendum na zakon o vladi dobila nova koalicija, so v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici odločeni, da se bo vlada Janeza Janše poslovila v začetku junija. Ministrski kabinet bo začasno sestavljen po določilih zdajšnjega zakona o vladi. To tudi pomeni, da lahko predsednik republike Borut Pahor v ponedeljek k sebi povabi stalne vodje poslanskih skupin, da lahko koalicija podpiše koalicijsko pogodbo in da lahko poslanke in poslanci Roberta Goloba sredi prihodnjega tedna že izvolijo za novega predsednika vlade. Druge teme oddaje: - Več sto posojilojemalcev v tožbe proti bankam v Sloveniji zaradi neupoštevanja negativne vrednosti evriborja - Podaljšanje izrednih razmer v Ukrajini, ameriške oblasti krepijo podporo vstopu Finske in Švedske v Nato - Po finalu z enajstmetrovkami so na prestol Evropske lige sedli nogometaši Eintrachta

Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano prinaša tokrat le analizo parlamentarnih volitev, na katerih je kolosalno zmagala stranka Roberta Goloba. Staro prekletstvo, da se politika organizira in dobi svoj smisel šele kot upor proti škodljivi vladavini Janeza Janše, se je tokrat ponovilo. Anemična leva sredina ni znala ustavljati rušilnega pohoda skozi institucije, ki ga desetletja uprizarja SDS s svojimi sateliti in se je po letu 2020 sprevrglo v odkrite avtokratske težnje. K sreči so prišle prej volitve. Čeprav so letos menda zgodovinske, so po drugi strani bile zelo rutinske in s tem predvidljive glede na rezultat: spet bomo dobili levosredinsko vlado, znova se lahko upravičeno bojimo, da bo tudi sama podlegla svojim partikularnim interesom, in spet bomo trepetali, da se ne bo razletela že po letu ali dveh. Občutek večnega vračanja istega, iste nemoči in infantilnega veselja ob svobodi, smešnega v svoji anahronosti, nas mora spomniti le na to, kako malo napredujemo v demokraciji skozi vsa ta desetletja. Razlogov za pravo veselje dejansko nimamo: za začetek bo potrebno zavihati rokave in odstraniti vse ruševine po dveh letih pustošenja iliberalnega režima. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju:

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Medtem ko so oči sveta uprte v Ukrajino, ki je tarča agresije ruskega predsednika Putina, se v Sloveniji pripravljamo na parlamentarne volitve. A tudi vojna v državi, ki ni tako daleč stran od nas, vpliva na predvolilno dogajanje, četudi ne tako, kot bi si želele stranke na levi. Pravzaprav bi lahko rekla, da jim je precej premešala štrene, saj vse dosedanje orožje, ki so ga uporabili v napadih na premiera Janeza Janšo, s primerjavami s fašistom na čelu, kar naenkrat niso več primerne.

Z današnjim dnem posamezniku ob tveganem stiku z okuženim s koronavirusom ni več treba v karanteno; tako je na včerajšnji seji odločila vlada. Ukinila je tudi sistem PCT pri vstopu v Slovenijo. Drugih ukrepov pa kljub pričakovanjem še ni sprostila. To naj bi se po sinočnjih napovedih premierja Janeza Janše zgodilo v prihodnjih dneh. V oddaji tudi: - Biden je prepričan, da je Putin odločen v prihodnjih dneh napasti Ukrajino; o razmerah v Ukrajini tudi drugi dan varnostne konference v Münchnu - V Ljubljani prvič po letu 1900 Berlinski filharmoniki, eden od najboljših svetovnih sestavov sinoči nastopil v Cankarjevem domu - Veter odpihnil ekipno paralelno tekmo alpskih smučarjev na olimpijskih igrah v Pekingu; izvedli jo bodo jutri ob dveh zjutraj po našem času

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Papež ob prazniku Jezusovega rojstva ves svet pozval k dialogu.Slovenski škofje pri polnočnicah in božičnih mašah spodbudili k medsebojnemu spoštovanju.Voščilo premierja Janeza Janše: Božična skrivnost naj prebudi upanje in zaupanjeV krajih Jezusovega rojstva tudi letos praznovanja brez tujih romarjev.Kakšne so božične navade v Avstriji, na Češkem in Irskem ter v ZDA?Slovensko zdravniško društvo za uvedbo obveznega cepljenja.V Italiji po novem maske obvezne tudi na prostem.Vreme: Jutri bo sprva suho, v noči na ponedeljek pa marsikje sneg do nižin.

Cepljenje otrok, starih od 5 do 11 let, proti covidu se je ponekod že začelo, več zdravstvenih domov pa se na to pospešeno pripravlja. Med njimi so zdravstveni domovi Piran, Izola in Koper. Starši, ki želijo cepiti svoje otroke, se morajo o tem prej posvetovati s pediatri in pri njih cepljenje tudi naročiti. Večje zanimanje je za cepljenje starejših otrok. Drugi poudarki oddaje: - Postopek protikorupcijske komisije zoper premierja Janeza Janšo glede kadrovskih menjav v slabi banki. - Ob začetku vrha Evropske unije za enotnost glede ukrepanja ob morebitni ruski vojaški agresiji proti Ukrajini. - V zaporih po svetu največje število novinarjev, odkar to spremlja organizacija Novinarji brez meja.

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Kdo nas zavaja, vodi in nam sodi?! Bo kdo kdaj odgovarjal za tako krivične zakone in trpljenje šestdeset tisoč državljanov? Ali bodo po dvajsetih letih njihove kalvarije vlada Janeza Janše in poslanci DZ RS državljanom pokazali, komu služi država RS? Bo to pokazala razprava, ki te dni poteka v DZ?

Državni zbor delovni teden začenja z obravnavo druge od štirih vloženih interpelacij proti ministrom vlade Janeza Janše. Tokrat se bo zagovarjal minister za pravosodje Marjan Dikaučič, minister z najkrajšim stažem v tej vladi – interpelacijo so vložili v manj kot 100 dneh njegovega ministrovanja. Očitki: med drugim neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju predpisov, ki posegajo v človekove pravice, tudi neplačilo komunalnega prispevka in izogibanje sodišču. O razmerah v pravosodju se bo Jolanda Lebar pogovarjala s predstavniki pravosodja, ob pomoči ogašanj naše parlamentarne ekipe pa bomo spremljali tudi poslansko razpravo in ministrov zagovor v državnem zboru. Tam bosta Nataša Mulec in Tomaž Celestina. Gostje: - Vesna Bergant Rakočevič, predsednica sodniškega društva, - Boštjan Valenčič, predsednik društva tožilcev, - profesorjem Marko Novak, nekdanji predsednik Sodnega sveta.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o divjanju epidemije, volitvah in iracionalnosti vlade. Predsednik države bo volitve razpisal na prvi datum, ko je to mogoče po rednem roku. Odločitev prihaja v času zahtev po predčasnih volitvah in v globoki epidemiološki krizi, meni Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš dodaja, da je neznanka zlasti, kako bo na razpoloženje ljudi vplivala epidemija, ko bo v bolnišnicah zmanjkalo prostora. Žerdin je spomnil, da se je v preteklem tednu pričakovalo, da bo v primeru zaprtja države odstopil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, v primeru da do zaprtja ne bi prišlo pa minister za zdravje Janez Poklukar. Odstopil ni nobeden, sprejeti pa so bili skrajno čudaški ukrepi, ki niso vredni besede ukrep, meni Žerdin. Markeš se strinja, da je to običajno v državi, kjer dane besede nihče ne jemlje več resno. Vlada se je očitno odločila ljudstvo prepustiti samim sebi oziroma prekuženosti z virusom, je dejal Markeš. Vprašanje pa je ali bo to politični fatalizem še povečalo, ali bo ljudstvu prekipelo in se bo to poznalo na volitvah. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o stampedu slovenskih političnih afer. Kako oceniti gostoto teh afer? »Selekcijo bova morala narediti, toliko stvari imava,« tokratni pogovor uvede Ali Žerdin. »Na dnevnem redu je več interpelacij, od ministrice za šolstvo in izobraževanje prek pravosodnega ministra do ministrov za notranje zadeve in za okolje. Katera ti je najljubša?« Žerdin vpraša kolega Janeza Markeša. »Nobena mi ni ljuba. Bolj me skrbi gostota teh dogodkov. Kako jo oceniti? Pred par dnevi smo bili še globoko potopljeni v pranje denarja za nove medije Janeza Janše v povezavi z Madžari in BiH ...« odgovori Markeš. »Neke gotovinske transakcije so se odvijale pri mariborski notarki, ki so bile globoko nenavadne, a niso imele večjega odmeva,« ga dopolni Žerdin. Več na delo.si.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Danes je svetovni dan hrane, ki poteka pod geslom: Naša dejanja so naša prihodnost - boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V Jutranji kroniki: - Po obisku misije Evropskega parlamenta v Sloveniji se vrstijo kritični odzivi na tvitanje premierja Janeza Janše - Cepljenim ob tveganem stiku odslej ne bo treba v karanteno, niti po preteku devetih mesecev od cepljenja - V Riminiju konec največjega turističnega sejma v Italiji; na njem se je uspešno predstavila tudi Slovenij

Obisk Misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev, ki se danes končuje, je zaznamoval plaz tvitov premierja Janeza Janše na družbenih omrežjih. Srečanje z Misijo je Janša zavrnil, češ da ruši njegovo vlado, s tvitom o lutkah Georga Šoroša v Evropskem parlamentu, pa je sprožil val kritik in opozorilo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, da ne sme biti pritiskov na evropske poslance, ko opravljajo svoje delo. Druge teme: - Predstavniki gospodarstva ob vse dražjih energentih pozivajo vlado, naj ukrepa. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec odgovarja, da se bo s temi vprašanji ukvarjala posebna skupina. - Italija z današnjim dnem uvaja sistem PCT za vse zaposlene. Proti odloku tudi za danes napovedani protesti, v Trstu celo blokada pristanišča - Ob 200. obletnici ustanovitve prvega muzeja pri nas Narodni in Prirodoslovni muzej na široko odpirata svoja vrata

Delegacija Evropskega parlamenta pod vodstvom Nizozemke Sophie in 't Veld bo jutri sklenila tridnevni obisk v Sloveniji, v sklopu katerega ugotavlja stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas. Bolj kot sam obisk pa v evropski javnosti odmevajo tviti in poobjave slovenskega premierja Janeza Janše, uperjeni proti evropskim poslancem in omenjeni misiji. V Zrcalu dneva tudi: - Z dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu opozorila o poskusih slabitve sodstva - Minister Vrtovec: ukrepanje države zaradi vse višjih cen energentov za zdaj ni potrebno - V Italiji od jutri obvezno izpolnjevanje pogojev PCT za vse zaposlene

Izredna seja državnega zbora o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti se je začela z obstrukcijo dela opozicije. Ob tem so premierja Janeza Janšo zaradi razmer v državi pozvali k odstopu. Ta se na poziv ni odzval. Glede proračunov je dejal, da so njuna bistvena razvojna komponenta naložbe. Druge teme: - Saga glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev se nadaljuje: vlada trdi, da sodbe upravnega sodišča, ki je pritrdilo neizbranima kandidatoma, ni mogoče izvršiti. - V Evropi odmevajo posnetki nasilja policistov nad migranti, tudi na Hrvaškem. Premier Plenković je napovedal preiskavo, pristojna evropska komisarka pa meni, da gre za zrežirano nasilje na zunanjih mejah Unije. - Usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami ter posledice kolonializma so ubesedene v številnih romanih in kratkih zgodbah pisatelja Abdulrazaka Gurne. Za svoje delo bo dobil letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo.

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je že tretjič v minulih šestih letih osvojila naslov evropskega podprvaka. V izenačenem in napetem finalu so evropsko zlato po kar 16-tih letih znova osvojili odbojkarji Italije. Srebrni Slovenci bodo proti domovini odleteli zelo kmalu. Pred nami je politično pester teden. Seja državnega zbora bo med drugim prinesla odločitev o globah za nedostojno vedenje, od premierja Janeza Janše pa se pričakuje pojasnila glede njegovih stikov z lobisti in dobavitelji medicinske opreme. Parlamentarne volitve v Rusiji niso prinesle presenečenj. Na oblasti ostaja Enotna Rusija. Zadnje televizijsko soočenje pred volitvami v Nemčiji pa je med drugim pokazalo, da so evropske teme za tamkajšnje stranke prej težava kot priložnost.

Komentator piše, da so nasprotniki slovenske samostojnosti in demokratičnega sistema svojo zagretost za rušenje demonstrirali celo na Kredarici in piše, da politični nasprotniki Janeza Janše svoj gnev črpajo iz stare komunistične literature. Meni, da idealizacija komunizma izhaja iz tega, ker o propadlem komunističnem lockdownu, ki je trajal desetletja, ne vedo nič, saj ga mladi levičarji niso doživeli, niti v njem živeli. Vrh Triglava so oskrunili s transparentom LGBTQ in kolesarskim simbolom. Oba simbola pa delita ljudi na naše in vaše.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta spet v pogonu. »Blejski strateški forum se je začel, od predsednika slovenske vlade Janeza Janše pa smo slišali lepe besede o evropskih vrednotah in vladavini prava.Toda ali rabijo te tople besede podnapise?« se sprašuje Žerdin. »Evropa vrednot, o kateri je govoril Janša, ta Evropa, kjer naj bi bila svoboda izražanja ena od temeljih pravic, sovpada z dogajanjem na Kredarici in da je vlada na dopisni seji določila, da se lahko javno kritiko poslanca ali predsednika vlade kaznuje s tisoč evri,« je dejal Markeš. Skupaj z Žerdinom sta prepričana, da je ta vladna odločitev povezana z dogajanjem na Kredarici, ko so se petkovi protestniki soočili z Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Kljub temu zraven še poudarjata, da je do končne implementacije te odločitve dolga pot.

Četrtek mineva v znamenju eksplozij, ki sta odjeknili pred letališčem v Kabulu. Poročajo o več deset ubitih in preko 100 ranjenih, med žrtvami so tudi ženske in otroci ter več ameriških vojakov. Z vsega sveta prihajajo obsodbe in izrazi sožalja, napad so obsodili tudi talibani. Druge teme: - Sindikati, delodajalci in vlada za obuditev socialnega dialoga - Komisija za nadzor javnih financ: KPK naj preveri morebitne koruptivne lobistične stike Janeza Janše - Boris Pahor ob sto osmem rojstnem dnevu Slovencem zaželel več enotnosti