Podcasts about levica

Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.Levica se je ostro uprla načrtovanemu povečanju izdatkov za obrambo. Kar je povzročilo pričakovano krizo; desnica si mane roke, da bo koalicija razpadla zaradi pušk, levica pa se je razcepila na Levico in Kordiša. Poslanec Vatovec je, ob pomislekih levice, ki bi lahko pripeljali celo do referenduma, najmanj pa do javne razprave, modro pripomnil, da bi bilo »bolje vlagati v ljudi, kot v orožje«. Ampak saj prav v tem je kleč in v nadaljevanju bomo popravili ali vsaj dopolnili poslanca Vatovca. Ko vlagamo v orožje, vlagamo v ljudi. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Recimo; naboji oziroma vsa municija so kupljeni z namenom, da jih vložiš v ljudi. Ljudi pri tem malo zaboli, nekateri posledično celo umrejo, ampak to ne spremeni dejstva, da je orožje namenjeno ljudem, bolj kot je to javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba in šolstvo. Orožje kupujemo izključno za ljudi in toliko bi pri Levici že lahko vedeli. Seveda za ljudi, ki so ali pa bodo naši sovražniki; ki so danes naši sosedje, morebiti ga kupujemo za migrante, ali pa za drugače misleče Slovence, ampak kupujemo ga za ljudi. Za ljudi na drugi strani, za ljudi, pred katerimi se bomo pravično branili in s tem branili Slovenijo, tisočletna ognjišča in tralala in hopsasa, ampak naše nove bleščeče puške bodo namenjene ljudem. Malo je problematično, da kljub njihovim Vatovcem tudi naši sovražniki kupujejo orožje za ljudi, se pravi za nas.  Torej je po logiki oboroževalcev in obramboslovcev in vojakov vseh sort edina rešitev, da si mi nakupimo več orožja od sovražnika. Zato gremo na dva odstotka BDP, čez čas na tri, čez čas na pet in nekoč bomo za orožje dajali sto odstotkov BDP in takrat bomo, za to ni treba biti preveč pameten, zaprepaščeno ugotovili, da ti niti 100 odstotkov BDP-ja za obrambo ne nudi absolutne varnosti. Ali daš za obrambo vse odstotke, ali pa nobenega; ljudje bodo umirali. Jasno, takšno razmišljanje uniformiranci in njih apologeti kmalu razglasijo za naivni pacifizem, lasten srednješolcem in tistim, ki uživajo konopljino zel. Ampak dejansko ni pacifizma, oziroma mirovništva nihče – razen mirovniškega gibanja tik pred zoro slovenske osamosvojitve – v praksi nikoli preizkusil. To poskuša zdaj doseči Levica s široko javno razpravo – ki se bo izjalovila, ker javne razprave niso nikoli široke, ali pa s posvetovalnim referendumom. Ki se bo pa tudi izjalovil, ker so slovenski referendumi molilni mlinčki, ne pa instrument demokratičnega dialoga. Danes, ko mediji tekmujemo v kataklizmičnih prerokbah, ko diktatorji uspevajo bolje kot jesenske gobe, ko so ljudje bolj poneumljeni kot kadarkoli v zgodovini, se je boriti proti oboroževanju naivno. Zato seveda Levici ne bo uspelo in gre pri pozivu o zamrznitvi obrambnih sredstev samo za politično manifestacijo načelnosti, ki pa na koncu ne bo ustavila drvenja odstotkov navzgor. Je pa zrnce razuma v poslančevi misli, da je treba vlagati v ljudi, namesto v oborožitev. Toda vlagati kaj? Edino, česar se lahko domislimo, je, da bi vlagali v človekovo zavest; se pravi, da razprava o oboroževanju z ministrstev, kjer imajo radi smodnik, preide v ministrstvo za šolstvo in kulturo. Če bi nam uspelo predrugačiti zavest ljudi, da ob namišljeni ali dejanski ogroženosti orožje ni prva misel in reakcija, in če bi se takšne akcije lotili še kje po svetu, bi nam morebiti uspel civilizacijski preboj. Da pa ne gre za naivno in brezpredmetno sanjarjenje, dokazujejo nekatere države na svetu, ki so se vojski in s tem odstotku BDP-ja odrekle, ali pa tiste, ki sicer namenjajo sredstva za obrambo, niso pa bile v zadnjih desetletjih, ali celo stoletju zapletene v noben vojaški konflikt. Jih je malo, ampak nekje je treba začeti.

Najnovejša napoved slovenske gospodarske rasti za letos je najslabša med domačimi in tujimi ustanovami. Banka Slovenija je namreč oceno popravila navzdol za skoraj odstotno točko na 1,3 odstotka. Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov USB ključki, ki so jih naročali slovenski državni organi, okuženi z zlonamernim črvom; sešel se je sekretariat sveta za nacionalno varnost Izrael prestreženo ladjo z 12-imi aktivisti za Gazo preusmeril proti svoji obali ter sporočil, da so Potniki na varnem in nepoškodovani

Levica predlaga razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov do leta 2030 na 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno.

Odbor državnega zbora za obrambo je potrdil resolucijo, ki med drugim predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda še letos in na tri odstotke do leta 2030. Odločitev je zasenčil predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o omenjenem dvigu. Ostali poudarki oddaje: Policija ugotavlja, kdo je kupil okužene USB-ključke, tudi izven javne uprave. Izrael po zavzetju ladje s propalestinskimi aktivisti napovedal predajo pomoči v Gazo. Referendum v Italiji o pogojih za državljanstvo zaradi prenizke volilne udeležbe neuspešen.

Ali koalicija razpada pri živem telesu? Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu izdatkov za obrambno in varnostno politiko, resolucijo, ki to predvideva, je sicer podprl pristojni parlamentarni odbor.Tudi Banka Slovenije oklestila napoved gospodarske rasti za našo državo.Ljubljanski nadškof Stanislav Zore o pomislekih pred nadaljevanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja projektu podzemne garažne hiše na ljubljanski tržnici.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo nekoliko hladneje, čez dan se bo ogrelo, na Primorskem tudi do 29 stopinj Celzija.

Na državni slovesnosti pod Macesnovo gorico predsednica Nataša Pirc Musar izrazila željo, da bi se našlo mesto za centralno kostnico, v kateri bi dostojno pokopali vse žrtve.Levica proti obrambni resoluciji, SD za previdne politične odzive.Miran Videtič za Radio Ognjišče: Golobova ekipa je garancija za nizko volilno udeležbo.Ponoči se bo oblačnost povečala, jutri čez dan pa se bo od zahoda jasnilo.

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast

Vlada danes obravnava uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov. Ta med drugim predvideva največ tri sežigalnice v državi, letna količina tako obdelanih odpadkov naj bi bila omejena na največ 140 tisoč ton. Kot pravi okoljski minister Bojan Kumer, smo namreč na tem področju zdaj povsem odvisni od izvoza in tržnih obratov. Druge teme: - Evropska centralna banka v luči negotove carinske politike najverjetneje z novim nižanjem obrestnih mer - Na vrhu v Parizu danes spet diplomatska prizadevanja za končanje rusko-ukrajinske vojne - Gibanje Svoboda in Levica v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o konoplji

Zdravo. Tokrat se najprej dotaknemo Guinnessa 0.0, ki s kroglico v pločevinki, gosto peno in okusom, razveseljuje vse, ki bi radi brezalkoholno pivo z izkušnjo in pristnim okusom pravega piva. Spomnimo se, da moramo ustanoviti Društvo za zaščito gostilniške ga življenja in da je treba predati idejo dvelovnika civilnim iniciativam. Ali pa tovarišu Kordišu. V drugem delu se za petdnevni vikend ne opravičujemo, ustanovimo delovno skupino za skrajšanje imena petdnevni vikend v krajše, bolj priljudno ime in ugotovimo, da eni imajo stranke, mi pa ideje. Obdelamo tudi začetek 7. poglavja in se spomnimo tuš kabine in časov, ko smo se družili virtualno. Smrt fašizmu, svoboda narodu in vse najboljše, Mare!

Kot vsi pravi Slovenci se tudi člani ekipe Radia Ga Ga – Nova Generacija danes oglašajo iz Planice, kamor bodo kljub prepovedi ob pomoči Helene Blagne pretihotapili legendarnega Andreja Stareta. V Planici so seveda tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je mami za materinski dan obljubil skok v tandemu, pa predstavniki stranke Levica, ki po Sloveniji odpirajo gradbene projekte, Franc Kangler, ki tokrat namesto prometa ureja parkiranje, La Toya pa bo del inšpekcije službe, ki slači tekmovalce in preverja drese. Poleg tega se bo Uroš Slak z Dimitrijem Ruplom, Angelco Likovič, Martinom Strelom in ministrom Sajovicem pogovarjal o novi realnosti in o tem, kako si pripraviti zaloge hrane za 72 ur, družina Strojan se bo navduševala nad prihodom tujih delavcev in verjetno še kaj tretjega, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Čeprav je evropsko oboroževanje ena najbolj vročih tem v Uniji, naša država pa je po deležu za obrambne izdatke na repu, je koalicija o tem govorila le ob robu današnjega vrha. Vladni trojček Gibanje Svoboda-Socialni demokrati-Levica na Brdu pri Kranju pretresa, kako do konca mandata zapreti nekaj najbolj nevralgičnih točk. To so po zadnjih navedbah zdravstvo z zakonom o zdravstveni dejavnosti, pokojninska reforma, ki naj bi jo vlada predstavila do konca aprila, in graditev stanovanj za mlade. Drugi poudarki: - Začetek žalovanja za žrtvami požara v Severni Makedoniji; Slovenija bo na zdravljenje sprejela štiri ljudi s hudimi opeklinami. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas ruske pogoje za prekinitev ognja v Ukrajini označuje za nepripravljenost za mir. - Predsednica republike za varuhinjo človekovic pravic v neformalno usklajevanje predlagala Dijano Možina Zupanc.

Levica s kazensko ovadbo zoper SDS, razlog so plakati, ki vabijo k podpori referendumu.Kakšna bo usoda zakona o medijih? Koalicija je potegnila zavoro, Asta Vrečko vztraja.Pogovor z duhovnikom Andrejem Markom Pozničem o kristjanofobiji.100 dni Evropske komisije – odziv Tonina, Joveve in Prebiliča.Vreme: jutri oblačno in vetrovno, a brez padavin.

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je, kot rečeno, slavila krščanska unija CDU CSU pod vodstvom Friedricha Merza, ki je napovedal takojšnji začetek pogajanj za sestavo nove vlade. Kancler Olaf Scholz je že izključil svojo vlogo v pogovorih, stranka SPD, ki je doživela hud poraz, bo morala najti drugega pogajalca. Največji uspeh s podvojitvijo sedežev je dosegla skrajno desna AFD, okrepila se je tudi Levica. V oddaji tudi: - Ob tretji obletnici začetka ruskega napada na Ukrajino okrepljeni pozivi h končanju vojne. - Zdravstveno stanje papeža Frančiška še vedno skrb vzbujajoče. - Petru Svetini potekel mandat varuha človekovih pravic, iskanje novega kandidata pred preizkušnjo.

Ko su pobednici i gubitnici izbora u Nemačkoj? Zašto se ovi izbori nazivaju istorijskim? Koje su moguće koalicije? Boris Rabrenović i Nenad Kreizer analiziraju izbore. Najviše glasova dobila je Unija CDU/CSU, kandidat za kancelara Merc za formiranje vlade “već do Uskrsa”. Zašto to neće biti baš lako? Alternativa za Nemačku (AfD) je na drugom mestu, SPD na trećem, iza Zeleni i Levica, FDP i ostali ispod cenzusa. Ko je sada na vlasti dok se ne formira nova vlada i koji je rok za njeno formiranje? Von Boris Rabrenovic.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

Boštjan Poklukar po prestani interpelaciji ostaja minister za notranje zadeve. Koalicijski SD in Levica sta se glasovanja vzdržali. Poklukar je zagotovil, da ima policija načrt za odpravo nepravilnosti. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstvene organizacije s številnimi kritikami glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Napovedujejo tudi ustavno presojo spornih členov. - Palestinci se po premirju med Izraelom in Hamasom vračajo v Gazo: opustošenje je neopisljivo, pod ruševinami še vedno številna trupla. - V Premogovniku Velenje reševalne ekipe po hudi nesreči še vedno iščejo dva pogrešana. Akcija, ki bi lahko trajala več dni, izjemno zahtevna.

Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.

Poslanci SD-ja in Levice so napovedali, da se bodo pri glasovanju o interpelaciji zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja vzdržali. Ob tem sta omenjeni koalicijski partnerici odstop direktorja policije Senada Jušića označili za higienski minimum. Medtem je minister pričakovano zavrnil očitke opozicijskih SDS in NSi, med katerimi so tisti o poslabšanih varnostnih razmerah in zatrdil, da je Slovenija dokazljivo, preverljivo in merljivo varna država. Druge teme: - V Davosu in Evropskem parlamentu pozivi k enotnosti Evrope v odnosih z Belo hišo - Premier Golob na posvetu o energetiki pozval k zmanjševanju porabe - Direktor Spirita Capl ponudil odstop zaradi domnevnih nepravilnosti pri razpisu za premogovni regiji

Njemačkom kancelaru Olafu Scholzu izglasano je nepovjerenje u Bundestagu. Time je otvoren put raspuštanju parlamenta i održavanju novih izbora krajem veljače/februara. Već sad je izvjesno da će ova kratka predizborna kampanja biti žestoka i u znaku pitanja gospodarskog oporavka i migracija. Nenad Kreizer razgovara s reporterom Filipom Slavkovićem i ekonomistom Damirom Novotnyjem o sljedećim koracima na putu prema izboru i o tome zašto je tzv. dužnička kočnica odigrala važnu ulogu u padu vlade. Von Nenad Kreizer.

Kje drugje, če ne v vaši priljubljeni analitični oddaji, bomo potisnili referendumsko dramo o JEK 2, še korak naprej …Mimogrede. JEK 2 se sliši podobno, kot Hollywood označuje nadaljevanje uspešnic z morskimi psi v glavni vlogi. Le da so nadaljevanja hollywoodskih grozljivk praviloma bolj grozna, a manj  uspešna od originalov. Tako pri kritikih kot pri občinstvu. Toliko o tem.  Referendum o JEK 2 je doživel pravo tragedijo grškega tipa. Bil je razpisan z velikim upanjem, nato so se začele pojavljati dramaturške razpoke; najprej pri vprašanju, potem še pri poslancih in pred kakšnim dnem se je iz parlamenta na mopedu pripeljal deus ex machina in sporočil, da referenduma ne bo. Ker ne smemo biti ovce, se takšnemu vsiljevanju politične volje zdaj in na tem mestu uprimo! "I, kako bi to storili?" Nikakor drugače kot s tem, da zahtevamo referendum o umiku referenduma. Najlažje in najmanj politično sporno bi bilo, da ga predlaga politična stranka. Ampak katera? SDS ga ne more, ker so oni predlagali originalni referendum, kot včeraj tudi njegov umik in bilo bi vsaj nenavadno, če bi o umiku referenduma, ki so ga predlagali, zahtevali nov referendum. Stranka Svoboda ga ne more, ker je blokirala razpis referendum ob evropskih volitvah, pozneje pa so se pod mizo dogovarjali s SDS, kako terminsko zaobiti postopke, da referendum ne bi povozil periferne zakonodaje; oziroma, da periferna zakonodaja ne bi izpadla smešno ob negativnem izidu referenduma. Levica, ki že ves čas nasprotuje referendumu, bi po definiciji nasprotovala tudi referendumu o umiku referenduma, vse ostale stranke, ki so soglasno podprle razpis referenduma ter potem soglasno podprle tudi sklep o umiku referenduma, rajtamo, pa bi soglasno nasprotovale tudi razpisu referenduma o umiku referenduma. Hočemo povedati naslednje; če so politične stranke najprej razpisale, potem pa umaknile referendum, je po logiki stvari v velikem interesu javnosti, da se referendum izpelje. In očitno do njega ne moremo drugače, kot da zahtevamo referendum o tem, da naj nam ga vrnejo. Kaj bi na takšnem referendumu bilo referendumsko vprašanje, je jasno. Mnogo bolj jasno od referendumskega vprašanja na pravkar umaknjenem referendumu. Naše referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se izvede referendum o izgradnji JEK 2?" To vprašanje bi bilo razumljivo celo za nekoliko omejene politike, ki tudi najbolj jasna vprašanja razumejo kot manipulativna, nejasna ali pa celo zavajajoča. A takšno jasno vprašanje na referendumu o referendumu še vedno ne bi rešilo težave z vprašanjem na osnovnem referendumu. Ki je spraševalo o nečem, kar nima zveze z miroljubno rabo jedrske energije. Mimogrede; kot so se zlasali naši politiki, tako se bodo zagotovo zlasali bankirji, zidarji, projektanti in špekulanti vsega korupcijskega miljeja, ki se po navadi zberejo ob takšnih projektih; torej ni nobene možnosti, da v povezavi z jedrsko energijo v Sloveniji uporabljamo izraz "miroljubna". Kakorkoli … Bistvo vprašanja na referendumu o jedrski energiji in jedrski elektrarni mora biti povezano z jedrsko energijo. Drugače nima smisla. Vprašanje, ki so ga predlagali, je bilo podobno, kot če bi med referendumom o hidroelektrarnah in miroljubni rabi vode spraševali, če smo za to, da pijemo, ko smo žejni. Tako na tem mestu predlagamo vprašanje, ki ima trdno povezavo s to snovjo in na katerega lahko državljani Slovenije resnično kvalificirano odgovorimo ter posledično vplivamo na to, da nas ne bo odpihnilo z rodne grude. Torej: "Ali ste za to, da v jedrskem reaktorju poteka kontrolirana verižna reakcija cepitve jeder?" To in le to je ultimativno referendumsko vprašanje, ki bi nujno moralo biti zapisano na glasovalnih lističih. Če bi referendum uspel, bi se potem lahko državljani oddahnili, saj bi dobili zagotovilo o varnem, vzdržnem in verjetnem začetku gradnje JEK 2. Če bi kdo pozneje poskušal zaobiti referendumsko voljo državljanov, bi mu projekt dobesedno razneslo v obraz. Potem pa je tu še tretja plat problema, ki je med posvetovanjem z državljani nihče ne omenja. Lahko bi pa se vladajoči podučili o njej v posvetovanju z zgodovino. Če sledimo izkušnjam iz gradnje elektroenergetskih objektov v samostojni republiki Sloveniji, se objekt zagotovo podraži in bleščeče finančne konstrukcije iz obdobja posvetovalnih referendumov klavrno padejo na državno intervencijo, ki projekt najprej plača, nato preplača, nato pa ukine. Kot se nam dogaja s TEŠ 6. Hočemo povedati, da na koncu vse te elektroenergetske eskapade plačamo davkoplačevalci. In ni nam jasno, v čem se takšno sofinanciranje oziroma financiranje razlikuje od priljubljenega socialističnega mehanizma, ki smo ga njega dni imenovali: "samoprispevek". Samoprispevki so bili vsaj psevdodemokratični, saj je bil za njihovo uvedbo praviloma razpisan referendum z referendumskih vprašanjem, ki je enostavno vprašalo: "Ali ste za to, da se z vašim denarjem zgradi ta bolnišnica, ta šola, prizidek, cesta, telefonski kabel ipd.?" Ti samoprispevki so potem izginili v privatizaciji in njeni krasni novi ekonomiji, a mnogo infrastrukture, ki jo še danes uporabljamo, je posledica tega totalitarnega mehanizma. Razumnemu torej ni jasno, čemu z referendumom ne razpišemo samoprispevka za JEK 2. Slej kot prej in tako ali drugače bomo preklemansko nuklearko plačali delovni ljudje in občani; z referendumom o samoprispevku bi lahko vsaj pometli z vsemi temi bedastimi šaradami, ko med prividom demokratičnega elite razpisujejo bog ve kakšna ljudska odločanja, za paravanom pa se bratijo ob neskafeju in proteinskih napitkih parlamentarne kantine. Parlamentarni razpisi referendumov ter njih umiki delujejo žalostno in ubogo da nikoli tako. 

Posvetovalni referendum o graditvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško visi v zraku. Potem ko je preklic referenduma predlagala SDS, se pojavljajo dvomi tudi v vrstah koalicije. Referendumu od začetka nasprotuje Levica, pomisleke imajo zdaj, kot kaže, tudi v SD. Prav zdaj o vprašanju referendum da ali ne razpravljajo tudi v Gibanju Svoboda. Drugi poudarki oddaje: - Sever Gaze zaradi izraelskih napadov praktično brez humanitarne pomoči - V Nemčiji vse več groženj s terorističnimi napadi na izraelske ustanove - Rehabilitacija po možganski kapi v izolski bolnišnici tudi ob pomoči virtualne tehnologije

Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.

Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.

Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.

Danes bomo analizirali dogajanje, ne na levici, temveč v Levici. V mislih imamo stranko Levica, oziroma kolikor je od nje ostalo. Vsakodnevno nas namreč dosegajo skrb zbujajoče novice o odhodih članstva in o odstopih posameznikov s pomembnih organov stranke, kot tudi o razprtijah v poslanski skupini. V vsej tej zmešnjavi, polni telenovelnih obtoževanj in podtikanj, smo si naključni mimoidoči zapomnili predvsem eno stvar: "Levica ima zdaj frakcije!" Ali vsaj eno frakcijo, ki se je odcepila od telesa stranke. Končno smo si oddahnili, kajti prihodnost levičarske ideje, da ne zapišemo ideologije, je v Sloveniji zagotovljena. Kajti nič ne more biti bolj levičarskega, kot je frakcija v levi stranki. Frakcije so temelj leve ideje in če gremo v še ne tako daljno zgodovino, je bilo poglavje "Frakcijski boji v Komunistični partiji Jugoslavije" eno najtežjih med pripravo za kviz "Tito, revolucija mir …" … na katerem so, sklepamo, sodelovali mnogi pomembni slovenski levičarji in skoraj vsi pomembni slovenski desničarji. Toliko o tem. Ustanovitev frakcije je trdno vpeta v levičarsko zgodovino in je s stališča ikonografije prav tako pomembna kot podobe bledoličnih levičarjev, ki z baretkami na glavah pijejo žganico iz kavnih skodelic v vlažnih kletnih prostorih. Enostavno je frakcija temeljni del levičarske prakse, če že ne teorije, in zdaj, ko jo imamo, se lahko na levici končno posvetijo resničnim izzivom sedanjosti. Najprej k očitkom. Člani frakcije očitajo deblu stranke, da se je prodalo liberalni ideji s tem, ko v vladi zastopajo stališča kapitala in ne več idealov socializma, in da krmijo elite, namesto da bi branile proletariat. Za to so navedli kar nekaj zakonske regulative, ki je bila v zadnjem času sprejeta od trenutne koalicije; med njo podpora militarizaciji Slovenije in podpora zavarovalniško-zdravstveni zakonodaji. A frakcionaši vendarle pozabljajo, da so se v pred meseci še enotni stranki ustrelili v koleno, ko za koordinatorja niso obdržali prepoznavno in uveljavljeno ter do neke mere karizmatično osebo, temveč so stranko, sledeč logiki centralnega komiteja in kolektivnega vodstva, zaupali koordinatorici, ki javno ni tako všečna kot njen predhodnik. V Sloveniji pa volitve še vedno dobivajo izpostavljeni politiki in ne strankarski programi! Žal. Z žrtvovanjem priljubljenega koordinatorja so v Levici tako zadostili normam leve ideje, a kljub temu doživeli odcepitev, frakcijo in tovariško kritiko. A vsaj za trenutek se ustavimo ob bistvu kritik, ki so jih odpadniki naslovili na vodstvo Levice. Ker ne poznamo dinamike strankarskega življenja, seveda streljamo na slepo. Ena osnovnih kritik frakcije je ta, da je Levica v vladi obrnila hrbet proletariatu. Razumni v tem trenutku nekoliko zastriže z ušesi, saj smo prepričani, da leva frakcija o proletariatu govori kar tako – na pamet. In da ne ve natančno, kaj to proletariat sploh je. To pa trdimo zaradi preprostega dejstva, da tudi slovenski proletariat za sebe ne ve, da je proletariat. Ker če bi se slovenski proletariat zavedal svojega proletarstva, bi se politično organiziral sam od sebe in ne bi potreboval stranke, ki je namesto na delavstvu, zrastla na FDV-ju. To, kar v levici mislijo, da je proletariat, so samo potrošniki s slabšo kupno močjo in s šopom kartic za popuste v denarnici. Na drugi strani imamo meščanski tabor, ki se od proletariata razlikuje samo po tem, da lahko kadarkoli dobi potrošniški kredit. A če levica ne ve, kaj proletariat je, še ne pomeni, da ta v Sloveniji ne obstaja. Pa še kako obstaja! Proletariat danes ni zasužnjen v jeklarnah, rudnikih in pristaniščih … Proletariat se danes udejanja v prekarnem delu, v študentskem delu, v agencijskem delavstvu, v dnevnih migrantih tako v Ljubljano kot v tujino, v delu na črno, v neenakih možnostih in neenakem plačilu za enako delo – skratka v brezčutnosti, ki jo do svojih zaposlenih goji slovenski poosamosvojitveni gospodarski čudež. In ponovno imamo za naše, iz zraka potegnjene trditve, nekaj trdnih dokazov … Najprej; med ustvarjalci oddaje so taki, ki so na lastni koži skusili, kakšna sta delo in življenje, ki bi ju lahko označili kot proletarska v klasičnem smislu; pa tam nikoli niso srečali kakšnega agitatorja, ali organizatorja ali člana politične stranke Levica. In drugič, da sodobni slovenski socialisti ne vedo natančno, kaj pomeni biti proletarec in ne, kje se da katerega najti, najlepše dokazuje, da se nobeno od prej naštetih področij z vsemi temi leti parlamentarnega življenja stranke Levice ni izboljšalo. In s tem, ko se je frakcija odmaknila od kapitalu prodanega jedra Levice, so se možnosti za to zmanjšale še bolj. Kot nas uči zgodovina, bo imela frakcija trdna in načelna stališča do prej naštetih proletarskih težav, a če kaj, so prav trda stališča frakcij socialistično idejo izbrisala s planeta.

When it comes to our reproductive health, hindsight is often 20/20. But in a world where it takes an average of 7-10 years to be diagnosed with endometriosis, it's high time for reproductive healthcare that is proactive vs. reactive. In this episode of From First Period To Last Period, Rescripted Co-Founder Kristyn Hodgdon sits down with Dr. Levica Narine of the Kofinas Fertility Group to discuss uterine fibroids, why they disproportionately affect Black women, and how they can be successfully treated through minimally invasive surgery. Brought to you by ⁠⁠Rescripted⁠⁠ and the ⁠⁠Kofinas Fertility Group⁠⁠.

Pestro politično dogajanje minulih dni se še stopnjuje. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da bo premier Robert Golob sprejel ponujeni odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. To naj bi storil v tednu dni, ko naj bi ga ministrica seznanila s končnimi ugotovitvami glede spornega nakupa sodne stavbe. Burno je tudi v stranki Levica, ki pričakuje umik poslanca Mihe Kordiša, ta pa stranki očita poskus utišanja Druge teme: - Sindikati javnega sektorja dvomijo o resnosti vladne namere za reformo plačnega sistema - V nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja več kot 200 ukrepov za dvig kakovosti javnega šolstva - Ruska vojska počasi napreduje v več delih vzhodne Ukrajine

Trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica po tokratnem koalicijskem vrhu ni dal obljub, kaj vse bo vlada postorila, češ da ne želijo ponoviti napake izpred enega leta. Vrh koalicije je bil sicer v senci razčiščevanja spornega nakupa sodnih prostorov. Saga se namreč nadaljuje. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan vztraja na položaju, v SD-ju pričakujejo, da bo premier Robert Golob upošteval odločitev stranke in jo razrešil, a ta si je vzel še nekaj časa za premislek. Dogajanje zaostruje koalicijske odnose, burno je tudi znotraj SD, kjer bodo začeli postopek izključitve Švarc Pipanove zaradi blatenja stranke. Druge teme: - Prebivalcem od danes na voljo prve ljudske obveznice; najmanjši vpis je tisoč evrov. - Voditelji Evropske unije bodo skušali madžarskega premiera Orbana prepričati, naj umakne blokado financiranja Ukrajine. - Izraelski premier Netanjahu: agencija Združenih narodov za palestinske begunce je v službi Hamasa.

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica

Zaradi nizkih plač in preobremenjenosti na 7. upravnih enotah stavka 800 zaposlenih.Katedrala Svobode vse politične strani poziva k razmisleku o stanju v državi.Predsednik GZS Šimonka: Levica je ukradla ne le socialno, pač pa tudi davčno politiko.Bruselj: Slovenija bo imela višjo rast, a tudi precej višjo inflacijo kot evrsko območje.Mercator naj bi prevzel Tuš. Petra Sovdat: Gospodarski bolnik kupuje drugega bolnika.Država bo za prebivalce Sneberij skupaj s stroko našla trajno rešitev pred poplavami. Izraelska vojska vdrla v največjo bolnišnico v Gazi, kjer išče vojaško poveljstvo Hamasa.Onokološki inštitut s presejalnimi programi dosega uspehe pri zgodnjem odkrivanju raka.Prof. Kurinčič o zavodu sv. Stanislava - res lahko govorimo o veliki zgodbi o uspehu.Rokomet: Velenjčani sinoči do nove zmage v Evropski ligi, Celjani jo bodo lovili nocoj.Vreme: Od severa se bo zjasnilo; jutri sprva še jasno, popoldne se bo zmerno pooblačilo.

Koalicija se je znašla v vrtincu burnih odločitev in napovedi premierja Roberta Goloba. Poleg kadrovskih sprememb v Gibanju Svoboda in vladi med drugim glede rekonstrukcije vlade. SD in Levica kljub nezadovoljstvu poudarjata, da ostajajo enotni. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vlade nima pravne podlage, da bi zahteval odpuščanja ali premeščanja v policiji. Neprimerno je tudi vmešavanje v delo policije, tožilstva ali varnostno-obveščevalnih služb, pravi Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. - Sindikat vzgoje in izobraževanja je na shodu pred vlado znova izrazil ogorčenje nad najnovejšim predlogom ureditve plač. Menijo, da mora vlada umakniti predlog ali ga korenito spremeniti. - Humanitarne razmere v Gazi dodatno zaostruje spor med Izraelom in Združenimi narodi. Ti so napovedali konec posredovanja v enklavi, če ta ne bo dobila goriva. Izrael obstreljuje tudi Zahodni breg, Sirijo in Libanon.

Potem ko je premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob sinoči zaradi uhajanja informacij iz stranke očitno počistil v svojih vrstah, bo naslednji korak radikalnejša rekonstrukcija vlade. Vodstva strank koalicije bodo za mizo sedla po praznikih, predsednica SD-ja Tanja Fajon in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa sta danes ponovila, da ministri njunih strank delajo dobro. V oddaji tudi: - Pogajalci reprezentativnih sindikatov javnega sektorja podprli protestni shod SVIZ-a. - Varuh človekovih pravic pozdravil skorajšnje odprtje ptujske urgence. - Izrael ob Gazi nadaljuje tudi napade na Zahodni breg, Libanon in Sirijo.

Ob koordinatorjih varstva pri delu, koordinatorjih šolske prehrane in ostalih predstavnikih spoštovanega ceha postavljanja pravih stvari na za njim namenjeno mesto smo dobili tudi novega koordinatorja Levice. Stranka, ki je vzvišena nad najmanjšim vonjem po kultu osebnosti, je na koordinaciji sveta stranke odkoordinirala Luko Mesca in prikoordinirala Asto Vrečko.Poteza, ki jo koordinator današnje oddaje smatra za vredno objave. Politični spektrum Slovencev je natančno razdelan tudi iz vodstvenega gledišča. Stare, tradicionalne stranke, ali na levici, ali na desnici, hlepijo za močnim vodjem, karizmatično osebo, ki Slovence, prelene, da bi brali politične programe, prepriča k oddaji glasu v njihovo korist. Sodobna, postmoderna in skoraj v celoti digitalizirana stranka, kot je Levica, v te predmoderne mehanizme seveda ne verjame. Za postklasično politiko je dovolj vera v idejo kot tako, v program in v kolektiv, ki praviloma presega intelektualne in operacijske zmožnosti posameznika. Zato se je Luka Mesec, eden izmed očetov stranke, poimenoval za koordinatorja, ob čemer je Beethoven strgal tretjo simfonijo. Ampak "koordinator enako dišal bi z imenom drugim" in Luka Mesec si je izboril svoj delež karizme v slovenskem političnem bazenu. Oziroma ribniku. Ampak ko je levica na prejšnjih volitvah pogorela so – kako kontradiktorno in nepremišljeno – za poraz obtožili Mesca, čeprav ni nikoli nikogar vodil, temveč je samo koordiniral. Se pravi; namesto, da bi za volilni poraz obtožili program, idejo, ideologijo in akcijo, ki stojijo za slabim rezultatom, so obtožili padajočo karizmo koordinatorja, v katero pa kot stranka tako ali tako ne verjamejo. Zdi se zapleteno, ampak če bi bilo enostavno, ne bi bili Levica. A ostaja dejstvo, da je imel Luka Mesec – imeli ga radi, ali pa ga sovražili – karizmo; prepoznavnost, nastop, artikuliranost in politično konsistentnost. Vse našteto je mladi koordinator – vsaj za Slovenske razmere – gojil bolj uspešno, kot to počne ostala lahka konjenica predsednikov političnih strank. Zato so ga na marčeve ide zabodli in ustoličili ministrico za kulturo. Ki pa ima prav toliko karizme, kot je od slovenske ministrice za kulturo pričakujete. Se pravi nič. Ampak kot vemo, karizma ni pomembna, in v Levici verjamejo, da jih bo Asta Vrečko koordinirala uspešneje, kot jih je Luka Mesec. In v imenu vodilne funkcije se skriva glavni problem in hkrati glavni vzrok za zaton te, na njenem začetku tako obetajoče politične stranke. Koordinator levice lahko koordinira samo Levico, oz. njene člane. V naslovu funkcije ni nobene težnje, da bi koordiniral kogarkoli drugega, če bi kdorkoli kaj takega že dopustil. Torej; ministrica Asta Vrečko ne koordinira slovenske kulture, kot minister Luka Mesec ne koordinira enakih možnosti. Obe področji oba levičarja vodita, upravljata in podobno; stranko, iz katere izhajata, pa koordinirata. Če bi vodila tudi stranko, kot to počnejo ostali predsedniki, bi bilo bolj naravno in verodostojno, da vodita tudi zaupana jima resorja … Ampak narediti moramo logičen preizkus, ki bo dal temu nakladanju vsaj malo kredibilnosti. Težko je verjeti, da so naše politične stranke osredinjene okoli bolj ali manj prezentnih osebnosti, dokler ne opravimo preizkusa in posameznih predsednikov ne posedemo na vrh konkurenčnih strank! Šele tedaj ugotovimo, da so slovenske stranke močne prav toliko, kot so močni njihovi predsedniki. Poglejmo teoretični preizkus: Janez Janša vodi socialne demokrate! Vemo, primerjava na prvo žogo, a socialni demokrati bi se končno rešili polovičarske retorike, Janez Janša pa bi končno postal socialni demokrat. Tanja Fajon vodi SDS. Velika želja mnogih Slovencev bi se uresničila in stranka, ki menda najbolj razdvaja, bi propadla. Matej Tonin vodi Levico; Miha Kordiš da za mašo in sede na njegovo desnico. Robert Golob vodi Gibanje Svoboda … Bi bil že skrajni čas! Zgodba o koordiniranju stranke Levica dokazuje, da je slovensko politično vesolje sicer izjemno omejeno, ampak se je v njem z ogromno napačnih ocen, samozaverovanosti in napuha mogoče tudi povsem izgubiti.

Po-poplavna krizna situacija tudi zaradi angažmaja stranke Levica pod vodstvom nove predsednice grozi, da bo za slovensko državo v vseh pogledih pustila dolgotrajne posledice, ob čemer bo slovenski volivec plačal visoko in zelo konkretno ceno. Za preštevilne naivneže so bile prerazdeljevalne ideje izpred 30 letih zanimive, ker naj bi po njihovem mnenju ceno vedno plačal ta ali oni bogataš. A mnogi pozabljajo, da, prvič: če bodo glede na ideje Levice pobrali vašemu t. i. bogatemu sosedu, bodo enkrat prišli tudi do vas, ter drugič: ko norce spraviš na oblast, jih z oblasti zlepa ne spraviš več.

Severovzhod in vzhod države popoldne znova prešla močna neurja. O toči med drugim poročajo s celjskega, kozjanskega, bizeljskega in Kungote, v Prlekiji je poplavljalo ceste. Tudi tokrat je silovit veter odkrival strehe in ruval drevesa. Nad Avstrijo in Italijo medtem nastajajo nove nevihtne celice, ki se pomikajo proti jugovzhodu. Agencija za okolje opozarja tudi na naraščanje hudournikov. V Zrcalu dneva tudi: Pristojni ob napovedanih nevihtah pozivajo k odgovornosti pri aktivnostih na prostem - Za nabavo orožja v prihodnjih 4-ih letih milijarda evrov, Levica proti - Kmetje opozarjajo na nižanje cen pšenice zaradi uvoza poceni ukrajinskega žita

Premier Robert Golob je državni zbor obvestil, da bo po odstopu Danijela Bešiča Loredana z mesta ministra za zdravje to funkcijo začasno opravljal sam. Ministri so bili ob prihodu na sejo vlade skopi s komentarji o kandidatu za novega ministra, odločitev prepuščajo premierju Robertu Golobu. Tudi koalicijska partnerja SD in Levica za zdaj z morebitnimi kandidati za novega ministra za zdravje nista seznanjena. Druge teme oddaje: - V proračunskem razrezu za prihodnji dve leti poudarek na zdravju, znanju in mladih, vlada potrdila še spremenjen načrt za okrevanje in odpornost - Turški predsednik Erdogan: odprite nam pot v Evropsko unijo, mi pa jo bomo Švedski v Nato - Vodje diplomacij Slovenije, Hrvaške in Italije v Anconi o zaščiti severnega Jadrana in migracijah - Uspešnost na maturi podobna lanski, 18 diamantnih maturantov prihaja iz 12-ih šol

Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.

Omejitev učinka zvišanja minimalne plače na posojilno zmožnost bo danes potrjeval državni zbor. Pestrejšo razpravo je pričakovati pri obravnavi zakonov o postopkih za prebivanje in zaposlovanje tujcev. Koalicijska stranka Levica namreč nasprotuje predlogu, da morajo družinski člani tujcev, če hočejo dobiti dovoljenje za bivanje, znati temelje slovenskega jezika na ravni A1. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Premier Golob bo gostil hrvaškega kolega Plenkovića; ena od tem pogovorov bo sodelovanje na področju energetike - Evropski energetski ministri o podaljšanju zmanjševanja porabe plina - Sloveniji se obeta izjema za ljubljansko toplarno - Finska po madžarski potrditvi pristopne pogodbe k zvezi Nato čaka le še na zeleno luč Turčije

Vladni trojček Gibanje Svoboda - Socialni demokrati - Levica bo imel danes na Brdu pri Kranju tretji koalicijski vrh letos. Po januarski razpravi o reformi zdravstva in februarski o plačnem sistemu danes po napovedih prihajata na vrsto davčna in reforma šolstva. Vsebinsko bo izkupiček tudi tretjega vrha takšen, kot je bil pri prvih dveh. Dobili bomo časovnico in napoved premisleka o konkretnih rešitvah. Pri davčni reformi bi premislek - glede na velikopotezne reformne načrte - moral iti predvsem v smeri iskanja soglasja o novih davčnih virih. Druge teme: - Pred zasedanjem finančnih ministrov Unije še ni soglasja o tem, kakšna naj bo reforma skupnih javnofinančnih pravil. - Rusija privolila v podaljšanje sporazuma o izvozu žita čez Črno morje, toda zgolj za 60 dni. - Ema Klinec tretja na tretji tekmi norveške skakalne turneje.

Edin se vratio iz Barselone, ali opet su se pojavili neki organizacioni gremlini pa i ovu epizodu realizujemo zahvaljujući čudesima interneta. Nema veze, i ovako i onako mi pričamo a vi slušate, pa šta fali i na ovaj način... U svakom slučaju, ovde smo da rekapituliramo kupove koje smo najavili pre par dana! U onom nama najzanimljivijem, Kupu Radivoja Koraća, nije došlo do promene vlasnika trofeja – Crvena Zvezda je nakon teško izvojevane pobede u derbiju u polufinalu porazila Megu za novi, dvanaesti po redu nacionalni kup. Zvezda je ovim trijumfom po prvi put u svojoj istoriji kompletirala i „tri-pit“ kupova, uzevši u obzir da im je ovaj trofej od vikenda treći u nizu. „Bitka za Čair“ koja se odigrala u polufinalu bila je jedan od onih klasičnih derbija na kakve smo navikli. Tvrdo, napeto i duže od 120 minuta – sve već znate. Partizan je odigrao maestralno prvo poluvreme i imao čak osamnaest poena prednosti u jednom trenutku, ali Fakundo Kampaco je vratio Zvezdu iz ponora u trećoj deonici, i stvari su se tu trajno okrenule protiv crno-belih. Na kraju, utakmica je relativno mirno privedena kraju, a finale sa Megom bila je, ispostavila se, samo rutina. Duško Ivanović sada ima i svoj prvi trofej sa Zvezdom, a da li će i koliko zbivanja iz Niša uticati na večite u nastavku sezone, ostaje da se vidi! Sa večitih skrećemo na druge teme – recimo, Kup Kralja! Edin je pun utisaka sa svog puta u Španiju, a sigurno će imati o svačemu da priča uzevši u obzir da su Miloš i on dosta surovo izgrešili u prognozi, što svakako nije neka novost doduše. Barselona je izginula već na prvom stepeniku, Real na drugom, a njihov „dželat“ iz Malage je na kraju i podigao trofej prvaka kupa – ovo je drugi kup za Unikahu u njihovoj istoriji, prvi posle osamnaest godina! Najavili smo da je kup Kralja spektakl prvog ranga, a ove sezone on definitivno nije razočarao – pričamo, naravno, detaljno o tome! Pored ove dve glavne, pozabavićemo se i sa nekoliko „sporednih“ tema – nailazeći ciklusi kvalifikacija za predstojeći Mundobasket na dalekom istoku, nacionalni kupovi u ostalim ABA zemljama, i naravno poneka filmsko-muzička-kulturna tema u introu. A za NBA ne morate da brinete – tu se javljamo iz studija u petak! Uživajte do petka!

S podpisom koalicijske pogodbe so predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec tudi uradno oblikovali novo koalicijo. Eno izmed sporočil koalicijskega trojčka je, da vedo, kam želijo pripeljati Slovenijo do leta 2030. Prihodnji predsednik vlade Robert Golob, ki ga jutri v državnem zboru čaka izvolitev na premierski položaj, se zaveda, da bodo koaliciji tempo narekovale tudi zunanje okoliščine. Med prednostnimi nalogami nove vlade bodo zato priprava ukrepov na draginjo, spoprijemanje z morebitnim novim valom epidemije covida, pa tudi interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu. V oddaji tudi: - Prvi primer opičjih koz v Sloveniji uvožen s Kanarskih otokov, tveganje za okužbo med splošnim prebivalstvom nizko - Janez Janša zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija tik pred jutrišnjim zastaranjem obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni - Bilanca trimesečne vojne v Ukrajini: uničenje zlasti vzhodnega in južnega dela države, zločini nad civilisti in več milijonov beguncev

Nova vladna koalicija - Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica - nadaljuje pot k potrditvi, kar naj bi se po vseh zagotovilih zgodilo tretjega junija. Sinoči je potrditev o vstopu v vlado sprejela konferenca Socialnih demokratov, najvišji organ med kongresoma. V ponedeljek se bo sklenil teden dni trajajoč notranji referendum v Levici, vladni trojček pa bo koalicijsko pogodbo podpisal predvidoma v torek. Prihodnji koraki so zdaj v rokah državnega zbora, kjer morajo biti imenovani stalni vodje poslanskih skupin, sledili bodo pogovori pri predsedniku države Borutu Pahorju. Druge teme oddaje: - Ministrstvo za zunanje zadeve po ruskem izgonu štirih slovenskih diplomatov z veleposlaništva v Moskvi napoveduje ustrezen odziv - Število ljudi po svetu, ki jim grozi lakota, bi se lahko zaradi ruske invazije v Ukrajini povečalo na 323 milijonov - Peti svetovni dan čebel nagovarja mlade čebelarje; pri nas jih v 120-ih krožkih deluje več kot tisoč 500

Seznam kandidatov za ministrice in ministre 15. slovenske vlade je popolnjen. Levica in Gibanje Svoboda sta namreč predstavila še tri manjkajoča imena, v državnem zboru potrditev dobiva tudi predlog zakona o vladi, ki omogoča njeno potrditev; vlada bo imela 20 resorjev, od tega bo eden brez listnice. Drugi poudarki oddaje: - V Državnem zboru spremembe zakona o vladi, predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin gostil v ponedeljek. - Iz mariupoljske jeklarne evakuirali 260 ukrajinskih borcev; Kijev in Moskva želita izmenjati ujetnike. - Nova francoska premierka Elisabeth Borne kot adut iz rokava predsednika Macrona pred parlamentarnimi volitvami.

Prihodnja vlada bo imela 20 ministrstev, dokončen predlog ministrskih kandidatov bo znan v prihodnjih dneh, njeni podpredsedniki pa bodo Tanja Fajon, Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan. Programski del koalicijske pogodbe bo Gibanje Svoboda potrjevalo predvidoma danes, Levica v prihodnjih dneh, SD pa čez en teden. Preostale novice: Finski in Švedski socialdemokrati v prihodnjih dneh o pridružitvi teh držav zvezi NATO. Severna Koreja potrdila prvi uradni primer koronavirusa. Nogometaši Kopra novi pokalni prvaki.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev. Te bodo 24. aprila oziroma na prvi možni datum. Mandat bo Pahor podelil tisti kandidatki oziroma kandidatu, ki mu bo uspelo zbrati najmanj 46 glasov poslancev. To bodo morali na prošnjo predsednika svoj glas podpreti tudi s podpisom. Druge teme: - Fiskalni svet opozarja, da ugodna gospodarska klima zakriva poslabševanje stanja javnih financ - Levica parlamentu predala podpise za začetek referendumskih aktivnosti o nakupu oklepnikov - Ukrajina napoveduje vojaške vaje kot odgovor na ruske in beloruske