Podcasts about slovence

Revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Naša luč letos praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. V oddaji so ob tem govorili sedanji in nekdanji uredniki Lenart Rihar, Izidor Pečovnik, Janez Pucelj in Ljubo Bekš ter urednica rubirke Jezikovni kotiček dr. Damjana Kern Andoljšek.

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica. Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Znana so imena vseh ministrskih kandidatov v četrti vladi Janeza Janše. SDS je potrdila sedmerico kandidatov - Andrej Šircelj bo prevzel vodenje ministrstva za finance, notranje ministrstvo Franci Matoz, zunanje pa Tone Kajzer. Minister za izobraževanje, znanost in mladino bo Borut Rončevič, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, za kulturo pa Ignacija Fridl Jarc. Kandidatka za vodenje ministrstva brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu je Suzana Lep Šimenko. Kandidati Demokratov so Anže Logar za gospodarstvo in delo, Tadej Ostrc za zdravstvo in Mihael Zupančič za pravosodje. Iz vrst NSi je predsednik stranke Jernej Vrtovec kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko, Janez Cigler Kralj za kmetijstvo, Valentin Hajdinjak za obrambo in Mateja Ribič za demografijo. Stranka Fokus bo dobila ministrico za kohezijo, Moniko Kirbiš Rojs, SLS pa bo ostala brez ministra. Janša naj bi seznam kandidatov v Državni zbor vložil še nocoj.

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Papež na binkošti: Sveti duh deluje nenehno in preobraža zgodovino.Večer krščanskih izročil na Brezjah združil Slovence v domovini in po svetu.Trump naznanil, da je sporazum z Iranom večinoma dosežen.Dr. Verica Trstenjak: Brez odgovornosti ni zaupanja v državoV Državnem zboru v torek po skrajšanem postopku obravnava zakona o pokopu.Na celjskem območju zaznavajo povečano število kaznivih dejanj.Ruske sile izvedle silovit napad na širše območje Kijeva.

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi. Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi 

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Rojaki, ki živijo na vzhodu Francije, so 1. maja že 90-ič poromali v Habsterdick. V tamkajšnjem svetišču je namreč tudi vitraj zavetnice Slovencev, Marije Pomagaj. Ob oltarju je bilo več duhovnikov, tudi krajevni škof. Župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin je povedal, da so se zbrali v zahvalo Mariji, da jih je v teh desetletjih varovala in da še danes lahko molijo in pojejo v domačem jeziku. Letos je bilo romarjev dobrih 300, iz Pariza je prišla tudi veleposlanica Renata Cvelbar Bek, ki je podelila priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldanski del prvomajskega romanja je potekal v prostorih slovenske misije v Freyming-Merlebachu ob lepih slovenskih pesmih, sicer pa se po besedah Jožeta Kamina rojaki v romarski kraj Habsterdick radi vračajo.

Porabska Slovenka Noemi Illes je na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri, ki ga organizira Primorski tehnološki park ob podpori urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, dosegla tretje mesto po izboru strokovne komisije v kategoriji študentje in prvo mesto po izboru ljudstva. Za STA je povedala, da želi izkoristiti priložnost in zagnati proizvodnjo. Illes izvira iz Porabja, starša sta porabska Slovenca, po končanem šolanju pa je študirala na univerzi v Budimpešti. Prav študij in zanimanje za trajnost sta bila po njenih besedah pomemben vir navdiha za razvoj izdelka sladkorne penice z medom, poimenovani Čebelji oblački. Že od nekdaj je želela postati slaščičarka, vendar je zaradi zasičenosti trga po pandemiji covida-19 začela razmišljati o bolj zdravih alternativah sladkarij. Illes trenutno dela v razvojni agenciji Slovenska krajina v Porabju, kamor se je vrnila po študiju v Budimpešti. Svojo zgodbo želi kot pripadnica zamejske skupnosti vključiti tudi v promocijo izdelka.

Danes je 27. april, Dan upora proti okupatorju. Včasih je bil to Dan osvobodilne fronte ali Dan OF. To je pomemben državni praznik, ki je tudi dela prost dan, a je tudi praznik, ki nas Slovence najbolj deli … Pri njemu nič ne drži, ne datum, ne ime … Bilo je 26. aprila in ni bilo nikakršnega upora proti okupatorju, prav tako je bila ustanovljena Proti imperialistična in ne Osvobodilna fronta. Z nami v oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila: zgodovinar, urednik in sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič mlajši in zgodovinarka, nekdanja ministrica za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch.

Planica v teh dneh gosti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih za svetovni pokal. Danes so za slovenske orle v pravi zimski idili ob šolarjih iz vse Slovenije navijali tudi njihovi zamejski vrstniki. Na povabilo ministra Mateja Arčona je v dolino pod Poncami prišlo skoraj 500 otrok in najstnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, drugič zapored tudi mladi rojaki iz Bosne in Hercegovine. Tako Planica postane tudi kraj povezovanja Slovencev iz vseh štirih zamejstev. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dogodek pripravlja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije ter krovnimi slovenskimi športnimi organizacijami v sosednjih državah: Slovensko športno zvezo iz Avstrije, Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem

Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica. O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam! Foto(zajem zaslona): Hotel Lipa v Monoštru 

Izrael še naprej obstreljuje Teheran in Bejrut, Združene države napovedujejo nadaljevanje napadov na Iran. Islamska republika, ki v regiji odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. Druge teme: - Vlada še naprej evakuira Slovence, ki jim po mnenju ministrstva za delo pripada institut višje sile. - Odzivi na 3 do zdaj predstavljene načrte železniške povezave Ljubljane z Brnikom negativni. - Policisti nadaljujejo preiskavo včerajšnjega streljanja, v katerem so ubili moškega, ki jim je grozil z nožema.

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.'” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!Foto (Boštjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nataša Pric Musar na ogledu muzeja pri Peršmanu 

Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.

Izraelska in ameriška vojska sta zjutraj napadli Iran. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta vsak v svojem nagovoru povedala, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Iranu. Iran je odgovoril hitro in odločno, predvsem z napadi na Izrael in na ameriške vojaške baze v regiji. Drugi poudarki: - Zunanje ministrstvo Slovence v na kriznih območjih poziva k spremljanju razmer, za pomoč se lahko obrnejo tudi na predstavništva Evropske unije. - Izšel je stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. - Domen Prevc zmagal na letalnici na Kulmu.

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo.

V Slovenski hiši v Cortini d'Ampezzo je bil ob robu zimskih olimpijskih iger danes vrhunec dvodnevnega srečanja »Olimpijski mostovi: Povezovanje gospodarstva in športa v zamejskih skupnostih«. Sogostiteljica je bila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Na konferenci so se o pomenu sistematičnega povezovanja slovenskega zamejstva na področjih gospodarstva in športa pogovarjali člani Zamejske gospodarske koordinacije in Zamejske športne koordinacije. V razpravi so sodelovali predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, zamejskih športnih in gospodarskih organizacij iz Italije, Avstrija, Hrvaške in Madžarske ter razvojnih manjšinskih projektov. Na dogodku, ki je bil obenem Letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije, je bil predstavljen tudi Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah 2026–2029.

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Mačka v žaklju nam skušajo prodati na vsakem vogalu, predpustno-predvolilni čas je idealen za norčavce vseh barv. Mahničevci bi imeli urad za deportacije, saj Slovence najbolj skrbijo nenadzorovani migracijski tokovi. Pomembne so tudi interpretacije o strankarskih finančno-medijskih okljukih, mimogrede pa iz konteksta vzamemo in uničimo še kakšnega strokovnjaka. Premier se s pomočjo svojega odvetniškega spin doktorja trudi znebiti KPK virusa. Po svetu ob začetku zimske olimpijade še naprej odmevajo Epsteinovi dosjeji iz omare in Trumpovo generalno direktorovanje svetu in vesolju.

Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).

6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v petek v Gornjem Seniku v Porabju udeležila sestanka programskega odbora Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba. Urad skupaj z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj vodi delovanje sklada. Na sestanku so razpravljali o prijavljenih projektih in dosegli soglasje o tistih, ki bodo financirani iz skupnega meddržavnega sklada. Slovenija in Madžarska vanj prispevata vsaka milijon evrov. Končno odločitev bodo sprejeli na naslednjem zasedanju v začetku februarja, predvidoma v Lendavi. Državna sekretarka Vesna Humar je povedala, da »slovensko-madžarski sklad prispeva k temu, da so dialog in odnosi v čezmejnem prostoru odlični, kar je velik kulturni in civilizacijski dosežek. Ne glede na to, koliko izjemnih in čudovitih projektov bo izvedenih, je to prvi in morda najpomembnejši uspeh celotnega projekta.

Zakaj Slovenija izgublja konkurenčno tekmo s sosednjimi državami, zakaj so trenutne rasti plač dolgoročno nevzdržne in kako lahko posamezniki izkoristijo nove naložbene mehanizme za finančno osamosvojitev? Kako neobanke osvajajo Slovence? Kakšne so pričakovane dividende? Pred mikrofonom: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Nasilni poseg na protifašističnem taboru na Peršmanovi obudil močna čustva Sporna policijska akcija konec julija na protifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na Avstrijskem je sprožila oster odziv ne le med koroškimi Slovenkami in Slovenci, ampak tudi v Sloveniji. Racija je potekala na kraju, ki ima za koroške Slovence veliko simbolno vrednost. Na tem območju so nacisti 25. aprila 1945 ubili enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Preiskovalna komisija, ki preučuje okoliščine akcije, je med tem časom pripravila vmesno poročilo, dokončnega epiloga pa še ne. Dejanje avstrijske policije pa je odprlo vprašanje zgodovinskih bremen skozi čas. O vsem tem in kulturi spominjanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Oddaja je nastala v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars; prvič je bila objavljena v oddaji Ars humana. Gostje: Marta Ivašič, prof. zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine; Eva Hartmann, podpredsednica Društva Peršman; Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu; Janez Stergar, prof. zgodovine in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Avtor oddaje Miha Pasterk

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.