Podcasts about slovence

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v okvirju turneje v ZDA v tem tednu obiskala ameriške Brezje v Lemontu pri Chicagu in se srečala s člani slovenske skupnosti v Slovenskem katoliškem centru, je sporočil generalni konzulat Slovenije v Clevelandu. V Jolietu je obiskala cerkev sv. Jožefa, se srečala z županom in obiskala muzej Planinšek Grocery and Meat Market, ki prikazuje zgodovino slovenskih priseljencev na območju ter njihovo podjetniško dejavnost in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. V Chicagu je s skupino mladih slovenskih in slovensko-ameriških strokovnjakov govorila o strokovnemu povezovanju ter možnostih za nadaljnjo krepitev vezi med Slovenijo in slovensko skupnostjo v ZDA. Obiskala je tudi MAH Machine, podjetje družine Hozjan, ki letos praznuje 50-letnico in je veliko prispevalo k postavitvi Slovenskega katoliškega centra. Ministrica Lep Šimenko se je nato odpravila v Wisconsin, do konca poti pa bo med drugim obiskala še ameriške Slovence v Clevelandu. Tam bo jutri posebna gostja na literarnem večeru ob 120. obletnice Slovenske narodne knjižnice, v mestu pa potekajo tudi Slovenski dnevi.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se te dni mudi pri rojakih v ZDA. Ob začetku obiska se je v San Franciscu srečala s predstavniki slovenske skupnosti. Obiskala je Slovenski dom, ki že več kot sto let združuje rojake na tamkajšnjem področju ter ga skupaj upravljajo Klub Slovenija, Slovenska narodna podporna enota (SNPJ) in Kranjsko slovenska katoliška jednota (KSKJ). Med drugim se je srečala tudi s slovenskimi študenti Ameriško-slovenske fundacije ASEF in se udeležila okrogle mize s slovenskimi podjetniki iz Silicijeve doline, ki uspešno delujejo na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti je podpisala spomenico o dolgoročnejšem programskem sodelovanju med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Republiko Slovenijo na področju znanosti, izobraževanja, prenosa znanja in vključevanja mladih strokovnjakov v mednarodna okolja. Kot je študente ASEF na Stanfordru in Berkleyju vprašala, če se nameravajo vrniti v Slovenijo, je večina odgovorila pritrdilno ter pri tem poudarila kakovost življenja v Sloveniji.

Na porabske Slovence smo lahko zelo ponosni, ker so kot skupnost enotni, vidijo se rezultati vsega preteklega dela na vseh področjih, je po obisku Porabja na Madžarskem povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Glede ohranjanja slovenskega jezika in gospodarskega razvoja je za STA dejala, da moramo zagotoviti dvojezične učitelje in dovolj delovnih mest v bližini. Ministrico je na obisku spremljala tudi državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta se srečali s porabskimi župani, ki so predstavili aktualne razmere v porabskih vaseh. Pogovor je bil namenjen predvsem mladim, pomenu zamejskega športa, ustvarjanju možnosti za življenje in delo v Porabju ter o nadaljnjemu čezmejnemu sodelovanju. Gostji sta si v Števanovcih ogledali cerkev svetega Štefana Hardinga ter se seznanili z načrti za obnovo cerkve ter z duhovno oskrbo Slovencev v Porabju.

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Tudi letošnja obeležitev spomina na bazoviške junake prinaša pester in večdnevni program, ki ga pripravlja poseben odbor pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Osrednji dogodek bo to nedeljo. Ob 6.45 bo potekal recital mladih, sledil bo planinski pohod, ob 10h bo slovesnost pri Sveti Ani v Trstu, ob 15h pa osrednja slovesnost pri spomeniku v Bazovici. Glavna govornika bosta pesnica, pisateljica in psihologinja Alenka Rebula in radijski voditelj in psiholog Massimo Cirri. Zbrane bo pozdravila državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. V nedeljo zvečer bo v bazoviški cerkvi sveta maša. Program se bo nadaljeval v ponedeljek s predvajanjem filma Streli v Bazovici, v sredo pa bodo dejavnosti za dijake. Letošnji program utira pot do leta 2030, stoletnice Tržaškega procesa. Vsako leto bo poudarek na enem izmed štirih bazoviških junakov, letos je to Alojz Valenčič, ki se je rodil pred 130-imi leti. Letos bodo pri programu sodelovali dijaki Liceja Martina Slomška iz Trsta.

V Clevelandu v ZDA se bodo to nedeljo začeli Slovenski dnevi 2026. Generalni konzulat naše države skupaj s slovensko skupnostjo pripravlja pester program od festivala klobas, vinske trgate in kulinarične delavnice, vse bo prepleteno s slovensko glasbo in druženjem z osnovnim namenom: ohranjanje slovenske kulturne dediščine in njena promocija v ZDA. Letošnji program bo obogaten tudi s praznovanjem v čast 250-letnice ustanovitve Združenih držav in se bo zaključil 27. septembra. V okviru literarnega večera ob 120. obletnici Slovenske čitalnice v Clevelandu in obeležitvi zapuščine pesnika Srečka Kosovela bo kot častna gostja sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Slednja je pred obiskom rojakov v ZDA za naš radio dejala, da se obiska zelo veseli. Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 17.00.

Navkljub rojakom, ki v svetu cestnega kolesarstva postavljajo rekorde in skoraj nedosegljive mejnike, je doslej najmlajši slovenski zmagovalec etape na tritedenskih dirkah danes postal Jakob Omrzel. Povedal je, da se je počutil zelo dobro, da ni utrujen niti po koncu etape ter da samo uživa v trenutku. V skupnem seštevku, kjer na drugem mestu ostaja Primož Roglič, je Omrzel napredoval na 6-to mesto. V oddaji tudi o tem: - Vlada želi z novelo znižati trošarine na kurilno olje, napovedane tudi subvencije za kmete in avtoprevoznike - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šiménko od Italije pričakuje recipročen odnos pri zaščiti manjšin - Rdeči križ se pripravlja na osrednji dogodek ob praznovanju 160-e obletnice delovanja.

Tudi letos so na voljo za štipendije za zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji. Prijaviti se je potrebno do konca tega meseca pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. To velja za tiste s stalnim prebivališčem zunaj Slovenije, ki bodo prvič vpisani v višješolski ali visokošolski program 1. ali 2. stopnje v Sloveniji. Za razpis je namenjenih 275.000 evrov, osnovna štipendija znaša 258,40 evrov mesečno, možen je tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje. Kandidati ne smejo prejemati državne ali Zoisove štipendije, biti zaposleni ali opravljati samostojne dejavnosti. Izbor temelji na treh merilih: učnem uspehu, aktivnem sodelovanju v slovenskih organizacijah zunaj Slovenije ter oceni Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Štipendija se lahko dodeli do zaključka izobraževalnega programa, štipendisti pa morajo uspešno napredovati in redno izpolnjevati razpisne pogoje.

V Monoštru na Madžarskem je Društvo porabskih slovenskih upokojencev včeraj pripravilo praznovanje ob 30-letnici delovanja, njihova pevska skupina Rožmarin pa je praznovala 10-letnico. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. Rojakom se je zahvalila za njihovo dolgoletno predano delo. Poudarila je dragoceno vlogo starejših pri prenašanju slovenskega jezika, spomina, izročila in pripadnosti na mlajše rodove. Prav njihova vztrajnost, znanje in povezanost pomembno prispevajo k živosti slovenske skupnosti v Porabju. Društvu, ki šteje 98 članov in povezuje slovenske upokojence iz sedmih vasi in središča Porabja, je ob tej priložnosti podelila tudi priznanje Urada, saj s svojimi jezikovnimi, kulturnimi, kulinaričnimi in medgeneracijskimi dejavnostmi prispeva k ohranjanju slovenskega jezika, kulture, običajev in dediščine v Porabju. Slovesnost je bila hkrati del tradicionalnega letnega srečanja s partnerskimi organizacijami iz Slovenije, ki že vrsto let krepi čezmejne prijateljske in kulturne vezi.

Na Svetih Višarjah je v nedeljo, 2. avgusta, potekalo 38. Romanje treh Slovenij, ki je tudi letos združilo Slovence iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Pripravila Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Tradicionalno srečanje je znova potrdilo, da Svete Višarje ostajajo kraj, kjer se spletajo vezi med rojaki z vseh koncev sveta ter utrjujejo skupna duhovna, kulturna in narodna pripadnost. Program se je začel s predavanjem izseljenskega duhovnika v Stuttgartu v Nemčiji dr. Zvoneta Štrublja z naslovom Pot od Trubarja do Kosovela, v katerem je spregovoril o pomenu slovenske kulturne dediščine in njeni aktualnosti v današnjem času. Vmes je sodeloval msgr. Janko Krištof dekan in župnik v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem ter predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca z interpretacijo poezije Srečka Kosovela.

Včeraj je na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK, ki povezuje zamejske kmetijske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem in obema državnima sekretarkama. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, njihovemu vključevanju v kmetovanje ter prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše generacije. Ministrica je podčrtala, da ima kmetijstvo v zamejstvu poleg gospodarskega in razvojnega pomena tudi pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske skupnosti. Spomnila je, da so zamejske kmetije tudi v težkih zgodovinskih okoliščinah ostajale prostor, kjer so se ohranjali slovenski jezik, kultura in identiteta. Naglasila je željo, da bi organizacija AGRASLOMAK v svoje vrste pritegnila čim več mladih, saj je prihodnost kmetijstva v zamejstvu v veliki meri odvisna od tega, ali bo mladim omogočeno, da v kmetovanju prepoznajo perspektivo in možnost za kakovostno življenje ter delo na podeželju.

Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pod vodstvom Marije Ahačič Pollak bo ob 35-letnici delovanja od nedelje do torka nastopila na Ptuju, v Tržiču in v Celju. Na vseh koncertih se jim bosta pridružila tudi violončelistka Cristina Basili in kitarist Timotej Kosovinc. Zapele bodo nekaj ljudskih in zabavnih, slovenskih in angleških. Posebnost tokratne turneje je, da bo v zasedbi več mlajših pevk kot tistih, ki pojejo že več let. Nastopov vokalne skupine Plamen se bosta po napovedih udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch.

Na povabilo Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF je v teh dneh v Sloveniji osem štipendistov programa Visit Slovenia, ki prihajajo iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Belgije, Kanade, Argentine in Avstralije: študentka zdravstvene nege Cecilija Rowane, študentka kemijskega inženirstva Eleanor Withrow, študent fizike Nikolas Gestrich, študenti ekonomije in prava Ignacio Farah Bečaj, Kevyn O'Connell ter Geronimo Miguel Comba, astrofizik Jacob Tyle ter scenarist Matija Šraj. ASEF s svojimi programi že od leta 2017 spodbuja povezovanje slovenskih študentov in mladih raziskovalcev z vrhunskimi mentorji ter omogoča pridobivanje mednarodnih raziskovalnih izkušenj, hkrati pa vnovično povezovanje z njihovimi koreninami. Štipendiste in njihovo mentorico dr. Špelo Jalen, direktorico razvoja bioloških zdravil v Novartisu, sta na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejeli tudi ministrica Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch.

Predstavita se kot Valter in Kristina Šuber, v Avstraliji sta Walter in Kristine. Potomca Slovencev sta se spoznala na folklori v Marylandu, se zaljubila in si ustvarila družino. Walter je član Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, pred kratkim pa je prejel priznanje Order of Australia Medal, med drugim tudi za prispevek k jeklarski industriji. Razlagata o svojem življenju na obrobju Sydneyja, promociji slovenstva ter radijski postaji Voice of Slovenian Australians (VOSA) Sydney.

Svetovni slovenski kongres je ob 35. obletnici izdaj jubilejno znanstveno monografijo »Svetovni slovenski kongres 1991–2026 – In dokler bo živel slovenski rod«, ki na celovit način predstavlja zgodovino, razvoj in poslanstvo organizacije. O njenem nastajanju in vsebini so govorili: urednik dr. Dejan Valentinčič ter avtorja prispevkov dr. David Hazemali in dr. Damjan Kukovec. Pogovor, ki ga je vodila Mateja Feltrin, je razkril, da publikacija ni zgolj pregled petintridesetih let delovanja Svetovnega slovenskega kongresa, temveč tudi razmislek o njegovem mestu v slovenski družbi in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje. Poročali smo tudi o seji Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Njegovi člani so predstavniki slovenskih skupnosti iz izseljenstva, predstavniki slovenskih organizacij, ki delujejo na področju skrbi za ohranjanje slovenstva po svetu, in ministri, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu. Po seji sta govorila predsednik sveta, premier Janez Janša in podpredsednica, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko.

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in Slovenska prosveta vabita na letošnje, 61. študijske dneve Draga, ki bodo od 11. do 13. septembra na Opčinah pri Trstu. Tokrat se bodo z gosti spraševali, kako umetna inteligenca in druge nove tehnologije, ki vse bolj posegajo na področje človekovega mišljenja in odločanja, lahko bogatijo človeško življenje in prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in skupnega spomina ter kako lahko pomagajo povezovati Slovence po svetu. Hkrati se bodo vprašali, ali lahko nove tehnologije pomagajo graditi mir v času vse večjih napetosti in delitev. Med gosti letošnje Drage in Drage mladih bodo: Dan Podjed, Marcelo Brula, Marko Grobelnik, Jan Macarol, Verica Trstenjak, Janez Šušteršič in p. Igor Salmič. Zadnji dan Drage bodo izročili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Tudi letos napovedujejo neposredni prenos na spletu.

Slovenci v Italiji se danes spominjajo prav posebne obletnice, mineva namreč natanko 106 od požiga narodnega doma v Trstu, simbola slovenske prisotnosti v središču mesta. Kako pomembna je bila svoj čas ta stavba? Sicer pa ostajajo odprta še številna druga vprašanja povezano s slovensko narodno skupnostjo, tako glede nepremičnin kot njeno politično zastopanostjo. V Italiji namreč snujejo nov volilni zakon. Kdaj bo znano, če bo spoštoval tudi zaščitni zakon za Slovence v katerem piše, da morajo ti imeti olajšano pot do izvolitve v politična predstavniška telesa? Kako pa sicer minevajo ti vroči poletni dnevi v sosednji deželi? Katere prireditve in dogodke lahko obiščete v Furlaniji Julijski krajini? Ali se bo po lanskem oktobru spet mogoče peljati z openskm tramvajem, ki je bojda 'rojen' pod nesrečno zvezdo?

Svetovni slovenski kongres SSK je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Predvajali smo pozdrave in nagovore, ki so jih pripravili: predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, dr. Aleš Musar, ki je govoril v imenu predsednice Republike Slovenije, državni sekretar na zunanjem ministrstvu dr. Stanislav Raščan, eden prvih podpredsednikov Svetovnega slovenskega kongresa, državna sekretarka na uradu za Slovence po svetu dr. Helena Jaklitsch, Ernest Herzog, izvršni direktor programov Svetovnega judovskega kongresa in akademik prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan.

V Ljubljani je potekla seja Sveta vlade za Slovence po svetu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je pojasnil, da so govorili o tem, kako pomagati rojakom in tu je temeljna naloga, kako okrepiti identiteto. Janša je še napovedal vpeljavo odgovornih oseb na posameznih ministrstvih. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko pa je napovedala okrepitev dejavnosti za krepitev znanja slovenskega jezika, kulture in gospodarsko sodelovanje. Seje Sveta za Slovence po svetu bodo po novem dvakrat na leto na daljavo, enkrat pa v živo.

Mohorjeva družba iz Celovca je sklenila projekt Lingua. Ob tem so predstavili ključne dosežke ter publikacijo s prispevki konferenc »gemeinsam/skupno« iz let 2023, 2024 in 2025. Knjiga predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja. Projekt LINGUA je bil sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021-2027 in s strani dežele Koroške. Pred zaključkom projekta so v Mohorjevi hiši v Celovcu pripravili zanimivo in vsebinsko bogato omizje posvečeno dvojezični predšolski vzgoji. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki s področja dvojezične predšolske vzgoje z obeh strani meje. S svojo navzočnostjo so dogodek počastili tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, generalna konzulka Republike Slovenije v Celovcu Maja Balant Slobodjanac ter deželni svetnik mag. Peter Reichmann. Mohorjeva družba je bila ustanovljena 27. julija 1851 v Celovcu, torej bo konec tega meseca minilo 175 let od ustanovitve. Čeprav danes v treh državah delujejo tri Mohorjeve družbe, jih povezuje skupno poslanstvo: ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete ter krepitev povezanosti enotnega slovenskega kulturnega prostora.

V Benečiji in v Vidmu so se že pretekli mesec zaključili tečaji slovenskega jezika, ki so potekali na šolah in v popoldanskem času ter jih je organiziralo Združenje Evgen Blankin. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so bili pri združenju še posebej zadovoljni z izvedbo tečajev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Prvič so izvedli tečaj na nižji srednji šoli Bearzi v Vidmu in prvo leto je uspešno potekal tudi tečaj v vrtcu in na osnovni šoli v Tavorjani. Še posebej jih veseli dejstvo, da se je hkrati povečalo število ur namenjenih slovenskemu jeziku na nekaterih šolah. Tečaje so izvedli ob finančni podpori Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežele Furlanije Julijske krajine. Združenje je tako v šolskem letu 2025/26 poskrbelo, da je več kot 280 otrok imelo priložnost spoznati slovenski jezik, ki se govori in živi na obmejnem prostoru skupaj s furlanščino in italijanščino kot jezik slovenske manjšine v Italiji, jezik sosednje države Slovenije in je nenazadnje tudi uradni jezik Evropske unije.

V središču oddaje so jubileji in praznovanja, povezani tudi s 35-letnico samostojne Slovenije. Praznovali so jo na letošnjem Taboru Slovencev po svetu, ki je minil v znamenju prepletanja slovenske in argentinske kulture. Ujeli smo utrinke s slovesnosti ob 35-letnici Svetovnega slovenskega kongresa ter misli z dogodka ob 40-letnici Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije in stoletnici Slovenske zveze v Ameriki. Ob tem smo se pogovarjali tudi z novo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Slišite lahko še, kako se je skupina rojakov, na pobudo SPD Triglav Zuerich, ob rojstnem dnevu Slovenije povzpela na Triglav ter ob Aljaževem stolpu razvila slovensko zastavo.

V Ljubljani, na Srednji vzgojiteljski šoli bo jutri tako imenovan Argentinski večer, ko bodo nastopili letošnji maturantje iz Argentine oziroma abiturienti Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka RAST 55, folklorna skupina Mladika ter glasbena skupina Potomci. Večera sta bosta udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki bo zbrane uvodoma tudi pozdravila in državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch. Dogodek v okviru Mladinske poletne šole slovenskega jezika pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Državna sekretarka Helena Jaklitsch bo jutri tudi gostja pogovornega večera na srečanju Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK-u. Na dogodku, ki ga pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo o treh Slovenijah, matični, zamejski in izseljenski ter enotnem kulturnem prostoru, skupaj z državno sekretarko razpravljale: urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini Mariana Poznič, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz zamejstva v Italiji Erika Jazbar ter skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u Helena Janežič, ki bo pogovor tudi vodila. Z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi bo večer popestrila glasbena skupina Los Tilos iz Argentine.

Revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Naša luč letos praznuje 75 let neprekinjenega izhajanja. V oddaji so ob tem govorili sedanji in nekdanji uredniki Lenart Rihar, Izidor Pečovnik, Janez Pucelj in Ljubo Bekš ter urednica rubirke Jezikovni kotiček dr. Damjana Kern Andoljšek.

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba v torek zvečer obeležili v Ljubljani. Slišali smo, kaj je povedala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in predsednik zveze ter glavni urednik mesečnika Izidor Pečovnik. Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 32. Tabor Slovencev po svetu. Več so nam povedali Boštjan in Anja Kocmur iz društva ter novinarka Vida Petrovčič, ki bo povezovala okroglo mizo [od 23:55 naprej]. Društvo katoliških pedagogov Slovenije na mednarodno konferenco o domoljubju vabi tudi zdomce in izseljence. Več nam je povedala predsednica društva Helena Kregar [od 33:52 naprej]

Mesečnik za Slovence po svetu Naša luč neprekinjeno izhaja že 75 let. To pomembno obletnico sta Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih delavcev v Evropi in Rafaelova družba sinoči obeležili v Ljubljani. Državna sekretarka na USZS dr. Helena Jaklitsch je naglasila pomen visoke obletnice. Naša luč že 75 let izhaja neprekinjeno, izšlo je že 758 številk, za prihodnost se spogledujejo z elektronsko obliko, je dejal predsednik omenjene zveze Izidor Pečovnik Dori. Ob obletnici Naše luči so predvajali tri kratke filme, ki jih je zasnovala Rafaelova družba: film o zgodovini in poslanstvu Naše luči ter prva dva filma iz serije Zamejstvo skozi oči mladih, ki predstavljata Porabje in slovensko skupnost v Italiji.

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica. Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov med dosedanjim ministrom Matejem Arčonom in novo imenovano ministrico Suzano Lep Šimenko. Šlo je za neke vrste zamenjavo položajev. Nova ministrica je bila v prejšnjem sklicu državnega zbora predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v aktualnem sklicu pa je to Arčon. Na predstavitvi nove ministrice v državnem zboru sta oba dejala, da je bilo sodelovanje med pristojnima komisijo in uradom v prejšnjem mandatu zgledno in usmerjeno v pomoč rojakom v zamejstvu in po svetu po najboljših močeh. Pričakovati je, da bosta v obrnjenih vlogah nadaljevala dobro sodelovanje. Prišlo je tudi do menjave na mestu državnega sekretarja oz. bolje rečeno državne sekretarke na Uradu. Vesno Humar je zamenjala Helena Jaklitsch, ki je bila ministrica na tem uradu v vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022.

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Znana so imena vseh ministrskih kandidatov v četrti vladi Janeza Janše. SDS je potrdila sedmerico kandidatov - Andrej Šircelj bo prevzel vodenje ministrstva za finance, notranje ministrstvo Franci Matoz, zunanje pa Tone Kajzer. Minister za izobraževanje, znanost in mladino bo Borut Rončevič, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, za kulturo pa Ignacija Fridl Jarc. Kandidatka za vodenje ministrstva brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu je Suzana Lep Šimenko. Kandidati Demokratov so Anže Logar za gospodarstvo in delo, Tadej Ostrc za zdravstvo in Mihael Zupančič za pravosodje. Iz vrst NSi je predsednik stranke Jernej Vrtovec kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko, Janez Cigler Kralj za kmetijstvo, Valentin Hajdinjak za obrambo in Mateja Ribič za demografijo. Stranka Fokus bo dobila ministrico za kohezijo, Moniko Kirbiš Rojs, SLS pa bo ostala brez ministra. Janša naj bi seznam kandidatov v Državni zbor vložil še nocoj.

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Papež na binkošti: Sveti duh deluje nenehno in preobraža zgodovino.Večer krščanskih izročil na Brezjah združil Slovence v domovini in po svetu.Trump naznanil, da je sporazum z Iranom večinoma dosežen.Dr. Verica Trstenjak: Brez odgovornosti ni zaupanja v državoV Državnem zboru v torek po skrajšanem postopku obravnava zakona o pokopu.Na celjskem območju zaznavajo povečano število kaznivih dejanj.Ruske sile izvedle silovit napad na širše območje Kijeva.

Aleksander - Aleks Rebula se je v iskanju službe pred 11 leti s Krasa z nekdanjo partnerko in sinom preselil v Melbourne. Tam je ostal in se predkratkim na Filipinih poročil s sedanjo ženo. Izhaja iz družinske tradicije zborovskega petja, zato je filipinski zbor Caceres Chorale nagovoril, da se je naučil in zapel tri slovenske pesmi: Pri farni cerkvici, Čej so tiste stezice in Dajte mi zlatih strun. Presenečenje je uspelo. Programer v pogovoru razlaga tudi, zakaj je tako “zagrizen” promotor slovenske kulture, zakaj obžaluje, da je zapustil Kras - in zakaj vseeno ostaja v Avstraliji. Slovence v Melbournu poziva, naj mu predlagajo dobro pekarno, saj najbolj pogreša naš slovenski kruh. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si. POSNETKI ZBORA Caceres Chorale: https://www.youtube.com/watch?v=2SCnPfHxdZg https://www.youtube.com/watch?v=DyU0I6sX_BE&t=314s 

36. Senjam beneške piesmi, festival pesmi v slovenskih narečjih videmske pokrajine, ki ga vsaki dve leti na Lesah pripravlja kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič in je potekal minuli konec tedna, je prinesel kar 18 novih pesmi. To je bil tudi poklon številnim ustvarjalcem festivala, med njimi Aldu Klodiču, Kekku in Petru Zuanelli. Na festivalu so nastopili tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so zapeli pesmi z minulih festivalov. Jutri pa bo v Benečiji šport združil mlade z obeh strani meje. Občina Tipana v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin in časnikom Dom organizira zabavno športno prireditev Igre brez meja. Na njej bo sodelovalo več kot 80 otrok iz štirih podružničnih šol. Iz italijanske strani bodo nastopili otroci, ki obiskujejo osnovni šoli v Tipani in na Njivici, s slovenske pa otroci iz šol v Breginju in Drežnici. Vrhunec tekmovanja bo tek po ulicah Tipane. Na obeh šolah z italijanskim učnim jezikom tako v Tipani kot na Njivici se otroci pridno učijo slovenščine na tečajih, ki jih organizira združenje Evgen Blankin s podporo Dežele FJK in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi. Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi 

Rojaki z vzhoda Francije so 1. maja že 90-ič poromali k Mariji Pomagaj v Habsterdick, pridružila se jim je tudi slovenska veleposlanica iz Pariza. Več nam je povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin [0:55-15:25]. Pri slovenskem romanju v Lujan v Argentini 3. maja je bilo že 90-ič bandero Svetogorske Marije in ves ta čas ga nosi nekdo iz družine Troha, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič [15:50-25:40]. Letos mineva 50 let od pobude za Večer slovenskih krščanskih izročil, ki ga bomo obhajali to soboto, 23. maja, zvečer [26:05-31:30]. Vabljeni, da se nam pridružite pri neposrednem prenosu z Brezij.

Za Slovence v Argentini je na začetku maja zelo pomemben dogodek romanje v Lujan. To je srečanje, kjer se vsako leto zbere največ Slovencev v Argentini, nam je povedala zastopnica Slovencev iz Argentine v svetu vlade za Slovence po svetu Mariana Poznič. Letošnje geslo je bilo Z Marijo romamo v bratstvu h Kristusu. Romarsko sveto mašo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval zaslužni nadškof, rojak Andrej Stanovnik. V popoldanskem času je bila procesija po trgu pred baziliko, kjer so mladi v sprevodu nesli kip lujanske Marije, okrašeno podobo brezjanske Marije in bandero Svetogorske Marije. Slednje je bilo prvič prisotno na romanju pred 90-imi leti, ves čas pa bandero nosi nekdo iz družine Troha. Začetnika romanj v Lujan sta bila duhovnika Jože Kastelic in Janez Hladnik in to že tridesetih letih minulega stoletja. Vsakoletno romanje je vir blagoslova za Slovence v Argentini.

Izrael še naprej obstreljuje Teheran in Bejrut, Združene države napovedujejo nadaljevanje napadov na Iran. Islamska republika, ki v regiji odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. Druge teme: - Vlada še naprej evakuira Slovence, ki jim po mnenju ministrstva za delo pripada institut višje sile. - Odzivi na 3 do zdaj predstavljene načrte železniške povezave Ljubljane z Brnikom negativni. - Policisti nadaljujejo preiskavo včerajšnjega streljanja, v katerem so ubili moškega, ki jim je grozil z nožema.

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Izraelska in ameriška vojska sta zjutraj napadli Iran. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta vsak v svojem nagovoru povedala, da je med cilji operacije tudi sprememba režima v Iranu. Iran je odgovoril hitro in odločno, predvsem z napadi na Izrael in na ameriške vojaške baze v regiji. Drugi poudarki: - Zunanje ministrstvo Slovence v na kriznih območjih poziva k spremljanju razmer, za pomoč se lahko obrnejo tudi na predstavništva Evropske unije. - Izšel je stripovski turistični vodnik po čezmejnem Krasu. - Domen Prevc zmagal na letalnici na Kulmu.

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

Mačka v žaklju nam skušajo prodati na vsakem vogalu, predpustno-predvolilni čas je idealen za norčavce vseh barv. Mahničevci bi imeli urad za deportacije, saj Slovence najbolj skrbijo nenadzorovani migracijski tokovi. Pomembne so tudi interpretacije o strankarskih finančno-medijskih okljukih, mimogrede pa iz konteksta vzamemo in uničimo še kakšnega strokovnjaka. Premier se s pomočjo svojega odvetniškega spin doktorja trudi znebiti KPK virusa. Po svetu ob začetku zimske olimpijade še naprej odmevajo Epsteinovi dosjeji iz omare in Trumpovo generalno direktorovanje svetu in vesolju.

Zakaj Slovenija izgublja konkurenčno tekmo s sosednjimi državami, zakaj so trenutne rasti plač dolgoročno nevzdržne in kako lahko posamezniki izkoristijo nove naložbene mehanizme za finančno osamosvojitev? Kako neobanke osvajajo Slovence? Kakšne so pričakovane dividende? Pred mikrofonom: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Nasilni poseg na protifašističnem taboru na Peršmanovi obudil močna čustva Sporna policijska akcija konec julija na protifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na Avstrijskem je sprožila oster odziv ne le med koroškimi Slovenkami in Slovenci, ampak tudi v Sloveniji. Racija je potekala na kraju, ki ima za koroške Slovence veliko simbolno vrednost. Na tem območju so nacisti 25. aprila 1945 ubili enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Preiskovalna komisija, ki preučuje okoliščine akcije, je med tem časom pripravila vmesno poročilo, dokončnega epiloga pa še ne. Dejanje avstrijske policije pa je odprlo vprašanje zgodovinskih bremen skozi čas. O vsem tem in kulturi spominjanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Oddaja je nastala v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars; prvič je bila objavljena v oddaji Ars humana. Gostje: Marta Ivašič, prof. zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine; Eva Hartmann, podpredsednica Društva Peršman; Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu; Janez Stergar, prof. zgodovine in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Avtor oddaje Miha Pasterk