Podcasts about slovence

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

V Ljubljani se je v teh dneh zaključil seminar za učiteljica in učitelje, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah. Udeležilo se ga je 19 udeležencev iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske. Seminar, namenjen osvežitvi in poglobitvi znanja ter metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju, sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo.

V Slovenski hiši v Cortini d'Ampezzo je bil ob robu zimskih olimpijskih iger danes vrhunec dvodnevnega srečanja »Olimpijski mostovi: Povezovanje gospodarstva in športa v zamejskih skupnostih«. Sogostiteljica je bila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Na konferenci so se o pomenu sistematičnega povezovanja slovenskega zamejstva na področjih gospodarstva in športa pogovarjali člani Zamejske gospodarske koordinacije in Zamejske športne koordinacije. V razpravi so sodelovali predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, zamejskih športnih in gospodarskih organizacij iz Italije, Avstrija, Hrvaške in Madžarske ter razvojnih manjšinskih projektov. Na dogodku, ki je bil obenem Letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije, je bil predstavljen tudi Program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah 2026–2029.

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Mačka v žaklju nam skušajo prodati na vsakem vogalu, predpustno-predvolilni čas je idealen za norčavce vseh barv. Mahničevci bi imeli urad za deportacije, saj Slovence najbolj skrbijo nenadzorovani migracijski tokovi. Pomembne so tudi interpretacije o strankarskih finančno-medijskih okljukih, mimogrede pa iz konteksta vzamemo in uničimo še kakšnega strokovnjaka. Premier se s pomočjo svojega odvetniškega spin doktorja trudi znebiti KPK virusa. Po svetu ob začetku zimske olimpijade še naprej odmevajo Epsteinovi dosjeji iz omare in Trumpovo generalno direktorovanje svetu in vesolju.

Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).

6. maja 2026 bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je prizadel tudi Posočje. Umrlo je skoraj 1000 ljudi, 2 tisoč 400 je bilo poškodovanih, številne vasi pa so bile uničene. Je pa potres spodbudil beneške Slovence k razmisleku, kdo so in kako naprej, pravi znana beneška pesnica in vsestranska kulturna delavka Marina Černetič. Poleg obnove porušenih domov so se začela formalno ustanavljati slovenska društva, nastalo je Beneško gledališče, skrb za otroke, ustvarjalne delavnice in tabori pa so bili prvi zametki dvojezične večstopenjske šole v Špetru. O posledicah potresa in pestrem kulturnem delovanju se z Marino Černetič pogovarja Lucija Tavčar, urednica Radia Trst A.

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v petek v Gornjem Seniku v Porabju udeležila sestanka programskega odbora Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba. Urad skupaj z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj vodi delovanje sklada. Na sestanku so razpravljali o prijavljenih projektih in dosegli soglasje o tistih, ki bodo financirani iz skupnega meddržavnega sklada. Slovenija in Madžarska vanj prispevata vsaka milijon evrov. Končno odločitev bodo sprejeli na naslednjem zasedanju v začetku februarja, predvidoma v Lendavi. Državna sekretarka Vesna Humar je povedala, da »slovensko-madžarski sklad prispeva k temu, da so dialog in odnosi v čezmejnem prostoru odlični, kar je velik kulturni in civilizacijski dosežek. Ne glede na to, koliko izjemnih in čudovitih projektov bo izvedenih, je to prvi in morda najpomembnejši uspeh celotnega projekta.

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

Zakaj Slovenija izgublja konkurenčno tekmo s sosednjimi državami, zakaj so trenutne rasti plač dolgoročno nevzdržne in kako lahko posamezniki izkoristijo nove naložbene mehanizme za finančno osamosvojitev? Kako neobanke osvajajo Slovence? Kakšne so pričakovane dividende? Pred mikrofonom: Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Ob robu 54. novoletnega srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu so podpisali pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) na tem območju, ki predstavlja začetek novega skupnega poglavja razvoja čezmejnega prostora. Že dlje časa so iskali ustrezen model skupnega razvojnega pristopa, s katerim bi lahko sistematično uresničevali pobude in ideje. Na lanskem srečanju je dozorela ideja o ustanovitvi EZTS, letošnje srečanje pa je prineslo podpis pisma o nameri. EZTS z delovnim imenom Povezane doline - Valli condivise bo združeval pet slovenskih občin - Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči in Brda -, 23 italijanskih občin, povezanih v dve gorski skupnosti (Gorska skupnost Nadiških in Terskih dolin ter Gorska skupnost Železne in Kanalske doline) ter občini Čedad in Prapotno. Dogodka se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, eden od pobudnikov ustanovitve EZTS. Na srečanju je dejal, da je EZTS priložnost za novo razvojno dinamiko, ki lahko prebivalcem ob meji prinese konkretne koristi, predvsem mladim, ter okrepi sodelovanje na kulturnem, gospodarskem in družbenem področju.

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite!Foto (Novice.at): Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista) 

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bil gost škofov za Slovence v Gorici duhovnik Karlo Bolčina. Zanimalo nas je, kako je doživel prvi izredni konzistorij, ki ga je sklical papež Leon XIV. in kako bi komentiral njegov prvi govor članom diplomatskega zbora. Sicer pa ste v oddaji lahko slišali tudi, kaj je sveti oče povedal na nedeljo Jezusovega krsta, kako je nagovoril več tisoč mladih iz rimske škofije in kakšno je stanje v Venezueli.

Gostja oddaje je državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se ozira na poglavitne dogodke in delo Urada v minulem letu, postregla je z nekaterimi novostmi , ki so povezane s področjem Slovencev po svetu in nanizala tudi nekaj konkretnih informacij, ki zadevajo delovanje slovenskih skupnosti po svetu. Gostimo tudi raziskovalko migracij dr. Julijo Sardelič Winikoff, rojakinjo iz Prekmurja, ki že več kot šest let biva in deluje na Novi Zelandiji. Pogovarjamo pa se tudi s predsednico slovenskega društva Planika iz Zrenjanina in učiteljico slovenskega jezika in kulture na tem območju dr. Mileno Spremo.

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Dve leti od začetka zdravniške stavke, ki ji še ni videti konca, sindikat Fides bo budno spremljal volilno kampanjoNovinar Glücks: Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije bodo premierju gotovo škodile, vprašanje je, v kolikšni meriDolgotrajne oskrbe na domu še ni, brez odločb tudi mnogi oskrbovanci domov starejšihSrečanje škofov z veleposlanikom Butom: želja po izboljšanju odnosov med Cerkvijo in državoDanski zunanji minister po pogovorih o Grenlandiji v Beli hiši: Strinjamo se, da se ne strinjamo.Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačnoSlovenska karitas zbira pomoč za Slovence v Venezueli.Cerkev v Hrastovljah odslej kulturni spomenik državnega pomena.ŠPORT: Tamara Zidanšek prvič po letu 2018 ostala brez nastopa v glavnem delu Odprtega prvenstva Avstralije.

Na obisku Slovenije, domovine svojih prednikov, je ena najuspešnejših ameriških astronavtk Sunita Williams. V teh dneh se srečuje s predstavniki države - na uradni obisk jo je povabil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ta petek bo Williamsova v Ajdovščini sodelovala v pogovoru, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo. Pogovora se bodo udeležili študenti in zaposleni Univerze v Novi Gorici, v živo pa bo prenašan tudi za dijake srednjih šol na Goriškem in v zamejstvu. Že pred tem bodo gostji razkazali Laboratorij za raziskave materialov in Laboratorij za kvantno optiko omenjene univerze. Williamsova je sicer bila v Sloveniji pred nekaj meseci, a zasebno in čas je posvetila družini in svojim koreninam. V Lešah pri Tržiču so na hiši, kjer se je rodila njena prababica, postavili spominsko ploščo. Na USZS pa se je srečala tudi z mladi raziskovalci, študenti, nadarjenimi dijaki, profesorji in strokovnjaki, ki se na področju fizike, astrofizike in drugih naravoslovnih panog izobražujejo ali delujejo v ZDA, Avstraliji, Nemčiji, na Nizozemskem, v zamejstvu in Sloveniji.

V prvi letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimivih gostov. Pogledali smo v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.

V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.

S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.

Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju podelila državna odlikovanja. Med petnajstimi prejemniki medalje za zasluge so tudi Slovenci iz zamejstva: zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem duhovnik Marijan Markežič, pedagoginja z Opčin pri Trstu Stanislava Sosič, športni pedagog s Tržaškega Aldo Rupel, medaljo je prejel tudi zagovornik krepitve slovenske identitete, dolgoletni sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak.

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).

V oddaji vas popeljemo v slovaško prestolnico Bratislavo, kjer je potekal celodnevni slovenski kulturni dogodek, ki je združil tako študente slovenščine in profesorje Filozofske fakultete bratislavske univerze kot tudi Slovence, ki bivajo v Bratislavi. O dogodku, ki je potekal prav na Ta veseli dan kulture, več izveste iz pogovora z organizatorko prireditve, dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na bratislavski univerzi poučuje slovenščino že več kot dve desetletji. V oddaji vas seznanjamo tudi z Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se bo prihodnji mesec začela na Filozofski fakulteti v Ljubljani, gostimo pa tudi mladega socialnega in okoljskega psihologa Žana Mlakarja, ki raziskovalno delo že skoraj desetletje opravlja na Nizozemskem.

V Ljubljani je včeraj v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in soorganizaciji NUK-a potekala vsebinsko bogata strokovna konferenca »Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu«. Udeleženci so govorili o stanju in izzivih slovenskih knjižnic ter knjižničnem gradivu po svetu, povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen, vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu. Slišati je bilo primere dobrih praks, pa tudi nekateri izzive in priložnosti, s kateri se slovenske knjižnice po svetu srečujejo. Udeležence je s svojim nagovorom presenetil ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Gosar, zbrane pa so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in podpredsednik SAZU, akademik prof. dr. Marko Snoj.

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij? Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini. Z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolinška X Smrklja. Namenjen je mladim koroškim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko slišite, navdihujoče.  

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14].

Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.

V Slomškovem domu v Buenos Airesu so imeli 73. Skupni mladinski dan. Več nam je [na začetku] povedala predsednica Slovenske dekliške organizacije Erika Čeč. V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa so govorili o slovenščini v družini in družbi. Večer je s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca pripravil Zavod Rodna Zemlja iz Ljubljane. Več nam je [od 18:05 naprej] povedala Jasna Martinjak. Slišali ste še novice Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antonijom Tajanijem. Prav na njegovo povabilo se je v mestu ob Tiberi udeležil prve mednarodne konference o italofoniji. Zavzel se je za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in za zagotovljeno zastopstvo na parlamentarni ravni. Tajani je bil z obema temama seznanjen in je napovedal podporo proračunski dopolnitvi, ki bo omogočila dvig finančne podpore. Prav tako je potrdil politično voljo vlade, da se najde pot do zagotovljenega zastopstva, pri čemer je opozoril, da je treba v okviru italijanskega pravnega reda poiskati ustrezne tehnične rešitve. Matej Arčon se je srečal tudi s švicarskim zunanjim ministrom Cassisejem in veleposlanikom naše države pri Svetem sedežu Francem Butom, obiskal Vatikan in Slovenski papeški zavod Slovenik. Ministra Arčona je na obisku spremljala državna sekretarka Vesna Humar. Oba sta tudi nagovorila udeležence konference o italofoniji.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.

Nasilni poseg na protifašističnem taboru na Peršmanovi obudil močna čustva Sporna policijska akcija konec julija na protifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na Avstrijskem je sprožila oster odziv ne le med koroškimi Slovenkami in Slovenci, ampak tudi v Sloveniji. Racija je potekala na kraju, ki ima za koroške Slovence veliko simbolno vrednost. Na tem območju so nacisti 25. aprila 1945 ubili enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Preiskovalna komisija, ki preučuje okoliščine akcije, je med tem časom pripravila vmesno poročilo, dokončnega epiloga pa še ne. Dejanje avstrijske policije pa je odprlo vprašanje zgodovinskih bremen skozi čas. O vsem tem in kulturi spominjanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Oddaja je nastala v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars; prvič je bila objavljena v oddaji Ars humana. Gostje: Marta Ivašič, prof. zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine; Eva Hartmann, podpredsednica Društva Peršman; Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu; Janez Stergar, prof. zgodovine in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Avtor oddaje Miha Pasterk

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.