Podcasts about prvo

Celjski rokometaši bodo po dveh tekmovalnih obdobjih vnovič nastopili v ligi prvakov. Prvo tekmo bodo odigrali proti Zagrebu, v skupini C pa se bodo pomerili tudi z nedavnimi polfinalisti tekmovanja, rokometaši danskega Aalborga, in francoskim velikanom Paris Saint-Germainom. V oddaji se posvetimo še vrhuncem tekmovalnega dne na sredozemskih igrah v Tarantu, kjer nas s številnimi uspehi razveseljujejo slovenske športnice in športniki.

Učenci, dijaki in učitelji se danes vračajo v šolske klopi in pred katedre. Še posebej vznemirljiv dan je pred približno 19 tisoč prvošolkami in prvošolci. Drugi poudarki oddaje: Premier Janša se je na Blejskem strateškem forumu zavzel za povečanje vlaganj v oboroževanje na ravni Unije. Svet ljubljanskega UKC bo na seji po pričakovanjih sprejel odstop generalnega direktorja zavoda Marka Juga. Kolesar Tadej Pogačar je uspešno prestal operacijo ključnice.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Nad znanstveno fantastiko nisem bila nikoli navdušena. Ne nad filmi, še manj nad literaturo. Prav tako nisem preveč navdušena nad vesoljem. Občudovanje od daleč – zvezde, sonce in luna, to ja –, če pa bi mi kdo ponudil zastonjsko potovanje tja gor, bi ga brez premisleka odklonila. Potem pa mi pride v roke odličen roman britanske pisateljice Samanthe Harvey V orbiti, v katerem en sam dan spremljamo posadko astronavtov na kroženju okrog Zemlje. Za njim pa me doleti še knjiga Ko zemlja zdrsne za obzorje. Na platnicah je zapisano: “Ko Zemlja zdrsne za obzorje je znanstvenofantastična romanca, ki se iz Slovenije prihodnosti izstreli v vesolje. Človeštvo je zakorakalo v kolonizacijo osončja z gradnjo vesoljskih postaj in baz na Luni in Marsu. Astronavtski poklic je med najbolj iskanimi in najboljše astronavte v Evropi urijo v Planici.” Obe knjigi sta me, proti pričakovanjem, navdušili. Pri obeh se pojavi isto ime – Igor Harb. Prvo je prevedel, drugo je napisal. In z njo posrečeno “vrgel rokavico” še kakšnemu slovenskemu piscu tega žanra. Saj ne, da jih v preteklosti ne bi bilo; še najbolj se mi je vtisnil v spomin Vid Pečjak z mladinskim romanom Drejček in trije marsovčki iz leta 1961. Gotovo pa še nisem brala tako žmohtnega primerka izpod domačega peresa, nekakšnega znanstvenofantastičenga križanca med ljubezensko zgodbo, kriminalko, akcijskim romanom in tehnološkim trilerjem. Čeprav se zgodba romana Ko Zemlja zdrsne za obzorje dogaja kar nekaj desetletij v prihodnosti, je zelo verjetna – pa saj nas niti vesoljski turizem, ki je bil pred kratkim še utopija, danes ne preseneti več. Pravzaprav ne vemo, ali se veliko v knjigi omenjenih stvari ne dogaja že zdaj, pa so nam zamolčane. K temu pripomoreta tudi zelo stvarna, živa in strastna glavna junaka: arheolog Frank Beddoe, ki preučuje izkopanine v Egiptu, in detektivka Julija Perun, polkovnica Solarpola, ki pride ponj, da ga odpelje na priprave na skrivnostno vesoljsko odpravo. In to v Planiško zvezdno mesto, ki se je razvilo iz Nordijskega centra Planica in v katerem se telesno in psihološko urijo astronavti za soočenje z največjimi izzivi človeštva. Julija že ima izkušnje z vesoljem, saj se je iz njega vrnila samo zaradi hude poškodbe in si zdaj, že rehabilitirana, želi le nazaj. Na Frankovo vprašanje, kako je tam v prostranstvu, odgovori: “Prvi pogled na Gajo te ubije. Dobesedno. Nekaj v tebi umre. Ampak se istočasno tudi rodi nekaj novega. Presunjen si kot še nikoli. Zaveš se, da si deležen spoznanja, ki ga niso zmogli doumeti Nefretete, Napoleon, Nietzsche, niti Norma Jean. A to hitro mine. Preveč se dogaja, da bi se lahko prepustil temu čudežu. Spremljati moraš kontrole, premikati stikala, se privaditi na lebdenje … Življenje te potisne naprej. Skrb za življenje, skrb za preživetje premaga ta globoka čustva, ampak zaveš se, da si zdaj drugačen človek.” Juliji se vrnitev v vesolje odmakne, saj mora postati Frankova mentorica pri njegovih vesoljskih urjenjih, tako da se zgodba skoraj vse do zadnjega odvija v Tamarju. A Julijina jeza zaradi zamude in Frankovo upiranje čustvom kaj hitro prerasteta v ljubezen. Skrivnost kot v vsaki dobri kriminalki ves čas visi v zraku, dogodkov in napetosti pa kljub temu ne manjka, saj je mednarodna ekipa izbranih kandidatov zelo pisana, vključno z nekaj zlobneži, ki povzročijo največ prave filmske akcije. Pisatelj posrečeno vkomponira nekaj pesniških aluzij, z novopečenima zaljubljencema se sprehodimo in zabavamo po živahni Ljubljani, ki ni več mesto, namenjeno turistom, ampak v njej polnokrvno uživajo njeni prebivalci, s celotno ekipo pa za obvladovanje izolacije in klavstrofobije preživimo noč tudi v kraški jami. V vesolje vstopimo šele v zaključnih poglavjih, in to tako intenzivno, da se na trenutke zdi, kot da smo tudi mi, vsaj v duhu, zapustili Zemljo. Predvsem so osupljivi verodostojni podatki, ki jih je Harb zelo poljudno in v premišljenem ritmu razporedil po knjigi. Hohmannova prenosna orbita, teraformiranje, vzpostavitev vesoljskih ekosistemov, gojenje opraševalcev – čebel in čmrljev – v vesolju, zaporedna vesolja, teleportacija, viskozne tekočine, protistresni gel, tirni top, hibernacija, pospeševalnik za kvantno deportacijo ... Bralcem pa bo gotovo ostal najbolj v spominu zelo čuten prizor skorajda plesno usklajenega lebdečega seksa, ki je tukaj čisto zares kozmičen. Roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje se začenja pri egiptovski piramidi ter konča s piramido na Marsu in akrostihom Frankovega dvojnika, ki napoveduje zanimivo nadaljevanje. Čeprav pri žanrski literaturi ne pričakujemo visokih misli in razodetij, je Harbov roman prežet z duhom človeške pomoči in sodelovanja, kar je še ena odlika njegovega dinamičnega pisanja. Eden lepših odlomkov je tisti, ko Julija pomisli, kako bi na začetku kariere svojo izurjenost egoistično izkoristila le zase, po vseh izkušnjah v vesolju in rehabilitaciji pa je končno doumela bistvo skupnosti vesoljskega raziskovanja – da z osvojenim znanjem lažje pomagaš drugim, ko te potrebujejo. Saj te v vesolju, če si sam, nihče ne more slišati, ko pokličeš na pomoč. Tam zgoraj je tvoje življenje vedno odvisno od drugih. To zahteva zaupanje, iz tega pa se rodi vera v človeštvo. Kljub vsemu grdemu, kar vidimo tukaj na Zemlji. Morda se bo po izidu Harbovega romana sprožil plaz slovenske znanstveno-fantastične literature, tako kot je po Golobovem Jezeru skokovito narastlo število piscev slovenskih kriminalk. Ali pa so, kar bo najbrž bolj držalo, šele takrat prišli do izraza in uspeha tisti, ki so jih že prej pisali, a so zaradi podcenjenosti žanra ostali precej neopaženi.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Dejan Kaloper. Prvo, kar nam ob prebiranju pesniške zbirke Vida Karlovška Destrukcije pade v oči, je domiselna igra z jezikom. Ta se iz pesmi v pesmi stopnjuje, besedne zveze se ponavljajo in hudomušno preobračajo kot v kakšni ludistični igri, pri čemer se pesnik posveča zlasti njihovemu zvenu in z njim povezanimi asociacijami … Tako v pesmi z naslovom steklina pesnik zapiše: “...steklena zver sem / lomim se na prepihu jezika …”, v pesmi razpoke samote pa se filozofsko razpiše o smislu in praznini, ne da bi zapustil prizorišče temačne groteske in semantične igre z besedami: “... hranim se / z razžrtimi ličinkami / besed ruševin / pregriznem vratove /pomenom imenom / znanega / hranim / pepel/ pogorišča / pogovora / da ga raztrosim / po poljih praznine / odhajam / zapuščam podobe / smisla bistva / odhajam / polzim skoz / razpoke samote / odhajam / da ne bi odšli drugi ...” Že v naslovu pesmi verz = zver je vidno preigravanje s črkami v besedi verz. Ta v nadaljevanju postaja čedalje bolj pasji in zverinski, saj renči in hkrati šklepeta od mraza: “tisti ki cvili / je skoraj vedno / sam če se mu / približaš bo zelo / verjetno kazal / zobe in pritajeno / renčal obenem / pa bo še vedno / podrhtaval od / mraza.” Motiv animalizma, ki hodi z roko v roki s samoto in odtujenostjo, je viden tudi v pesmi koraki drdrajo, pri kateri zaznamo utesnjenost ob vrženosti v svet birokracije in večnega izpolnjevanja nesmiselnih obrazcev, ki razgaljajo brezobraznost sodobne družbe: “... povsod sami / obrazi obrazci / brezobraznosti / obrazložitve / misel se prostituira / na konici jezika / usmiljenje / cviljenje / da ne pozabiš živeti / žival …” Včasih se pesniku oz. lirskemu subjektu zazdi, kot bi se besede kot trop sršenov namnožile v ozkem grlu telesa in se spremenile v “zabuhel krik”, spet drugič občuti sebe kot rahel kup pepela, ki lahko kadarkoli zaneti požar ali pa – tako kot v pesmi rekviem – zareže v tuje misli: “... nabrekla koža / je zrela za pok / prediren zvok / zareže v tvoje misli / naenkrat pomrejo / vsi smisli / in up se upepeli.” Vid Karlovšek v svojih Destrukcijah po eni strani eksistencialistično secira biblijske reke, kot je “prah si in v prah se povrneš”, po drugi pa se zdi, kot da si vizualizira besede kot kamnite bloke, ki se pred njim lomijo na prafaktorje, medtem ko čaka bodisi na strelo, ki bi jih dokončno spremenila v pepel, ali pa na prebuditev svoje moči, s katero bi iz njih zgradil piramido. Vendar pa subjekt – tako kot v pesmi pepel postajam – postaja skalnat in poraščen s trnjem, ki grozi vsakemu, ki bi se mu preveč približal: “ ...prebodem te praskam / s sebe kamen krušim / da odpade z mene / zadnji kos rjovem kot / žival kot stroj / streljam / besede v prazno v prah / se krušim pepel pa se / sesuva sam vase z vsako / kretnjo vsakim pišem vetra / pišem verze in čakam da / trešči strela v to kamnito / gmoto v ta kup pepela toda / noč je prazna in tiha / prodira v vse spomine / in ne mine in ne mine / le čedalje / tišja je.” Sublimnost poezije Vida Karlovška se najbolj kaže v ljubezenskih pesmih, kjer subjekt prepoznava temeljno zavezanosti smrti, hkrati pa v združitvi z Drugim oz. Drugo ugleda plastenje oz. podvajanje samot, tako da v pesmi o ljubezni rahločutno zapiše: “... slina s slino se spoji / las z lasom se zaplete / kost ob kost se skruši / penetracija v zavest / stokanje dveh samot / dvojnega molka / zaritega v prst / jezika / neutrudno / spajati se / spati spati / zgrabim te / raztrgam / umorim / v svoji srčni krvi / utopim / ljubezen moja.” Eros-thanatos je viden tudi v številnih drugih pesmih, kot so francoski poljub, akt, ti ki si smrt, motiv meduze in še bi lahko naštevali … Razpoke jezika, gmoto molka in kamnite bloke tesnobe pesnik doživlja tako na metafizični in metaforični kot na povsem telesni ravni, kar s ponavljanjem besednih zvez in uvodnimi aliteracijami prinaša zvočnost, ritem in celo melodičnost, ki je zlasti na nastopih v živo tako zelo dobrodošla. Po drugi strani pa se Karlovšek poigrava tudi s preoblikovanjem klasičnih pregovorov, na primer “človek človeku molk”, in njihovim umeščanjem v drug jezik. V Baladi o črnem vesolju z umeščanjem besede “črna” v različne kontekste in situacije na posrečen način prikaže depresivno vzdušje dolgočasne nedelje: “… črn je bog / črn in ubog / črne so dežne kaplje / ki zdrizasto kapljajo / s črnega neba / črno je sonce / črno kot ogromno / ognjeno oglje / črni so njegovi žarki / ki sijejo skozi črna okna / v črne obraze / črnih državljanov / in njihovih črnih mačk / ki tekajo čez črno cesto …” Pesmi Vida Karlovška so ekspresionistične in doživljajske, zdi se, kot bi pesnik želel svoje notranje stanje preliti v bralca oz. bralko, ki se na posameznih mestih brez dvoma lahko poistoveti z lirskim subjektom. Destrukcije so primeren naslov za zbirko, pri kateri dobimo občutek, da se pesnikova samota in samota bralca eksponentno približujeta, dokler na neki točki ne trčita in se sesujeta v prah. Nato pa kot ptič feniks poletita proti obzorju, ustvarjenemu z novo serijo poigravajočih se besed … nad oazo “presejanih” verzov, ki presekajo s praznino.

Kolesarska dirka po Španiji, ki se jutri začenja s kar sedmimi slovenskimi kolesarji. Prvo ime bo nedvomno Tadej Pogačar.

Bliža se višek planinske sezone, zato smo govorili o tem, kako pomembna sta dobra priprava in odgovoren odnos vseh, ki se podajajo v gore. Gostili smo podpredsednika Gorske reševalne zveze Slovenije Žana Karničarja, ki je svetoval, kako se pravilno pripraviti na planinsko turo, katero opremo potrebujemo in kako izbrati cilj, primeren svoji telesni pripravljenosti.

Celjski nogometaši so včeraj dobili mogoče nasprotnike v zadnjem krogu za uvrstitev v skupinski del nogometne lige. Danes pa jih v 3. krogu čaka uvodna tekma z armenskim Araratom. Slovenska košarka se lahko pohvali z zlatima medaljama v mlajših konkurencah. Tudi igralci do 18 let so postali evropski prvaki.

Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. Špela Lenardič in Mariša Bizjak sta se v nizu oddaj Prelomnice odpravili po sledeh potresov, iskali sta pričevanja domačinov, razlage strokovnjakov. Ugotavljali sta, kako so morali sprejeti hitre in pomembne odločitve glede obnove poškodovanih krajev in kakšne posledice je vse to prineslo. Prvo v nizu šestih oddaj Prelomnice dopisnici iz Furlanije Julijske krajine in Posočja posvečata spominom na prelomni 6. maj 1976. Po bajeslovnem furlanskem bitju sta jo naslovili: Orcolat. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.

AI vam neće uzeti posao... osim ako niste osrednji u onome što radite. Evo šta se zapravo dešava u industriji.

V oddaji Moja zgodba smo ob 35-letnici samostojne slovenske države začeli objavljati prispevke iz znanstvenega posveta z naslovom Slovenija – poimenovanja in pojmovanja skozi stoletja. V prvi oddaji lahko poslušate prispevek dr. Jurija Perovška z naslovom: Slovenija – od dežele do države in dr. Renata Podbersiča, ki je predstavil Prvo pesem o Slovencih.

Še za časa življenja svetega Frančiška je skupnost bratov štela več tisoč članov. Prvo vodilo, pravila reda, je bilo potrebno prilagoditi in tudi urediti; zato se je Frančišek odločil, da bo pri papežu ...

Po potrditvi v Državnem zboru je prisegla nova, 16-ta slovenska vlada. Za njo je glasovalo 49 poslancev, 30 jih je bilo proti. V ospredju razprave je bilo stanje javnih financ in javnih sistemov.

Konec minulega tedna smo se spomnili obletnice Prve majniške deklaracije iz 30.maja 1917, prve od dveh, s katerima smo Slovenci začrtali pot v samostojnost. Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Prvo deklaracijo, o kateri bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje, je v državnem zboru na Dunaju prebral tedanji slovenski poslanec, dr. Anton Korošec. Zgodovinsko gledano ni obrodila sadov, saj je kratkotrajna državna tvorba SHS, ki je bila brez stvarne moči, po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk.

To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.

Send us Fan MailU ovoj epizodi pričam o jednoj od najčešćih zamki u ličnom razvoju: pitanju šta zapravo dolazi prvo: stanje ili rezultat.Većina nas ulazi u akciju pokušavajući da kroz rezultat dođe do određenog osjećaja poput sigurnosti, mira, zadovoljstva, samopouzdanja. I kada taj rezultat izostane, ostajemo frustrirani, nervozni i uvjereni da problem leži u tome što “nismo uradili dovoljno”.A šta ako je zapravo obrnuto? Šta ako je stanje iz kojeg djeluješ ono što direktno oblikuje rezultat koji kreiraš?U ovoj epizodi dijelim kako sam ja lično razumjela ovu razliku, zašto često “obrćemo igru” i kako da počneš djelovati iz stanja koje već nosi ono što želiš da dobiješ.

Zgodba o pionirskem podvigu dolenjskih farmacevtov, ki so s podjetjem Dawa sredi Afrike postavili temelje za lokalno proizvodnjo zdravilDawa je danes za milijone prebivalcev Kenije ime farmacevtskega podjetja, napisano na škatlici kakšnega od izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v tamkajšnjih lekarnah. Redkokdo pa ve, da so temelje za to podjetje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postavljali strokovnjaki iz Novega mesta in da danes enega največjih proizvajalcev zdravil v širši regiji ne bi bilo brez nenavadne zgodbe o slovensko-kenijskem sodelovanju. Krka se je namreč v 70-ih letih odločila za pogumno potezo in skupaj s kenijsko državo in lokalnimi podjetniki v Nairobiju ustanovila moderno farmacevtsko tovarno z imenom Dawa, ki je v ta del Afrike prvič prinesla možnost, da zdravila izdelujejo doma. Čez strme vzpone in padce tega ambicioznega podviga nas bo v tokratnih Sledeh časa popeljal zgodovinar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Jure Ramšak, nekaj bolj osebnih vpogledov pa nam bodo ponudili tudi odlomki iz spominov Darinke Miklavčič, ki je podjetje nekaj let zelo uspešno vodila. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice Dolenjskega lista iz 22. oktobra 1976. 

Publicist Matevž Tomšič ob svetovnem dnevu svobode tiska: Stanje na tem področju pri nas je slabo.Papež Leon XIV. na 5. velikonočno nedeljo: »V Božji hiši je prostor za vsakega izmed nas.«Prvo leto pontifikata papeža Leona z duhovnikom Jožetom Plutom in našo novinarko Marjano Debevec.Trump dvomi v najnovejši predlog Irana za konec vojne. Novih napadov ne izključuje.Celjska škofija bo 20. obletnico ustanovitve obeležila v maju. Katere izzive je v pismu Vernikom izpostavil škof Matjaž?ŠPORT: Tadej Pogačar včeraj dobil še kraljevsko etapo dirke po Romandiji. Danes boj za potrditev skupne zmage. Janja Garnbret na uvodni postaji nove sezone svetovnega pokala športnih plezalk včeraj druga na balvanih.VREME: Jutri bo nekoliko bolj oblačno, a še vedno toplo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami od 21 do 26 °C.

Jutri bo prvi petek v mesecu in pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo skupno obhajilo Oltarnega Društva. Slednje bo v nedeljo po maši imelo tudi sestanek. V župniji se pripravljajo na praznik prvega svetega obhajila, ki bo to nedeljo, 3. maja, pri posebni sveti maši opoldne. Župnik rojake spodbuja k molitvi, da bi prvoobhajanci vedno cenili veliki dar žive navzočnosti Jezusa, Odrešenika, ki ga prejmejo v zakramentu svete evharistije, in da jih bodo njihovi starši in družine podpirali in spodbujali na njihovi poti vere. Dan prej se bodo prvoobhajanci zbrali na t.i. Jezusovem dnevu, ki predstavlja pripravo na nedeljsko slovesnost. Takrat bodo tudi prejeli zakrament Božjega usmiljenja oziroma pristopili k spovedi.

Prihodnje redne volitve bodo natanko 40 let po prehodu naše domovine v demokracijo, zato se primerjava s puščavo in Mojzesom ponuja kar sama. Mojzes oblikuje prvo vlado, je naslov iz knjige dr. Stanka Gerjolja v kateri je tudi stavek: Obljubljena dežela, smisel življenja in trajna skupnost ne trpijo polovičarstva.

Mir. Prvi velikonočni pozdrav, prvo voščilo, ki ga Jezus nameni svojim in ga ponovi čez osem dni. Tudi pred smrtjo, ko sede z njimi k mizi in jim izroči oporoko in zagotovi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dam.« Prvo voščilo o miru pa se je razlegalo že v božični noči. Voščilo nebes, ki nam zemljanom naznanja novo dobo.Tako je svoj komentar v tedniku Družina začel Bojan Ravbar.

V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Reševanje slovenskih državljanov z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, potem ko so bili zaradi zaostrenih razmer številni v negotovosti. Pristojne službe skušajo zagotoviti njihovo varno vrnitev domov, a evakuacija zaradi varnostnih in logističnih zapletov ne poteka povsem po načrtih. V oddaji tudi o tem: - Brezposelnost se je februarja zmanjšala. - Na Ljubljanski borzi začetek trgovanja z delnicami Vzajemne - V Slovenskem državnem holdingu potekajo hišne preiskave.

Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.

Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.

Slovenske smučarske skakalke so naši državi že prvi dan zimske olimpijade priborile kolajno. Nika Prevc je bila sprva vidno razočarana, saj je za želenim naslovom olimpijske prvakinje na srednji napravi zaostala le za točko, a je ob prejemu srebrne kolajne priznala, da so se ji izpolnile sanje. Druge teme: - Ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve po državi - V Republiki Srbski znova volijo naslednika Milorada Dodika - Zaradi novozapadlega snega v gorah visoka nevarnost plazov

Dr Danilo Mihajlović je doktor teologije i psihoterapeut, docent na Pravoslavnom bogoslovskom fakultetu.U svojoj psihoterapeutskoj praksi pomaže verujućim hrišćanima koji se suočavaju sa anksioznošću, depresijom i teškoćama u odnosima sa bližnjima._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.

Prvo jedna lepa vest - počela sa radom i naša prodavnica na internetu:

Prvo epizodo v letu 2026 odpiramo s tremi temami: Manchester Unitedu, kolesarstvu in olimpijskih igrah. Vabljeni k poslušanju.

U 22. epizodi Peder, Pop i Pravnik Podcasta cepamo nekoliko „svetih krava“ odjednom. Prvo se bavimo intervjuom mitropolita bačkog u Pečatu i njegovom tvrdnjom da se „ne bavi politikom“ – a onda prolazimo kroz delove intervjua koji vrlo jasno ulaze u politički teren. Razlažemo šta znači kad crkveni vrh tvrdi da je van politike, dok istovremeno aktivno učestvuje u oblikovanju javnog mnjenja. Zatim ulazimo u priču o kalendarima: zašto se i dalje tvrdoglavo čuvamo julijanskog, iako je SPC zvanično prihvatila Milankovićev (a nikad ga zapravo nije primenila)? Kome je u interesu da se širi mit da su pravoslavni novokalendarci „na papinom“ kalendaru, i zašto se narodu nikad jasno ne ispriča priča o srpskom, Milankovićevom kalendaru – iako se trenutno poklapa sa gregorijanskim? Pričamo i o svakodnevnoj šizofreniji: kako „papin“ kalendar smeta za Božić, ali ne smeta za platu, kredit i godišnji odmor; zašto se pravi veštačka dihotomija između „običnog“ i „verskog“ života; i šta uopšte znače običaji u 21. veku, kad čovek iz velikog grada nema ni šumu da ode po badnjak, ali ima parking ispred tržnog centra. Dotaknemo se i simbolike badnjaka: ako badnjak u pesmici zovemo „ti naš dragi rođače“ i ako simbolizuje Hrista – zašto ga onda ritualno bacamo u vatru, i koliko se tu izgubio izvorni smisao, a koliko je ostao samo folklor, roštilj i petarde. Pitamо se i šta će biti za manje od 100 godina, kada razlika između julijanskog i gregorijanskog kalendara naraste na dodatni dan i Božić padne 8. januara. Da li će nastati novi raskol među onima koji ne razumeju pitanje kalendara i misle da je 7. januar neki „sveti datum“ (zašto uopšte izražavamo datume po „novom“ kalendaru)? I zašto se SPC već sada ne posveti tome da spreči budući raskol – ako Crkva tvrdi da se bavi večnošću, onda je manje od 100 godina u crkvenom smislu samo tren. Tu su i neke sveže anegdote iz života SPC, pa mali geopolitički skok do Venecuele i najnovijeg američkog upada – i kako se isti obrasci moći vide i u crkvenim, i u svetskim strukturama. Na kraju – posebno iznenađenje za ljubitelje poezije vladike Fotija, uz naš prepoznatljivi komentar. Ako vam se sviđa ovo što radimo, podržite nas na Patreonu: patreon.com/dopisi Lajk, subscribe, komentar – i podelite epizodu nekome ko se još svađa oko toga koji je kalendar „pravi“. #PPP #podcast #SPC #kalendar #Milanković #pravoslavlje #politika #religija #DopisiIzDiznilenda #Venecuela

Prvo da se pohvalimo da je počeo sa radom naš webšop, gde možete istorijski odgovorno da trošite svoje pare:

„Můžeme jenom děkovat Pánubohu za to, že se tam nikomu nic nestalo,“ říká hasič Jan Huňat.

Ep 271Apple says it may have to turn off App Tracking Transparency in Europe - 9to5MacAirPods Live Translation Expands to the EUIt's Not Just You - The iOS Keyboard is BrokenDevelopers Can Now Make Android Apps With Apple's SwiftNisus Writer: Schrödinger's Word Processor - TidBITSGM will ditch Apple CarPlay and Android Auto on all its cars, not just EVsAffinity's new design platform combines everything into one appYour first look at the all-new Affinity M5 MacBook Pro after a week... developer's machine Prvo skineš https://iterm2.com, a onda u njemu otkucašssh sneakers@ansi.rya.nc(Izgleda da Terminal ne podržava 24-bitni kolor, zato mora iTErm2)ZahvalniceSnimano 9.11.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Klubovi hrvatske zajednice Sydney United i Canberra Croatia nisu najbolje počeli natjecanje u novoj ligi.

Dogovor, ki sta ga včeraj v egiptovskem Šarm el-Šejku ob posredovanju ZDA sklenili pogajalski skupini Izraela in gibanja Hamas, je ponoči ratificiral tudi kabinet Benjamina Netanjahuja. S tem je izraelska vlada potrdila prvo fazo mirovnega načrta za Gazo, ki ga je pripravil ameriški predsednik Donald Trump in v kateri bo prekinitev ognja uresničena v 24-tih urah, v naslednjih 72-tih urah pa bo Hamas izpustil vse talce. Hkrati bo v Gazo začela prihajati mednarodna pomoč. Trump je v izjavi v Beli hiši zatrdil, da nihče od prebivalcev Gaze ne bo prisiljen zapustiti enklave. V oddaji tudi o tem: - Od danes do ponedeljka bo na ljubljanskem gospodarskem razstavišču zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato - Ekonomsko-socialni svet med drugim o izhodiščih za božičnico in predlaganih proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti - Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja stroka poudarja pomembnost dostopa do pomoči in informacij

Hrvatska nogometna reprezentacija, u četvrtak u Pragu igra s najboljim sastavom Češke. Pobjeda donosi prvo mjesto na ljestvici skupine L i potvrdu odlaska na Svjetsko prvenstvo u Sjedinjenim Američkim Državama, Kanadi i Meksiku slijedeće godine

Leta 1989 je pisateljica in pesnica Berta Golob pripovedovala o svojem otroštvu. Prvo pravljico je slišala šele takrat, ko si jo je prebrala sama. Tri kratke zgodbe po njenem izboru pa je interpretiral igralec Boris Kralj. Pripovedujeta: Berta Golob in Boris Kralj. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Prvo zasjedanje novog saziva australskog parlamenta nakon saveznih izbora obilježili su propalestinski prosvjedi ispred zgrade parlamenta u Canberri. Stotine prosvjednika tražile su da Australija prekine isporuku dijelova za izradu oružja Izraelu i uvede šire sankcije. Policija je pritom uhitila jednu osobu i nakratko privela još sedamnaest. Dok stranka Zelenih poziva na odlučniji odgovor vlade, oporba tvrdi da bi kritika trebala biti usmjerena isključivo na Hamas.

U pokušaju da snimimo jednu normalnu epizodu, Srbija je odlučila da nam to ne dozvoli. Prvo nam je crkla zvučna kartica. Onda je crk'o i narod, ali od smeha na poruku iz Zemuna o jahanju majmuna. Naš drugar Darko je došao da objasni finese. Pričali smo o Đokoviću koji je postao vođa slobodnog sveta, o policiji koja je otkrila da možeš prosto da zaobiđeš njihov kordon, i o svadbenoj torti u Jagodini za koju se iskreno nadamo da nije jestiva. Gledajte, smejte se, plačite, pa se vidimo na ulici. Hvala vam što ste gledali još jednu epizodu! Ako želite da nas podržite i obučete se u duhu otpora, posetite naš shop!

⏰ Driiiing! Evooo, pa je prišel. Kratki, z Žiga Kos upava, da sladki. Ne, ni še nagrad za Prvo ligo Telemach 2024/25, tudi Vedeža še ne, vem, vem, imejte malo še razumevanja. Sva pa obdelala na hitro obe tekmi članske reprezentance. In podrobno zelo Zic, vabljeni tam k poslušanju.

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.

Neizostavno pozovite hitnu pomoć ukoliko osjetite simptome srčanog udara. Nova anketa pokazuje da bi trećina ljudi odlučila ne pozvati trostruku nulu, ali stručnjaci naglašavaju da je svaka minuta ključna i da se ljudi ne ustručavaju zatražiti pomoć. Također, simptomi kod žena se donekle razlikuju od onih koje doživljavaju muškarci: vrtoglavica, mučnina, trnci u ruci, bol u vilici, težina u grudima. Žene su sklonije da ne pozivaju hitnu pomoć.

V savdski Džedi se bodo o končanju vojne v Ukrajini danes pogovarjali predstavniki Ukrajine in Združenih držav. Kijev naj bi predlagal premirje na morju in v zraku. Po oceni Washingtona je predlog obetaven. V oddaji tudi: - Grenlandske parlamentarne volitve vzbujajo pozornost svetovne javnosti zaradi ozemeljskih teženj Bele hiše. - Sveženj zdravstvenih zakonov v državnem zboru s številnimi dopolnili, tudi vladnimi na 80-ih straneh. - Sindikati pozdravljajo dodatno zaščito invalidskih podjetij v državni lasti, a dodajajo, da zgolj normativna ureditev ne bo dovolj.

Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.

Ep 252Daniel Jalkut:This may surprise you as much as it surprised us to make the decision: today's episode of Core Intuition [...] is the final episode.Reset HomePod or HomePod mini - Apple SupportApple Ordered by UK to Create Global iCloud Encryption BackdoorDeepSeek LLM modelAaron Ng:Here's Deepseek r1 1.5B thinking through a problem — it's comparable to 4o and Claude 3.5 Sonnet in a number of domains like math. Except…it's a 1.5B model…and can run on virtually any hardware. Truly a huge efficiency leap.Alex Cheema:Market close: $NVDA: -16.91% | $AAPL: +3.21%Why is DeepSeek great for Apple?Here's a breakdown of the chips that can run DeepSeek V3 and R1 on the market now:NVIDIA H100: 80GB @ 3TB/s, $25,000, $312.50 per GBAMD MI300X: 192GB @ 5.3TB/s, $20,000, $104.17 per GBApple M2 Ultra: 192GB @ 800GB/s, $5,000, $26.04(!!) per GBIntroducing Apple Invites, a new app that brings people togetherEU's AltStore Gets First Native iOS Pornography AppApple Says It Doesn't Approve of EU Porn AppAltStore pokes the bearApple in 2024: The Six Colors report cardApple Announced the iPad 15 Years Ago TodayAplple muzej u Poljskoj.ZahvalniceSnimano 9.2.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

"Zorana Arunović, višestruka šampionka u streljaštvu, kroz smeh i suze deli sa nama anegdote, uspehe i neuspehe i kako je uz sestru kao trenera krunisala karijeru olimpijskim zlatom u jednoj od najtežih streljačkih disciplina!" U jubilarnoj 300. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je dragu prijateljicu Zoranu Arunović, višestrukom evropskom i svetskom šampionkom u streljaštvu, a od skora i olimpijskom šampionkom sa osvojenom zlatnom medaljom u Parizu 2024. godine. Ivan i Zorana će vas kroz iskren i opušten razgovor dugogodišnjih prijatelja provesti kroz Zoranin život, ranu karijeru, brojne anegdote sa takmičenja i iskustva iz tri različita olimpijska ciklusa koja su na kraju krunisana zlatnom medaljom 2024. godine. Zorana će sa nama podeliti sve lepe ali i tužne trenutke koji su obeležili njen život i karijeru i dati nam redak pogled iza scene u to kako izgleda život višestruke šampionke u streljaštvu, kako je izgledalo njeno obaranje svetskog rekorda i kako je uspela da prevaziđe neuspehe i razočarenja i pretvori ih u blistavu zlatnu medalju koja je krunisala njenu sportsku karijeru. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću... - Nije bilo uslova za treniranje - Prilagodljivost kroz saradnju - Prvo razočarenje - Susret u urgentnom - Olimpijski ciklus Rio - Olimpijski ciklus Tokio - Olimpijski ciklus Pariz - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4fXB1HD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Prvo decembrsko epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija prevzemajo dame, prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne, prva drama slovenske scene Salome in prva mama slovenskega šansona Svetlana Makarovič, ki ji bodo v studiu za Prešernovo nagrado čestitali številni znani Slovenci. Vrača se duhovna misel, ki bo tokrat posvečena klofuti iz nebes, Franc Kangler se nam bo oglasil iz Trsta, Uroš Slak pa bo v studiu gostil Roberta Goloba, ki bo razložil, kaj je povedal na zaslišanju na KPK. Kako praznuje rojstni dan France Prešeren, kdo bo nastopil v filmu z naslovom Film, ki ga Janša ne bo videl, kakšne težave imajo Miklavž in parklji in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.