Podcasts about prvo

Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Novi papež Léon XIV. je po včerajšnji izvolitvi danes daroval mašo v Sikstinski kapeli. V prvi pridigi je poudaril, da mora Cerkev delovati kot zgled in širiti sporočila enotnosti. Njegova uradna umestitev bo 18-ega maja. Druge teme: - Novi nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na pogovorih v Bruslju poudarila nujnost ničelnih carin z Združenimi državami. - Fiskalni svet ob napovedi glede povečanja obrambnih izdatkov: vladni načrti glede dodatnega zadolževanja le kratkotrajno vzdržni. - Začetek kolesarske dirke po Italiji. Primož Roglič lovi uspeh izpred dveh let.

Tokrat bodo marijini odgovori, nasveti avtorice zgodb in šmarnična naloga opozarjali na resnico, da Jezus ni prišel na svet, da bi delal, kar si sam izmisli, ampak to, kar mu naroči Oče. Po tej resnici bo lažje ubogati starše in učitelje …

V Tretjem polčasu smo gostili strokovno vodstvo in odbojkarice mariborske OTP banke Branika. Varovanke Žige Kosa bodo drevi v dvorani Tabor imele prvo priložnost za osvojitev 17. naslova državnih prvakinj, hkrati tudi prvega po letu 2019. Pred četrtim obračunom s serijskimi prvakinjami, igralkami kamniškega Calcita, namreč nekoliko presenetljivo vodijo v zmagah z 2 proti 1. Tekma se bo začela ob 20-ih, ogled je brezplačen.

Kako potrebne so besede svetega apostola Pavla ne le Korinčanom pred dvema tisočletjema, marveč zlasti tudi nam danes, ko pravi: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1 Kor 10,12) »Ah, saj imam narejene vse zakramente.« »Ah, saj še kar dobro in krščansko živim.« »Pa saj se trudim!« »Kaj naj, tak pač sem,« pa so pogosto naši izgovori in odgovori, ki jih Bogu in samim sebi dajemo v obrambo svoje mlačnosti. Spreobrnjenje je bistvo krščanske poklicanosti. Kristus je prišel v človeški podobi med nas, da bi oznanil Božje kraljestvo in klical k spreobrnjenju, kakor nas sintetično uči katekizem. A prav spreobrnjenje je tista pogosto manj ljuba naloga, ki se je tako radi otepamo. Spreobrniti pomeni zapustiti sebe in svoje mišljenje, svoje predstave, tudi načrte in hotenja, ter jih popolnoma prenoviti in podrediti Božjim. Spreobrnemo se torej od sebe k Bogu. Spreobrnjenje ni enkraten dogodek. Prvo spreobrnjenje smo sicer doživeli pri svetem krstu, ko smo oblekli Kristusa in vstali kot novi ljudje, vendar to še zdaleč ni zadostno. Spreobrnjenje naše nravi iz počutnosti k zasledovanju Božje volje je vsakodnevna odločitev, boj in naša prva naloga, ki se začne pri malih stvareh. Sem se sposoben iz ljubezni do Boga, ker me Kristus uči ponižnosti in dobrotljivosti, enkrat ustaviti v godrnjanju? Se znam obvladovati, kadar me kdo vznemiri? Se znam čemu odpovedati? Znam iskreno iti vase, si priznati kakšen sem? Znam moliti? Dati komu kaj, kar potrebuje? Ostati zmeren v hrani in pijači? Znam priskočiti na pomoč, tudi kadar nimam preveč časa? Vse to so majhna dela spreobrnjenja, kadar in če jih izvršujemo iz ljubezni do Boga. Tako odmiramo sebi, da bi polneje in svobodneje živeli v Bogu. Ne pozabimo, da je rast v svetosti, prizadevanje za krščansko življenje, za življenje s Kristusom boj, ki ga bomo končali, kot poraženci ali kot zmagovalci šele v svoji smrti. Od nas je odvisno, ali bomo izbrali nebesa in življenje ali pogubljenje in smrt. Čeprav smo zaznamovani s krstom, smo božji otroci in nas je Kristus odrešil, pa je naše zveličanje končno odvisno od naše svobode oziroma naše svobodne privolitve v Božje vabilo. Bomo Kristusa sprejeli za svojega resničnega Gospoda in Odrešenika, ali pa bomo res le formalni kristjani, ki bomo suhoparno ter juridično izpolnjevali Božje zapovedi, ne da bi ozavestili svobodo, ki nam jo zapovedi prinašajo? »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« Cenjene poslušalke, spoštovani poslušalci, po zgledu in priprošnji blažene Device Marije, pod križem pogumno stoječe žene in matere, odmirajmo svetu in njegovi nečimrnosti ter tako v polnosti zaživimo novo življenje. Te resnične svobode želim nam vsem.

Carine torej. O tem, kaj pomeni vrnitev carin v naš vsakdan, smo slišali kup teoretičnih analiz, manjka pa praktičnih nasvetov. Ker upoštevati moramo, da je kar nekaj generacij rojenih v srečnih časih svobodne trgovine in carin ne poznajo. Zato pa smo tukaj starejše generacije, ki rade volje predamo svoje bogate izkušnje carinsko nedolžnim. Torej; dokler na bolj poslušanih programih našega radia ne uvedejo carinskih nasvetov, jih danes podelimo v naši, običajno prav tako analitično usmerjeni oddaji. Najprej in na začetku … Carine pomenijo vrnitev k dejavnosti, ki nas je kot narod izoblikovala. Mnogi te dni trdijo, da je bila to kultura; resnica pa je, da je bil skupni imenovalec slovenstva, še pred vzvišeno besedo – kontrabant. Ali tihotapljenje ali šverc. Tega je potem vzel pod pero genialni Levstik ter Krpana privzdignil v ultimativnega literarnega junaka in do dneva današnjega simbol boja proti carinam. A gremo lepo po vrsti. Carine pomenijo, da se bodo kmalu nazaj pojavile meje, z njimi pa cariniki. Cariniki so na meji drugi za policisti. Danes rekord v maličenju slovenščine še ima vprašanje blagajničark: "Kartica, gotovina?" … … S carinami pa prihaja na prvo mesto legendarni: "Je kaj za prijavit'?" Ne glede kako bo to vprašanje žalilo vaš občutek za slovenščino, mora biti odgovor vedno odločen in jasen: "Ne!" To je prvo pravilo izogibanja carinam in čudi, da ga tako slovenska vlada kot evropske institucije pogosteje ne omenjajo kot edini možen odgovor na ameriške carine. Se pravi carinski nasvet številka ena je od nekdaj bil in vedno bo: "Je kaj za prijaviti? Ne!" Seveda imate kaj za prijaviti oziroma za cariniti, in to nas vodi do naslednjih poglavij v carinskih vojnah. Danes še lahko greste v tujo državo, tam nekaj kupite in prinesete domov. Po novem tega več ne bo, saj bo blago na meji ocarinjeno, se pravi dražje. Temu se izognemo tako, da blago skrijemo ali prikrijemo. V primeru tekstila poznamo dve temeljni skupini skrivanja: odoblačenje in nadoblačenje. Prvo pomeni, da oblečemo šest novih majic, prek njih pa staro srajco, drugo pa pomeni, da kupimo novo jakno in se z njo povaljamo po cesti. A tekstilni izdelki so za pretentati carino enostavni … Bolj se zaplete recimo s kavo, ki bo omejena le na kilogram na osebo. Štiri kilogrami za štiri osebe v avtomobilu, ostala kava pa pod sedež. Malo je problematično, ker sodobni avtomobili pod sedeži nimajo več luknje, ki so bile njega dni odlično skrivališče za necarinjeno blago. Kaj pa glede prehrambnih izdelkov. Če vam uspe čez mejo prenesti deset neocarinjenih kilogramov riža, lahko plastično vedro, v katerem je pakiran, potem odlično uporabite za poletno zalivanje vrta, konzerva s coca-colo pa se lahko spremeni v skodelico za svinčnike v študentski sobici. Skratka; izogibanje carinam in poskušati ne postati žrtev carinske vojne je sicer naporno in stresa polno opravilo, a s seboj nosi tudi kar nekaj nostalgije; in zrele generacije se ponovnih bitk z brkatimi možmi v zelenem vsaj malo veselimo. Če ne drugega: prehodi mej z neocarinjenimi dobrinami ojeklenijo značaj moža mnogo bolj, kot to uspeva toliko hvaljenemu vpoklicu v vojsko. Je pa zelo zanimivo, da se ob besnečih carinskih odstotkih, s katerimi se bombardirajo države sveta, nihče ne spomni, od kod je ideja o prostem tržišču sploh prišla. V osnovi so se po padcu berlinskega zidu kapitalisti domislili, da se bodo profiti nekajkrat povečali, če bodo posamezne industrije preselili v področja s ceneno delavno silo. Tako so na zahodu, v Evropi, pa tudi pri nas, propadla cela mesta in cele panoge; blago, ki smo ga do včeraj izdelovali sami, smo začeli kupovati iz cenejšega uvoza, kapitalisti pa so si napolnili žepe. Še pomnite tovariši, kako so hudobni antiglobalisti leta 2001 na škodljiv proces globalizacije in nepravičnih trgovinskih sporazumov pogumno opozorili v Genovi, ali dve leti prej v Seattlu – in če ne drugega, lahko po skoraj četrt stoletja danes resignirano ugotovimo, kako zelo so imeli prav. In danes milijonarji iz leta 2001, ki so med tem postali milijarderji ter v procesu ugotovili, da cenejša delovna sila ni več dovolj poceni, uvajajo protekcionizem nazaj; v upanju, da se bo dalo zaslužiti kakšno milijardo tudi doma, ob tem pa vijejo roke v obupu in skrbi za malega človeka. Hočemo povedati naslednje: carinske vojne ali carinski mir so privilegiji lastnikov kapitala. Vsakdanje, male in neposredne carinske bitke pa so pokora slehernika.

Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prinesel pogovor o slovenskih vojnih letih v arhivu dr. Albina Šmajda. Po objavi druge knjige dokumentov iz zapuščine omenjenega politika (ti v mnogočem zadevajo tudi Trst in Primorsko) bosta govorila njena glavna urednika Mateja Jeraj in Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. O Trstu, njegovi kulturni dediščini, bralni kulturi v mestu in še o marsičem, tudi o knjigah o mestu, bosta jutri dopoldne v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani govorili urednici Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Prvo je izdalo prvi slovenski vodnik po mestu Kako lep je Trst, druga pa se lahko pohvali z vodnikom, ki je namenjen nekoliko mlajšim: Po vodi, po suhem in počez. Potepanja od Barkovelj do Škednja. Urednici bosta predstavili tudi pomen založb tako za Slovence, ki živijo v Italiji kot za italijanske bralce, ki prek prevodov spoznavajo slovensko kulturo.

Drugi poudarki oddaje: - Nova kolesarska pot na Goriškem na 100 kilometrih povezuje Brda, Kras in Vipavsko dolino; steza Celje-Laško pa še ni nared. - Prebivalce Sermina skrbi, da jih bo nova vpadnica odrezala od drugih krajev in da se bo kakovost bivanja zaradi povečanega prometa poslabšala. - V Grahovem ob Bači končujejo drugi del sanacije plazu. - Bohinj se ponaša s čedalje več festivali, napovedujejo kongres športnih ribičev

Letošnja pomlad bo Hrvaški prinesla lokalne volitve. Kje se obeta najbolj ostra bitka, čigav bo Zagreb? Mestne oblasti so minuli teden izbrale tudi predlog za novo vizualno podobo oziroma logotip mesta Zagreba. Prvo nagrado je prejela ideja znanega hrvaškega oblikovalca Borisa Maleševića, ki pa je izzvala kar precejšnje polemike v javnosti. Zakaj? Nezadovoljstvo so minuli teden na Hrvaškem izkazali tudi zaposleni v osnovnih, srednjih šolah in na fakultetah. Zaenkart slabo kaže, da bi vlada popustila njihovim zahtevam. Koliko bo letos stala velikonočna košarica na Hrvaškem?

Vsakič znova je srhljiv sicer že velikokrat objavljen podatek, da je na tak ali drugačen način tudi pri nas spolno zlorabljen vsak šesti ali morda celo vsak peti otrok, kot kažejo podatki Sveta Evrope. Kako je ob taki poplavi zlorab mogoče, da je tako malo prijavljenih in da smo o tem, kako prepoznati zlorabo in ukrepati, tako slabo ozaveščeni? Vsaj malo želimo k boljšemu prepoznavanju in ukrepanju pripomoči na Valu 202 s pomočjo strokovnjakov Lunine vile, inštituta za zaščito otrok, ki pomaga otrokom in mladostnikom z izkušnjo zlorabe. Prvo oddajo namenjamo predvsem prepoznavanju znakov spolne zlorabe.

V tretji knjigi svojih Pogovorov v Tuskulu rimski govornik in filozof Cicero razmišlja o potrtosti in načinih, kako jo lajšati, njegovi nasveti pa so še danes izredno uporabni. »Prvo zdravilo pri tolaženju naj bo torej poduk, da zlo bodisi sploh ne obstaja ali pa je le majhno,« pravi. Občutek potrtosti namreč izvira iz napačnih prepričanj – iz mnenja, da nas je doletelo veliko zlo; »in res gre za še sveže mnenje o tako velikem zlu, da dobimo vtis, da nas ob tem po pravici stiska tesnoba,« je zapisal filozof. Največ pri zdravljenju oziroma lajšanju občutka globoke žalosti torej pripomore uvid, da je potrtost prostovoljna, da vanjo zapademo po svoji volji in presoji, da je odvisna od nas samih in našega mnenja, torej je popolnoma v naši moči, da se je znebimo. Če torej odstranimo svoje prepričanje o domnevnem zlu, »saj je to v celoti prostovoljno, bo izginila tudi otožna potrtost.« »Drugo zdravilo je govor o skupnih življenjskih razmerah.« Da bi ublažili prihod kakšnega zla, Cicero priporoča vsakodnevno premišljevanje »o človeškem položaju, saj lahko predvidevanje v duhu in priprava precej pripomoreta pri lajšanju bolečine«. Tako nas namreč nikdar ne bo zadelo kaj nepričakovanega ali novega, pač pa bomo uvideli, da je vse čisto naravno in človeško. V zvezi s tem ugotavlja, da vzrok za potrtost ni nenadnost zla, pač pa njegova nedavnost – občutek, da je to zlo še zelo sveže. »Da je res tako, jasno kaže minevanje časa, ki tako ublaži potrtost, da se ta kljub še naprej prisotnemu zlu ne samo omili, pač pa v številnih primerih tudi popolnoma izgine,« ugotavlja Cicero. Veliko moč pri lajšanju imajo tudi zgledi, ki potrjujejo, da se nesreče dogajajo vsem ljudem in torej v občutku potrtosti nismo sami. »Tretje zdravilo,« nadaljuje filozof, »pa je pokazati, da je največja neumnost, če se zaman prepuščamo žalosti, čeprav uvidimo, da to ničemur ne koristi.« Po njegovem mnenju se je treba otresti predstave, da smo se dolžni žalostiti zaradi zla, ki nas je zadelo, saj z žalostjo nič ne dosežemo in potrtosti ne odstranimo. »Ali ni tako, da ti v trenutku, ko napoči konec žalovanja in uvidiš, da z žalostjo nisi ničesar dosegel, postane jasno, da je bilo vse to prostovoljno?« Ključna v boju proti potrtosti pa je že izrečena misel, »da je modrec daleč stran od potrtosti,« konča Cicero. Pretirana žalost, globok obup in dolgotrajna potrtost so navsezadnje nesmiselni, »ker so ničevi, ker jih zaman jemljemo nase, ker ne izvirajo iz narave, ampak iz mnenja.«

Neizostavno pozovite hitnu pomoć ukoliko osjetite simptome srčanog udara. Nova anketa pokazuje da bi trećina ljudi odlučila ne pozvati trostruku nulu, ali stručnjaci naglašavaju da je svaka minuta ključna i da se ljudi ne ustručavaju zatražiti pomoć. Također, simptomi kod žena se donekle razlikuju od onih koje doživljavaju muškarci: vrtoglavica, mučnina, trnci u ruci, bol u vilici, težina u grudima. Žene su sklonije da ne pozivaju hitnu pomoć.

V savdski Džedi se bodo o končanju vojne v Ukrajini danes pogovarjali predstavniki Ukrajine in Združenih držav. Kijev naj bi predlagal premirje na morju in v zraku. Po oceni Washingtona je predlog obetaven. V oddaji tudi: - Grenlandske parlamentarne volitve vzbujajo pozornost svetovne javnosti zaradi ozemeljskih teženj Bele hiše. - Sveženj zdravstvenih zakonov v državnem zboru s številnimi dopolnili, tudi vladnimi na 80-ih straneh. - Sindikati pozdravljajo dodatno zaščito invalidskih podjetij v državni lasti, a dodajajo, da zgolj normativna ureditev ne bo dovolj.

Iako nije utjecala na izborne rezultate, upotreba umjetne inteligencije na zlonamjerne načine u izbornim procesima može izazvati zabrinutost iz nekoliko razloga. Prvo, manipulacija informacijama putem umjetne inteligencije, poput širenja dezinformacija ili stvaranja lažnih vijesti, može ozbiljno narušiti povjerenje u demokratske procese i oblikovati javno mišljenje na način koji nije odraz stvarnih interesa građana. Drugo, iako možda nije direktno utjecala na rezultate, dugoročno bi mogla oblikovati političke preferencije i odluke birača, stvarajući nepravedne prednosti za određene političke aktere. Sama činjenica da se umjetna inteligencija koristi u ovom kontekstu, bez obzira na neposredne učinke, postavlja pitanje etičnosti i transparentnosti u izbornim procesima.

Približno leto in pol po katastrofalni vodni ujmi so pristojni porušili prvo od približno 250 huje poškodovanih hiš, ki so jih ocenili za prenevarne za bivanje. Druge teme: - Rusija pozdravlja pripravljenost Ukrajine za mirovna pogajanja - V prenovljeni aplikaciji Erar podrobnejši podatki o porabi javnih sredstev - Okrepljeno delo policije na Dolenjskem zaradi nasilništva med mladostniki

Približno leto in pol po katastrofalni vodni ujmi so pristojni porušili prvo od približno 250 huje poškodovanih hiš, ki so jih ocenili za prenevarne za bivanje. Druge teme: - Rusija pozdravlja pripravljenost Ukrajine za mirovna pogajanja - V prenovljeni aplikaciji Erar podrobnejši podatki o porabi javnih sredstev - Okrepljeno delo policije na Dolenjskem zaradi nasilništva med mladostniki

Ko je oni dan med kozlovsko sodbo v Beli hiši Trump omenil tretjo svetovno vojno in če poznamo vznesene izjave vplivnega ruskega politika Dmitrija Medvedjeva, ki mu je tretja svetovna vojna tudi pri srcu in pogosto na jeziku, je tudi nam kot okorelim pacifistom prišlo na misel, da se bo počasi treba pripraviti na kataklizmo. Ker nekaj kataklizmičnega nas v prihodnosti čaka in globalnemu uničenju ne ubežimo ... Med katastrofama podnebnih sprememb in naslednjih slovenskih parlamentarnih volitev se zdi tretja svetovna vojna še najmanj uničujoča možnost. Danes torej nekaj pavšalnih odgovorov na vprašanja o tretji svetovni vojni, ki si jih v resnih medijih nikoli ne zastavljajo, še manj pa nanje odgovarjajo.Prvo vprašanje je očitno in hkrati enigmatično; predvsem pa je zanimivo, da si ga do dneva današnjega še nihče ni zastavil …Namreč; katere države se bodo v tretji svetovni vojni borile in katera se bo borila proti kateri? Klasična konstelacija, ki smo ji zaupali desetletja, je bila: Vzhod proti Zahodu, Rusi z zavezniki proti Američanom z zavezniki, v nekaterih primerih pa se bo tretjesvetovna vojna bíla med Zemljani in zavojevalci iz vesolja. A po novem te delitve in nekdanji nasprotniki ne veljajo več; in ko Trump žuga Zelenskemu, naj se ne igra s tretjo svetovno vojno, je jasno samo nekaj; da bosta na eni strani Amerika in Rusija proti Ukrajini. Nobenega indica namreč nimamo, da bi si bili Američani inRusi te dni v laseh, tako da je jedrski spopad med obema velesilama nerealen; je pa jasno, da gre obema na jetra Ukrajina. V nadaljevanju sklepamo, da se bodo Rusom in Američanom pridružili Kitajci, ker skupaj smo močnejši, ob njih pa bodo sile osi sestavljali še Belorusi, Madžari in Severni Korejci. Na drugi strani bomo vsi ostali. Pa ne čisto vsi. Srbi se bodo težko odločili, Vučić pravi, da bi bili dopoldne za ene in popoldne za druge … Veliko težavo, za koga se boriti v tretji svetovni vojni, pa imajo tudi v SDS. So iskreno navdušeni nad Trumpom, hkrati pa je ljubljeni vodja med prvimi prišel izreči podporo Ukrajini – in to z rednim potniškim vlakom. Na srečo poznajo vojne institut pete kolone, ki presečne množice lepo razporedi po loku sovraštva in nasilja. Je pa ameriška administracija predlagala, da se za tretjo svetovno vojno izdajalci, saboterji in dezerterji imenujejo ali migranti ali pa tretjekolonaši; samo zaradi preglednosti. Uporabno navodilo za primer tretje svetovne vojne je, kako se za dogodek primerno obleči. Naivno in na prvo žogo bi dejali, da je logična izbira nekaj lažjega, ker bo tako ali drugače zelo vroče; a po drugi strani prihaja nekaj ur za spopadom jedrska zima, med katero se bo veljalo obleči topleje in zaradi katere bodo tudi nižje ležeča smučišča dobila debelejšo snežno odejo. Tiste ki menijo, da je razprava o konfekciji med svetovno kataklizmo neprimerna, naj le opomnimo: na samem začetku civilizacije, se je vojna začela zaradi izborno oblečene lepotice; zatem smo za pokole našli najrazličnejše razloge, od religije, do naravnih virov, danes pa smo od časov Lepe Helene po nekaj tisočletjih naredili popolni krog. Tretja svetovna vojna se bo začela zaradi tega, ker se je puli zapodil med dvodelne obleke. Da lahko nekoga z neprimerno obleko užališ do ravni, ko začne naokoli mahati z vojno, priča o izjemnem vplivu mode in modne industrije na postmodernega človeka. Če skrajšamo; na eni strani se bodo v tretji svetovni vojni borile urejene čete s torbicami Prada in s tradicionalno vojaško linijo Huga Bossa, na drugi strani pa jim bodo stale besneče množice oblečene v majice, jeans in krokse. Tretji in zadnji poudarek današnje analize o sladkostih in težavah tretje svetovne vojne pa je vprašanje, kdo se bo v njej boril. Ko ruski in ameriški mogočneži pred domačim občinstvom mahajo z raketami, se ne vprašajo, ali smo res vsi tako zelo zagreti … Kot pričajo prvipomladanski dnevi in posledično polne terase lokalov, množice niso preveč bojaželjne. Ob tem je tukaj še nejasnost s povečanjem sredstev za obrambo na dva odstotka BDP … Kaj nam ta denar prinaša? Nam jamči, da bomo v tretji svetovni vojni zmagali, ali pa vse te milijardepomenijo samo kotizacijo, oziroma vstopnino na bojišče? Kakorkoli; elitam bo treba dopovedati, da tretja svetovna vojna ni enaka prvi, ko se je brez vprašanj umiralo za kronane glave; ne drugi, ko je bilo treba utišati sociopata. Danes se za kronane glave kvečjemu kupi posebna priloga sobotnega časnika ob kronanju, za ustavitisociopata, oziroma vojsko sociopatov, pa je dovolj zapreti račun na Twitterju. Če nas hočejo prepričati v tretjo svetovno vojno, nam morajo ponuditi nekaj več … »Redke zemlje« se tako ali drugače sliši zanimivo.

Današnja sogovornica je gimnazijka z odličnim uspehom, ki je v preteklem šolskem letu pripravila še zelo uspešno raziskovalno nalogo. Ta uspeh jo še dodatno vleče k študiju fizike, morda pa bo kljub temu zmagal študij medicine. Kateri koli že bo, bo vsaj magistrski, morda pa ga bo nadaljevala tudi do doktorata, je trdno prepričana ambiciozna dijakinja. Ob tem je uspešna glasbenica, ki je dolgo varčevala za svoje glasbilo, a to je zdaj poplačano z užitkom ob igranju, tudi v orkestru. Sama priznava, da najbrž vsega tega ne bi mogla doseči brez pomoči programa Botrstvo. Živi namreč sama z mamo, ki za minimalno plačo dela v domu starejših in ki je bila prej zaradi zdravstvenih težav dolgo časa brezposelna. Če takrat v njuno življenje ne bi vstopilo Botrstvo, bi se zaradi občutka dolžnosti in finančne stiske najbrž vpisala na poklicno šolo in se skušala čim prej zaposliti. Če ne bi bilo botra, ki ji je ponudil glasbilo, o vpisu v glasbeno šolo sploh ne bi resno razmišljala … Program Botrstvo nekaterim otrokom zares usodno spremeni življenjsko pot, zato bomo v letu, ko praznuje 15 let obstoja, predstavili nekaj takih otrok – zdaj že mladostnikov ali študentov. Prvo zgodbo ponujamo prav na rojstni dan Anite Ogulin, brez katere ne bi bilo številnih uspehov organizacije, ki zdaj po njej nosi tudi ime. Na Valu 202 program podpiramo polnih 13 let.

Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta Psihiater Franco Basaglia je leta 1961 prestopil prag stare psihiatrične bolnišnice v italijanski Gorici. V njej je v tistem času v bedi životarilo 600 bolnic in bolnikov z duševnimi boleznimi. Prvo dejanje, ki ga je Basaglia storil kot novi direktor bolnišnice, je bilo, da ni odobril fizičnega omejevanja pacientov. Rekel je: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!« S tem prvim dejanjem je Basaglia prekinil z dotedanjo prakso. V umobolnico je namreč skušal vrniti življenje in paciente enega za drugim prikazati kot ljudi z njim pripadajočim dostojanstvom. "Franco Basaglia je ikona dezinstitucionalizacije," pravi gost oddaje Glasovi svetov profesor socialnega dela in aktivist na področju dezinstitucionalizacije Vito Flaker. O delu in uspešnih pristopih Franca Basaglie v oddaji govori tudi njegov sodelavec in učenec psihiater Roberto Mezzina iz Trsta. Francu Basagli, njegovemu delu in revolucionarnim zamislim, so prostor namenili tudi v okviru Evropske prestolnice kulture GO2025 Nova Gorica/ Gorica. Dokazati želijo, da sta norost in razumnost prepletena ter neločljiva drug od drugega. GO!2025 TUKAJ

V Beli hiši so potrdili začetek pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. O tem se je ameriški predsednik Donald Trump po telefonu danes dogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin, s podrobnostmi pa nato seznanil še ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Prvo srečanje delegacij je napovedano za petek v Muenchnu. V Zrcalu dneva tudi: - Evropska komisija si bo prizadevala za 'kompas konkurenčnosti' - Pravosodna ministrica obžaluje jutrišnje proteste zaposlenih v zaporih - Policija potrdila hišne preiskave in aretacijo osumljencev za mafijski umor

Drugi poudarki oddaje: - Pošta v občini Makole, ki deluje kot pogodbena, je 1. februarja prešla na polovičen odpiralni čas. - V Podčetrtku v inkubatorju prvi podjetniki - V romskem naselju Pušča snujejo ureditev športnega parka - Prvo košarkarsko igrišče, ki bo v dveh mestih in dveh državah hkrati, bodo dobili v Novi Gorici.

Ep 252Daniel Jalkut:This may surprise you as much as it surprised us to make the decision: today's episode of Core Intuition [...] is the final episode.Reset HomePod or HomePod mini - Apple SupportApple Ordered by UK to Create Global iCloud Encryption BackdoorDeepSeek LLM modelAaron Ng:Here's Deepseek r1 1.5B thinking through a problem — it's comparable to 4o and Claude 3.5 Sonnet in a number of domains like math. Except…it's a 1.5B model…and can run on virtually any hardware. Truly a huge efficiency leap.Alex Cheema:Market close: $NVDA: -16.91% | $AAPL: +3.21%Why is DeepSeek great for Apple?Here's a breakdown of the chips that can run DeepSeek V3 and R1 on the market now:NVIDIA H100: 80GB @ 3TB/s, $25,000, $312.50 per GBAMD MI300X: 192GB @ 5.3TB/s, $20,000, $104.17 per GBApple M2 Ultra: 192GB @ 800GB/s, $5,000, $26.04(!!) per GBIntroducing Apple Invites, a new app that brings people togetherEU's AltStore Gets First Native iOS Pornography AppApple Says It Doesn't Approve of EU Porn AppAltStore pokes the bearApple in 2024: The Six Colors report cardApple Announced the iPad 15 Years Ago TodayAplple muzej u Poljskoj.ZahvalniceSnimano 9.2.2025.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Prvo besedo naj bi otroci izgovorili najpozneje do 15. meseca starosti. Najpestrejše obdobje za govorni razvoj pa je med 2. in 3. letom. A kaj storiti, če otrok takrat še vedno bolj ali manj molči, če pri 4 ali 5 letih ne govori razumljivo? Odgovore bomo iskali v torkovem Svetovalnem servisu, posvečenem govornem razvoju otrok, ko se nam bo pridružila Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike.

Družina Kosič je dobro poznana na obeh straneh meje, njihove trgovine s čevlji in športno opremo imajo 77 let dolgo tradicijo, obiskujejo jih denimo tudi kupci iz drugih krajev, ki niso v bližini meje. Prvo trgovino je leta 1948 odprl Benedikt Kosič. Leta 1964 jo je prevzel njegov sin Andrej Kosič, danes v trgovinah delajo njegovi otroci, torej že tretja generacija. Ker pa časi za male trgovce niso rožnati, si bo četrta generacija znane družine verjetno poiskala drugačno zaposlitev.

Včeraj se je na Danskem, danes pa tudi na Norveškem in Hrvaškem začelo 29. svetovno rokometno prvenstvo. Slovenija se je na kratko pot do Zagreba, kjer lahko ostane do vključno polfinala, odpravila z vlakom. Naša reprezentanca ni blestela v pripravljalnih tekmah, tako igralci kot strokovni štab pa pravijo, da bo vse drugače, ko se bo turnir začel. Prvo tekmo bo Slovenija igrala jutri ob 18-ih proti Kubi. Kakšni so zadnji vtisi iz slačilnice pred začetkom, kdo je prvi favorit turnirja in kako na slovenske načrte vpliva četrto mesto na poletnih olimpijskih igrah? O vsem tem sta se z nekaterimi slovenskimi rokometaši in selektorjem še danes popoldne pogovarjala Marko Pangerc in Uroš Volk, slišali pa boste tudi novi imeni v ožjem strokovnem štabu.

"Zorana Arunović, višestruka šampionka u streljaštvu, kroz smeh i suze deli sa nama anegdote, uspehe i neuspehe i kako je uz sestru kao trenera krunisala karijeru olimpijskim zlatom u jednoj od najtežih streljačkih disciplina!" U jubilarnoj 300. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je dragu prijateljicu Zoranu Arunović, višestrukom evropskom i svetskom šampionkom u streljaštvu, a od skora i olimpijskom šampionkom sa osvojenom zlatnom medaljom u Parizu 2024. godine. Ivan i Zorana će vas kroz iskren i opušten razgovor dugogodišnjih prijatelja provesti kroz Zoranin život, ranu karijeru, brojne anegdote sa takmičenja i iskustva iz tri različita olimpijska ciklusa koja su na kraju krunisana zlatnom medaljom 2024. godine. Zorana će sa nama podeliti sve lepe ali i tužne trenutke koji su obeležili njen život i karijeru i dati nam redak pogled iza scene u to kako izgleda život višestruke šampionke u streljaštvu, kako je izgledalo njeno obaranje svetskog rekorda i kako je uspela da prevaziđe neuspehe i razočarenja i pretvori ih u blistavu zlatnu medalju koja je krunisala njenu sportsku karijeru. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću... - Nije bilo uslova za treniranje - Prilagodljivost kroz saradnju - Prvo razočarenje - Susret u urgentnom - Olimpijski ciklus Rio - Olimpijski ciklus Tokio - Olimpijski ciklus Pariz - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4fXB1HD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Leto 2025 je leto, v katerem bomo zaznamovali kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim v maju 80 let konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Malo je še tistih, ki nam lahko iz prve roke pripovedujejo o trpljenju v zaporih, delovnih taboriščih, o strahu, o smrti in sanjah o svobodi. O brazdah poteptane mladosti. Prvo zgodbo nam je odstrla Mira Lipičar.  Rosnih šestnajst let ji je bilo, ko se je morala na silo posloviti od mladosti, družine in svobode. Zapor, delovno taborišče, strah, trpljenje. Svoje spomine je Mira Lipičar, skupaj s hčerko Tatjano Žargi, zaupala Barbari Kampos.

Jasna Dominko Baloh je sicer diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je univerzitetna diplomirana profesorica pedagogike in psihologije. Po končanem študiju se je kot psihologinja zaposlila v gradbenem podjetju Stavbar in poklicno pot nadaljevala kot vodja družbenega izobraževanja na Delavski univerzi Maribor. Leta 1981 je opravila strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ter v 1984 nastopila mesto strokovne sodelavke za družbene dejavnosti na SZDL. Potrebe po dodatnem izobraževanju so ji leta 1990 pokazale poslovno priložnost, saj v Sloveniji ni bilo veliko ponudbe tovrstnih programov, zato je ustanovila prvo zasebno izobraževalno ustanovo v Sloveniji, Poslovno skupino DOBA, ki je danes največja zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Združuje DOBA Fakulteto s petimi dodiplomskimi, petimi podiplomskimi študijskimi in doktorskim programom, višjo strokovno šolo z sedmimi programi, jezikovni center in mednarodno poslovno akademijo. Od 1990 je na DOBI v sklopu formalnih in neformalnih izobraževanj nova znanja pridobilo in oplemenitilo več kot 80.000 udeležencev.   Je prejemnica gospodarskega oskarja – nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke in Večerova gospodarstvenica Štajerske. Poleg profesionalnih dosežkov se v prostem času ukvarja s slikanjem, ima izbran okus za glasbo in uživa v raziskovanju novih kultur med potovanji.   Jasna Dominko Baloh je ustanoviteljica, lastnica in direktorica poslovne skupine DOBA. Vizionarka, ki je in še vedno sledi tudi svoji intuiciji. Je pionirka digitalizacije izobraževanja. Pobudo za ustanovitev prvega slovenskega visokošolskega modela on-line izobraževanja brez fizičnega kontakta med profesorjem in študentom je dala v času, ko je v družbi in strokovni javnosti še vladal dvom v uspeh e-izobraževanja. E-izobraževanje se na DOBI izvaja že več kot 25 let (DOBA fakulteta ima tudi edina dve mednarodni akreditaciji kakovosti izvajanja on-line izobraževanja).   Ker s sodelavci ni želela slediti organizacijski strukturi v slovenskem javnem šolstvu, se je pri snovanju in rasti DOBE zgledovala po skandinavskih izobraževalnih ustanovah. Temelj delovanja je osnovala na primerih odlične procesne organiziranosti, ki vključuje vse zaposlene in tudi študente. Prav tako je med voditelji, ki razume pomen razvoja blagovne znamke – na teh osnovah se DOBA danes uspešno razvija na treh trgih, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Študentje DOBA Fakultete študirajo on-line iz 46 držav sveta.   Kot oseba je ciljno usmerjena, njena vodenje in delovanje sta usmerjena v prihodnost in preko meja. Je inovatorka z zavedanjem, da so spremembe potrebne povsod, na vsakem koraku. Je zahtevna, včasih neizprosna do sebe in drugih, vendar korektna v svojih odločitvah. Predvsem pa je menedžerka z veliko mero pozitivnega razmišljanja in optimizma.   Najljubši citat: Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, je vse težko. Najljubša knjiga: Nesbo: Snežak Najljubša serija: Šefinja Hobiji: Potovanja, druženje s prijatelji, koncerti, golf Najljubša hrana: Morska hrana Najljubši podjetnik: Steve Jobs Naj app: Chat GPT Zaključna nauka: ·      Potrebno se je nenehno učiti in biti radoveden, pridobivati nova znanja na različnih področjih. ·      Potrebno si je želeti doseči cilje in upati si.

Prvo i najvažnije što i ovih predbožićnih dana treba učiniti svaki pojedini vjernik, kao i svaka vjernička skupina, jest izbaciti iz sebe i svoje sredine duh umišljenosti i oholosti jer, kako kaže sv. Augustin: „Potoci Božje milosti ne teku po brdima ljudske oholosti, već dolinama ljudske poniznosti.“ Otajstvo Božića otajstvo je poniznosti.

V Budimpešti se je svetovno plavalno prvenstvo v kratkih bazenih prevesilo v drugo polovico. Prvo so zaznamovali številni rekordi, za prve slovenske nastope sta že v četrtek poskrbela Katja Fain in Sašo Boškan. Plavalne minute prepletemo z zimskimi svetovnimi pokali. V Hochfilznu, na drugi postaji sezone svetovnega pokala v biatlonu, bosta danes tekmi v zasledovanju, v tekaški smučini v Davosu pa bodo znova najboljši tekmovalci in tekmovalke v sprintu.

Prvo decembrsko epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija prevzemajo dame, prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne, prva drama slovenske scene Salome in prva mama slovenskega šansona Svetlana Makarovič, ki ji bodo v studiu za Prešernovo nagrado čestitali številni znani Slovenci. Vrača se duhovna misel, ki bo tokrat posvečena klofuti iz nebes, Franc Kangler se nam bo oglasil iz Trsta, Uroš Slak pa bo v studiu gostil Roberta Goloba, ki bo razložil, kaj je povedal na zaslišanju na KPK. Kako praznuje rojstni dan France Prešeren, kdo bo nastopil v filmu z naslovom Film, ki ga Janša ne bo videl, kakšne težave imajo Miklavž in parklji in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

KKP u Madridu, Histi u Udruženju navijača Partizana 012 (mi smo prošli MNOGO bolje). Prvo gostovanje našeg podkasta van Beograda i dvanaesti lajv. Neočekivano puno o fudbalu, On the Road u Baskiji i reakcije na Real, vruće glave. Bez crka uvek (tehnička) muka. Jedite Kod Trička! http://www.kodtricka.rs/ ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 85 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=mVFpjldJcvdtIgv5 Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: PFC Histerical Majstor zvuka: nema crka :( Realizacija: Slavko Tatić, gajtan,Tričkalice, Lav Premium, Grobari Požarevac & Histi

Danes pa o zanimivi pobudi, ali bolje rečeno akciji, ki jo je začela slovenska vlada. S pomočjo "Agencije za energijo republike Slovenije" so sestavili test oziroma nabor vprašanj, ki bo dokončno izmeril inteligenco vseh prebivalcev Slovenije. Začeli bodo s prvim oktobrom, še bolj natančno pa s prvimi položnicami konec meseca, in takrat bomo končno izvedeli, kako inteligentni smo Slovenci. Konec bo skrivalnic in ekstremov navzdol v smislu "neumni smo kot noč", ali navzgor, ko kričimo: "Pametnejši smo od Einsteina …" Z znanstveno metodo, nepristransko in akademsko hladno, bomo poslej poznali ne le inteligenco naroda, temveč tudi vsakega posameznika.Testa inteligence so se na "Agenciji za energijo" lotili zelo inteligentno, kajti kakorkoli drugače bi bilo neumno. Se pravi, da lahko pozabite na naivna ali preprosta vprašanje v slogu "Vozite avtobus iz Ljubljane v Maribor. Petnajst potnikov vstopi v Mariboru, sedem jih izstopi v Celju. Kako je ime vozniku avtobusa?"Ne! Tako butastih vprašanj, po katerih smo do zdaj sodili inteligenco ljudi, v novem testu ni. Novi test temelji na predpostavki, znani v sodobni psihologiji, da je treba najprej najti skupno kategorijo, skupno raven, v kateri lahko različni ljudje nato podajajo različno vrednotene odgovore o isti temi. Kar je osnova inteligence. Raziskovalci, misleci in čistilke na Agenciji za energijo so se domislili, da je lahko takšna skupna tema elektrika. Tako test inteligence, ki bo zmeril IQ naroda, temelji na elektriki. Naša skromna oddaja kot prvi medij v Sloveniji prinaša nekaj integralnih vprašanj testa, brez da bi kompromitirali končni rezultat. Vprašanja so namreč tako zapletena, da boste potrebovali za razmislek o njih več tednov, mesecev, v nekaterih primerih celo leta. Prvo vprašanje je sicer še preprosto … Prvo vprašanjeSpremenila se bo višina položnice za elektriko. Vendar se ne bo spremenila cena elektrike, temveč cena omrežnine. Ali to pomeni, da ima vsaka elektrika svoje omrežje, ali pa, da ima vsako omrežje svojo elektriko. Namig; elektriko morate razumeti kot avtomobil, omrežnino pa kot avtocesto. Vendar ne dobesedno, saj se cestnina plačuje različno od dela dneva, ko se vozite, od tipa avtomobila in od tega, ali ste Agenciji za energijo kot voznik všeč. Drugo vprašanjePovprečnim in majhnim porabnikom elektrike ni treba skrbeti, saj bo za njih omrežnina celo nižja. Vendar … Če so vsi povprečni uporabniki tudi majhni uporabniki, kaj so potem podpovprečni uporabniki? In če so vsi nadpovprečni uporabniki praviloma veliki uporabniki, ki jih mora skrbeti, se ne bodo poskušali v procesu rešiti skrbi tako, da bodo postali povprečni oziroma majhni uporabniki? Namig: kaj je povprečno in kaj nadpovprečno so na Agenciji za energijo določili z intenzivnim merjenjem iztegnjenega sredinca leve roke. Tretje vprašanjeNovi model bo pravičnejši, ker bodo tisti, ki omrežje uporabljajo bolj, plačevali več kot tisti, ki ga uporabljajo manj. Do zdaj so tisti, ki so ga uporabljali bolj, plačevali enako, kot tisti, ki so ga uporabljali manj, kar je bilo krivično do tistih, ki so ga uporabljali manj. Namig: po obrnjeni logiki Agencije za energijo pomeni tudi, da če nekdo uporablja javni potniški promet, drugi ga pa sploh ne uporablja, je javni potniški promet do tistega, ki ga ne uporablja, krivičen. Četrto vprašanjeČe ste zgradili sončno elektrarno in toplotno črpalko v dobri veri, da poskušate rešiti planet in se prekobaliti na zeleno stran, boste zdaj kaznovani z višjo omrežnino. To, kar je bilo mišljeno kot bonus, postane v interpretaciji Agencije za energijo malus, iz česar sledi, da ni nujno dobro za vas, kar je dobro za planet, ob tem pa je to, kar je slabo za vas in dobro za planet, tudi vedno dobro za slovensko elektrogospodarstvo. Namig: Nič ni tako, kot je videti ob podpisu pogodbe. Peto vprašanjeČe bodo lahko porabo elektrike po novem merili na petnajst minut in vas bodo za presežek vaše nazivne moči kaznovali šele leta 2026, kdaj vas bodo kaznovali, ko bodo porabo merili vsako minuto? Namig: Aleksander Mervar, direktor Elesa, in Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, bosta postala najbolje obveščeni osebi v Sloveniji. Šesto vprašanjeČe Janez Janša in Borut Pahor zgradita TEŠ 6, ki namesto, da bi energijo dajal, energijo jemlje, komu se v takšnem primeru zaračuna izguba, če vemo, da se energija ne pojavi iz nič in se v nič ne povrne.Namig: Če bi Borut in Janez morala povzročeno škodo odplačati z družbeno koristnim delom, bi morala naslednjih sedem tisoč dve sto triindvajset let pomagati vzgojiteljicam v peskovniku najbližjega vrtca. Sedmo, zadnje vprašanjeČeprav je na prvi pogled ni, ali lahko kljub temu najdete povezavo med semaforji Franca Kanglerja in omrežnino Roberta Goloba? Namig: Prve kocke vzletijo, ko pristanejo zadnje položnice. To je torej nekaj najtežjih vprašanj testa inteligence, ki ga je pripravila država s pomočjo trdega dela strokovnjakov na Agenciji za energijo pod patronatom Elesa. Mimogrede in nevezano na temo. Na Elesu imajo zaradi izjemnih intelektualnih naporov pri pripravi tega in njemu podobnih testov tudi ene najvišjih plač v državi, iz česar sledi, da elektrike ni treba dobro razumeti, če hočeš z njo dobro služiti. In če na vsa ta navedena vprašanja ne boste znali odgovoriti … Ne se preveč sekirati. V Sloveniji so inteligentni odgovori državljanov na neinteligentna vprašanja države izjema, neinteligentni odgovori države na inteligentna vprašanja državljanov pa pravilo.

Avstrijska svobodnjaška stranka je na parlamentarnih volitvah dosegla zgodovinski izid in postala najmočnejša stranka v parlamentu. Zdaj stranke že iščejo koalicijske partnerje. Ali bo torej Avstrija dobila desnosredinsko ali levosredinsko koalicijo? Predsednik države Alexander van der Bellen je že dejal, da bi bila lahko pogajanja dolgotrajna. Druge teme: - Hezbolah napoveduje imenovanje novega vodje ob prvi priložnosti, o evropskem odzivu na krizo v Libanonu danes zunanji ministri Unije. - Pri iskanju rešitev za podnebno krizo ne smemo popuščati skušnjavam populizma, opozarja predsednica republike Nataša Pirc Musar. - Policijsko posredovanje v Slovenski Bistrici zaradi nezadovoljstva nekaterih, ki so po več urah čakanja še vedno brez družinske zdravnice.

Prvošolki izvesta, da bodo v razredu imeli živali! Pripoveduje: Aleš Valič. Napisala: Mira Jaworsczakova. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

V dnešnej časti sa ešte raz (snáď naposledy) vrátime k prvočíslam, ďalej si povieme o rozlúštenom klinovom písme a o novej štúdii, ktorá sa pozerala na súvislosť medzi niektorými umelými sladidlami a kardiovaskulárnymi ochoreniami. Zdroje 'A king will die': Researchers decipher 4,000-year-old Babylonian tablets predicting doom Old Babylonian Lunar-Eclipse Omen Tablets in the British Museum Are dietary sugar alcohol sweeteners safe? Sugarless Haribo Gummy Bear Reviews On Amazon Are The Most Insane Thing You'll Read Today Image by Osama Shukir Muhammed Amin FRCP(Glasg), CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons

V tomto podcaste sa ešte trochu vrátime k prvočíslam, potom si povieme o múdrych vrabcoch a o šírení mpox (opičích kiahní) v Afrike. Zdroje Innovative Foraging Behavior of Urban Birds: Use of Insect Food Provided by Cars CDC Declares Mpox a Continental Emergency. Can We Prevent a Pandemic? Evropa hlásí první případ nakažlivější varianty onemocnění mpox Image by Kurt Bouda from Pixabay

Tradicionalni vlasnici zemlje se sa svijetom nadaju podijeliti deliciju. Klan Mantiyupwi je postao dijelom prvog svjetskog ispitivanja uzgoja crnih kamenica Black Lip Oyster koje žele plasirati na globalno tržište u sljedeće dvije godine.

Judoistka Andreja Leški je v kategoriji do 63 kg osvojila zlato olimpijsko medaljo ter tako Sloveniji priborila prvo odličje na igrah v Parizu. Po osvojitvi medalje je izrazila veliko veselje in povedala, da formulo za uspeh sestavljajo želja, predanost in samozaupanje. Drugi poudarek oddaje: - V Teheranu ubit vodja Hamasa Ismail Hanija; skrajno palestinsko gibanje že napovedalo maščevanje. - Danes skrajni rok za doplačilo dohodnine iz drugega svežnja. - Prebivalci Črne na Koroškem, oškodovani v lanski ujmi, opozarjajo na težave z obnovo po poplavah.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca je dosegla prvo zmago na olimpijskih igrah doslej. Slovenke so v Parizu po izjemnem začetku drugega polčasa s 30 proti 23 premagale Južno Korejo, v torek se bodo pomerile z Nemčijo. Ostali poudarki oddaje: - Spor med Izraelom in Hezbolahom po napadu na Golansko planoto dobiva večje razsežnosti. - Rusija napoveduje odgovor na namestitev ameriških raket dolgega dosega v Nemčiji. - Danes je svetovni dan hepatitisa, ki je najpogostejši vzrok smrti zaradi nalezljivih bolezni.

V tokratni epizodi imamo kar dve temi, od analize prvih štirih etap na Touru kot analizi štirih tekem slovenske nogometne reprezentance na Euru. Iz Francije se je za naš podkast javil tudi Andrej Hauptman.

Prošla je kroz teško detinjstvo, unutrašnje borbe, depresiju, anksioznost, pomišljala na „najgore“ , a kad je shvatila u kom pravcu ide, zaustavila se i okrenula na drugu stranu, nastojeći da spasi sebe, kako bi jednog dana bila majka svojoj deci, onakvu kakvu ona nije imala - Milica Stevanović, trener za lični razvoj i terapeutkinja, majka dve devojčice, koja u novoj epizodi osim ličnog iskustva, donosi metode rada na sebi, koji su preko potrebni današnjim roditeljima. Svet gledamo kroz ružičaste, zelene, plave naočare, što je refleksija našeg uma, a on je zapravo potpuno drugačiji od onoga što je u našim glavama. Potrebno je da skinemo naočare i suočimo se sa bolom, problemima, traumama, kako bismo mogli da idemo dalje, da se nosimo sa sobom i da budemo oslonac svojoj porodici i deci, poruka je naše gošće. „U današnje vreme takozvanog plišanog roditeljstva, trudimo se da decu prezaštitimo, da im pružimo sve ono što nama nije bilo pruženo, ali zaboravljamo da je potrebno da nekada osete problem, da vide da svet nije mesto bez bola, prepreka, padova, ako se kao roditelji sukobimo sa njima povremeno, to može biti korisno, pre nego štetno“, objašnjava Milica. U osvrtu na svoje detinjstvo, koje je, kako je navela, bilo puno neizvesnosti, tenzije, stresa, jer nikada nije znala kakav će joj biti dan, sve je zavisilo od raspoloženja oca, koji je imao problem sa zavisnošću od alkohola, naglasila je da, bez obzira na sve, ni njoj, niti bilo kome, ne može celog života izgovor za loše postupke biti - „teško detinjstvo“. „Moji roditelji nisu više živi i ne bi bilo normalno da u ovim godinama pronalazim izgovor i opravdanje za svoje negativne postupke u tome što mi oni nisu pružili i što sam proživljavala traume kao dete. Svi mi, odrasli, imamo priliku da popravimo svoje stanje i izlečimo ožiljke, koji su nastajali tokom odrastanja. Na nama je da to učinimo jer imamo odgovornost“, kaže Milica. Razgovor sa decom je ključan u njihovom odrastanju, a napominje kako ona ni to nije imala, jer pripada generaciji koju su stariji ućutkivali. „Nama su govorili da ne talasamo, da pustimo starije kad pričaju, da ne pametujemo. Danas to nije tako, roditelj pita svoje dete šta ga muči, šta želi ili ne želi. Kako se oseća povodom neke situacije, jer potrebno je nama da znamo, a deci da izgovore. Krajnost, naravno, nije dobra, jer onda dobijamo dete koje očekuje ‚svet na tacni‘, kojem mora da se udovoljava, a to u realnom i odraslom životu - nije moguće“, upozorava naša gošća. Milica nam objašnjava kako da „radimo na sebi“ da bismo postali bolji ljudi i roditelji i kako da se izborimo sa traumama iz detinjstva i „slikama“ roditelja, koji su imali problem sa bolestima zavisnosti. Ona ukazuje na najteže posledice po dete koje je odrastalo sa roditeljem zavisnikom. Takođe savetuje šta da radimo kad u svom ponašanju i odnosu prema deci, prepoznamo negativno nasleđe naših roditelja. Naša gošća opisuje loše strane „plišanog roditeljstva“, ali i naglašava da traume i ožiljci iz detinjstva ne smeju biti izgovori za nedoličan život u odraslom dobu. Krivica je uobičajeno osećanje za svakog roditelja, koji se tokom detetovog odrastanja neretko zapita „Gde grešim?“ ili kad dete nešto loše uradi, pomislimo „Ovo je moja krivica, ja sam kriva.“ Međutim, ističe Milica, krivo je i današnje društvo, mreže na internetu koje šalju poruku savršenih roditelja koji realno ne postoje, ali ih vidimo na postovima, fotografijama, snimcima. Iz tog razloga, njen prvi savet mladima, koji tek ulaze u svet roditeljstva je – ugasite Instagram!

⏰ Driiiiiiing! Driiiiiing! Driiiiiing! "Ta teden pa res" je tukaj. Ne, ne (samo) zaradi fuzbal reprezentance, Erika in prijateljev. O, ne! Tukaj sva, ker sva bila dolžna še nagrade seveda za Prvo ligo Telemach 2023/24. Zelene bunde, Šuma sendviče in to. Tukaj sva zaradi 117-ih, ki ste izpolnili Vedeža™️! Tukaj sva tudi zaradi naslovne fotke, hvala, Jaka Uršič Džaksl, zmagal si v kategorijo Zelena bunda Marijana Pušnika™️! Torej, priboril zmago za Radomlje! Tukaj zaradi vseh tistih, ki se vozite po Nemčiji gor in dol te dni, pa one, ki zavijate v Celju ob 06.47 zjutraj desno z Mariborske. Pa one, ki ste tu od 2015! Upam, da boste uživali v oddaji! Oddaja, kjer občudujemo Žigin prstan, čestitamo za nagrado osebnost meseca, zdaj je še bližje temu, da bo medijska osebnost, oddaja, kjer se Jaša smeji in verjame v polfinale! ;)

Kanuist Žiga Lin Hočevar še naprej navdušuje. Potem ko je 16-letnik v Tacnu pred kratkim postal evropski prvak v slalomu na divjih vodah, je danes v Augsburgu dosegel še svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugi poudarki oddaje: - Ob polovici mandata vlade opozicija pričakovano kritična, koalicija se treplja po ramenih - Hamas naklonjen novemu načrtu o premirju v Gazi; izraelski premier Netanjahu ponavlja, da je treba najprej uničiti omenjeno gibanje - Na najbolj množični rekreativni kolesarski prireditvi pri nas znova več tisoč udeležencev

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil. Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič - kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe,« - tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma, o snazi solidarnosti i borbe za ono u šta verujemo, sa novinarkama Jovanom Gligorijević (Vreme) i Tamarom Urošević (TV N1). Kao novinarke koje se bave društveno odgovornim temama, Jovana i Tamara su članice grupe Novinarke protiv nasilja, koja je sad već važan deo istorije našeg novinarstva, na polju zalaganja za etičko izveštavanje o nasilju prema ženama. Iz te perspektive ispričale su svoje priče. Kako se nose sa teškim pričama koje novinarski obrađuju? Koliko je novinarkama važna podrška koju pružaju jedne drugima? Kako je u Srbiji izgledala borba za medijsko dostojanstvo žrtava nasilja nekad, a kako izgleda danas? Šta sve stoji iza naslova, TV priloga i priča koje poštuju javni interes, a šta je iza medijskih sadržaja koji zarad klikova i tiraža uništavaju živote? Ovo su samo neka od pitanja koja su pokrenuta u ovom razgovoru, koji pruža uvid u jedno veoma važno polje medijske mašinerije.

"Preduzetniku treba dobar: advokat, knjigovođa i psihoterapeut." Gost Ivana Minića u 255. epizodi Pojačala je Kristina Ercegović koja nam dolazi iz susedne Hrvatske da podeli svoje znanje o osnivanju i prodaji uspešnog biznisa i franšiza, anegdotama iz svoje 22-godišnje karijere u preduzetništvu, mentorisanju, konsaltingu i vođenju popularnog event-a Business Cafe posvećenog izgradnji zajednice preduzetnika i deljenju priča i saveta iz sveta biznisa. Kristina iza sebe ima impresivnu karijeru kao začetnica nekoliko velikih franšiza i poduhvata u Hrvatskoj i u razgovoru sa Ivanom deli sa nama mnoštvo saveta i iskustava koje je stekla tokom 22 godine uspešnog rada i posle mnogo osvojenih nagrada i priznanja. Teme u epizodi: - Uvod - Početak razgovora - Kad porastem biću - Obrazovanje i edukacija - Prvo zaposlenje - Mystety shopper - Kako protiv nerazumevanja - Stiže burnout - Biznis kafe - Pozitivni primeri - Da li prodati biznis - Žene i novac - Priča o franšiziranju - Naučene lekcije Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3wDk0Bp Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN