Podcasts about oblikovanje

Če pogledamo skozi zgodovinsko optiko, potem ugotavljamo, da je imelo ime Friedricha Schillerja pomebno mesto v razvoju slovenskega gledališča. Letos mineva 220 let od njegove smrti. V okviru slovenskega prostora velja omeniti tudi ustanovitev Dramatičnega društva leta 1867. Za ta pomembni vsebinski in organizacijski premik, pišejo v Slovenskem gledališkem inštitutu, je bil med drugimi zelo zaslužen pevec, igralec in režiser Josip Nolli, ki je pred natančno 150 leti, spomladi 1875, uprizoril Razbojnike v svojem prevodu. Sicer pa o tem, kako sta se v njem bojevala slovenska in nemška beseda, kako smo sploh dobili Stanovsko gledališče, koliko je bilo v njem žlahtne tragike in komedije, dramatike, ter kako je vanj vstopala zabava, več avtorica muzejske razstave in uvodnega besedila: Katarina Kocijančič. Oblikovanje in postavitev razstave: Andrej OvsecSlikovno gradivo: mag. Tea RogeljPedagoški programi: mag. Sandra Jenko  

V epizodi 172 je bil gost dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja zgodovine Evrope in Balkana. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na politične in družbene preobrate v 20. stoletju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinske korenine Balkana Slovanske selitve in kulturni vplivi Verska prepričanja in širjenje krščanstva Vpliv tiskarskega stroja in protestantizma Osmansko cesarstvo in njegov vpliv Renesansa, humanizem in razsvetljenstvo Nacionalna identiteta in svetovni vojn Oblikovanje in izzivi Jugoslavije Gospodarske razlike in Evropska unija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!

Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla razstava samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!

Tokratne Jezikovne pogovore namenjamo študijskemu programu Oblike govora, ki ga je mogoče obiskovati v sklopu druge stopnje študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študijski program traja dve leti. Sestavljata ga smeri Govorno sporočanje in Oblikovanje govorjenih besedil. V oddaji je program podrobneje predstavila docentka za področje govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani doktorica Nina Žavbi.

Novi vodja avstrijske ljudske stranke Christian Stocker je izrazil pripravljenost, da po propadu koalicijskih pogovorov z drugimi strankami začnejo pogajanja o vstopu v vlado s skrajno desnimi Svobodnjaki. Drugi poudarki oddaje: - Na severu Gaze zaprte vse bolnišnice, podhladitvi podlegel osmi dojenček. - Ukrajina z novo ofenzivo v regiji Kursk - ZDA zajel obsežen snežni vihar

Po padcu Asadovega režima v Siriji osrednja uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam obljublja oblikovanje nove vlade. Članice Evropske unije ob tem pozivajo k mirnemu prenosu oblasti. Druge teme: - Evropske države spreminjajo azilno politiko do Sircev - Unija potrdila izplačilo 4,1 milijarde evrov pomoči Ukrajini - Prenovljena Hiša Stare trte v prihodnjih dneh odpira svoja vrata

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev. FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki ima svoj prostor v Gradu Fužine, je močno povezan z okoljem, v katerega je vpet. O tem, kako sodelujejo s tamkajšnjimi ustanovami, da bi prebivalcem Fužin omogočili bolj kakovostno in ustvarjalno bivanje, priča razstava v parku z naslovom Muzej v skupnosti 2, v samem muzeju pa so odprli še obsežno razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje, invencije. Ker pa je tik pred poletjem pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana, tokrat še o teh: romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.

Na tokratnem Start:up Müsliju smo gostili svetovnega “branding” guruja in vizionarja, ki je s pomočjo uporabe vedenjske znanosti pomagal preobraziti globalne blagovne znamke kot so GE Healthcare, Virgin, Hoover in Starbucks. Te zanima kako se povezujeta vedenjska znanost in ustvarjanje blagovnih znamk? Prisluhni!

Petra Jančar je pred skoraj dvema letoma začela izdelovati unikatni, prefinjeni ročni nakit z Brajevo pisavo. Razmišlja tudi o kinetičnem nakitu. Njena pot ustvarjalnosti je gotovo inovativna in zelo svojstvena.

Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Prostornost in svetloba sta elementa, ki sta pri zagotavljanju dobrega počutja bistvena. Kako torej osvetliti prostor glede na njegovo rabo in namen? Kako doseči učinek prostornosti v manjših prostorih? Kako ob vsem tem še vedno poskrbeti za funkcionalnost bivalnih prostorov? O tem bo govor v petkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo arhitektka Urša Kres.

O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.

Rudi Šeligo: Čarovnica iz Zgornje Davče Foto: Barbara Čeferin Premiera: 18. 10. 2023 Režija: Barbara Zemljič Režija videa: Klemen Dvornik Nastopajo: Anuša Kodelja, Borut Doljšak, Alenka Kraigher, Maks Dakskobler, Pavle Ravnohrib, Laren Polič Zdravič, Zvezdana Novaković Dramaturgija in asistentka režije: Urša Majcen Scenografija: Maruša Mali Koreografija: Maša Kagao Knez Glasba: Laren Polič Zdravič Kostumografija: Tina Bonča, Tina Hribernik Oblikovanje zvoka: Matej Humar Maska: Ana Lazovski Lektura: Klasja Kovačič Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Garderoba: Nataša Recer Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra Produkcija: Anton Podbevšek Teater

Premiera: 26. 9. 2023 Joann Sfar: Vampirček gre v šolo Prevajalec: Izar LunačekRežiser: Jernej PotočanIgrajo: Nejc Jezernik, Matic Lukšič, Tina ResmanDramaturginja: Brina JenčekScenograf: Dan PikaloKostumografinja: Nika DolganOblikovalec lutk in vizualna podoba: Izar LunačekTehnološki svetovalec: Mitja RitmaničAvtorja songov: Matic Lukšič, Jernej PotočanOblikovanje svetlobe:Domen Lušin informativne oddaje: 27. 9. 2023 Iz stare vile v ljubljanskem Mini teatru so sinoči premierno v šolo poslali malo prikazen. Lutkovna predstava Vampirček gre v šolo je nastala po stripu francoskega umetnika Joanna Sfara. Besedilo je prevedel Izar Lunaček, uprizoritev pa je režiral Jernej Potočan. Več Magda Tušar:

V Ljubljani se danes začenja že tretja poletna šola Oblikovanje in znanost - ker je mednarodna torej "Design + Science " - na kateri bodo do petka govorili na temo "parainteligenca". Arhitekti, umetniki, oblikovalci, računalničarji in naravoslovci bodo iskali plodne povezave bodisi na robovih ali onstran ustaljenih razumevanj teh področij. Predstavnika organizatorja šole, prof. Boštjan Botas Kenda z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in Maja Drobne - KUD PiNA, pojasnjujeta podrobnosti srečanja dveh ducatov udeležencev. Prvo srečanje leta 2021 so pripravili na temo "sintetična hrana", lani pa so govorili o "kohabitaciji". Letos šolo organizirajo v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT), z Oddelkom za oblikovanje vizualnih komunikacij Umetniške akademije v Splitu, z Inštitutom Joanneum Univerze uporabnih znanosti v Gradcu in s Cankarjevim domom. FOTO: 3.poletna šola Design+Science 2023 VIR: Tine Lisjak

Rembrandt Harmenszoon van Rijn ali na kratko kar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov vseh časov, tudi avtor velikanske oljne slike Nočna straža, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev, ki so s strani padale na obraze in telesa. Ta učinek je posebej izstopil v črno-beli grafiki, kjer se je pokazala še ena njegova veščina – risba. Njegov opus obsega približno 300 grafičnih listov, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si na razstavi z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra lahko ogledamo 43-ih njegovih grafik in dve matrici, ki prihajajo iz Muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu. Dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, na primer "Kot v življenju", "Svetlo in temno" in "Oblikovanje lika". Rembrandt je vplival na številne umetnike poznejšega časa in tako so dodali še na primer grafike Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja, ameriškega likovnika iz 19. stoletja, pa Pabla Picassa in domači izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v slovenščini in angleščini. Morda se kdo še spomni izbora mojstrovih grafik leta 2000 v Cankarjevem domu, a kot pravijo, je "po skoraj četrt stoletja čas, da nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika." Pa tudi za drugačen koncept predstavitve gre tokrat, poudari vodja projekta Michel Mohor, višji kustos Narodne galerije. Torej, Rembrandt ostaja, pogled se spreminja, bi lahko rekli. Slika (izrez): Rembrandt, Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam.

Ob Svetovnem dnevu gledališča se danes začenja 53. Teden slovenske drame, festival dramatike in gledališča, ki nastaja po besedilih slovenskih avtorjev. Že včeraj pa se je začel festival radijske igre za dojenčke, malčke in ranljive skupine Poslušati skupaj. Tudi temu se bomo posvetili, in pogledali v berlinski Muzej uporabnih umetnosti, na razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.tsd.si

Tik pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino je v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pričakovati glasovanje o resoluciji, ki poziva k hitri sklenitvi miru v Ukrajini. Slovenija je napovedala trdno podporo dokumentu, vojna pa je sprožila tudi razmisleke o prenovi zunanje politične strategije naše države. Preostale teme: - Vlada v Državni zbor pošilja predloga zakonov za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Predvideno je pospešeno postavljanje sončnih elektrarn, fotovoltaični paneli bodo po novem lahko stali tudi ob avtocestah, na nekaterih vrstah kmetijskih zemljišč in opuščenih odlagališčih. - Poslanke in poslanci pa bodo danes previdoma vnovič uzakonili obvezno izdajanje računov kupcem. - Oblikovanje prodajnih marž za pogonska goriva naj bi bilo v prihodnje vezano tudi na letno inflacijo. - Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se začenjajo boji za kolajne: prvi trije kompleti so v Planici namenjeni sprinterjem in skakalkam. - Pretežno oblačno bo, na zahodu in jugu bo občasno rahlo deževalo.

Strateški svet za zdravstvo bo na današnji ustanovni seji med drugim obravnaval analizo stanja v zdravstvu, na podlagi katere bo pripravil predlog zdravstvene reforme. Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob, dvomijo o vsebinskosti pogovorov, saj vlada še nima izhodišč za pogajanja. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Evropski notranji ministri so na neformalnem zasedanju v Stockholmu pozvali k okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri vračanju migrantov. Predlagajo omejitev vizumske politike za tiste države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti pri sprejemanju svojih državljanov. - Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Spomin in opomin, da se grozote ne smejo ponoviti, prenašajo tisti, ki so preživeli. - Za približno polovico šolarjev bo prihodnji teden, nekoliko prej, kot smo vajeni, prinesel zimske počitnice. Po pošiljki snega bo veliko priložnosti za zimske radosti.

Ministrski zbor je po seznanitvi z revizijskim poročilom sprejel sklep, da Slovenija odstopi od pogodbe za nakup 45-ih osemkolesnih oklepnikov boxer v vrednosti 281,5 milijona evrov brez DDV-ja. Nakup je bil ocenjen kot gospodarsko nesmotrn. Oblikovanje srednje bojne bataljonske skupine naj s tem ne bi zastalo. Ministrstvo za obrambo mora namreč do konca leta pripraviti novo rešitev za oblikovanje zmogljivosti Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Ob energetski krizi Hrvaška zadržuje svoj plin, tudi v luči dogajanj v družbi Ina, ki je v lasti madžarskega MOL-a. - Težave ob nalivih s silovitim vetrom: med drugim poplavilo prostore Narodne galerije, v občini Kobarid plazovi. - Zgodovinski uspeh za Slovenijo: gimnastičarka Jekaterina Vedenejeva na svetovnem prvenstvu v vaji s trakom osvojila bron.

Skrajni čas je, da celostno oblikujemo človeka, ne samo njegovega razuma, ampak tudi srce.

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina

Na RTV Slovenija poteka stavka novinarjev. Gre za opozorilno stavko, v času katere bo delo v javni medijski hiši potekalo nemoteno, delo bo prekinjeno le za eno uro, ko bodo zaposleni svoje nestrinjanje izrazili na shodu pred stavbo Televizije Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija in predstavniki stavkovnega odbora se bodo o razreševanju stavkovnih zahtev začeli pogajati v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - Oblikovanje nove vlade. V tem tednu podpis koalicijske pogodbe in potrditev Roberta Goloba za mandatarja. - Začenja se Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema srečanja bo vojna v Ukrajini. - Mariborčani 16-ič slovenski nogometni prvaki. V ligi NBA tretji poraz Dallasa v konferenčnem finalu.

Z nastajajočo vlado se napovedujejo spremembe na številnih področjih, tudi v izobraževanju. Oblikovanje nove bele knjige za vzgojo in izobraževanje, brezplačna prehrana v osnovnih šolah in povečanje javnih sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2026 - to je le nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe. Izobraževanje bo odslej v pristojnosti dveh resorjev - ministrstvo za vzgojo in šolstvo bo po napovedih vodila Amalija Žakelj, profesorica na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem; ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bo prevzel nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Druge teme oddaje: - Odpravo posledic industrijske nesreče v Kočevju bo spremljala posebna občinska komisija - Evropski zunanji ministri brez dogovora o šestem svežnju ukrepov proti Rusiji - Začenja se 75-ti filmski festival v Cannesu, ki ostaja zvest delom, namenjenim predvajanju v kinematografih

Po včerajšnji ustanovni seji novega sklica državnega zbora so neuradno zaokrožili nekateri poudarki koalicijskega sporazuma. V ospredju bo sanacija zdravstva, poudarek je tudi na digitalnem in zelenem prehodu. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je v odzivu na dejanje poslancev SDS in NSi, ki so v parlamentarni postopek že prvi dan vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov, dejal da gre za nagajanje koaliciji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Nata o članstvu Švedske in Finske - V Združenih državah napovedani množični protesti zagovornikov splava - Začetek festivala Prix Marulić; v tekmovalnem programu tudi tri dela Radia Slovenija

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo.

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.Premiera v Španskih borcih, 22. 4. 2022Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina. Koncept: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režija: Sebastijan Horvat Ustvarjalci in izvajalci: EN-KNAP Group (Mattia Cason, Luke Thomas Dunne, Katja Kolarič, Rada Kovačević, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini) Dramaturgija: Milan Ramšak Marković Scenografija, video in fotografija: Igor Vasiljev Avtorska glasba: Drago Ivanuša Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc Kostumografija: Belinda Radulović Igralska zasedba v videu: Damjana Černe, Eva Jesenovec, Iztok Drabik Jug, Julija Travančić, Katja Gabrijelčič, delavke in delavci podjetja Diotec Semiconductor Trbovlje Prevod besedila Herakles 2 ali Hidra: Mojca Kranjc Branje besedila: Igor Samobor Prevod spremnega besedila: Predrag Petrović

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)

Panorama, eksterier, muzej, nagrade, grafično oblikovanje, abstrakcija; o vsem tem bo tekla beseda v prispevkih o nagrajencih Riharda Jakopiča, 10. bienalu oblikovanja Brumen, pa ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Tendencah v abstrakciji v Ljubljani in odprtju Muzeja grad Štanjel. Oddajo smo zaokrožili s pogovorom z novo direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, Zdenko Badovinac. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Filmska glava TV obzornik, RTV Ljubljana, 1966. Foto: Osebni arhiv Petra Skalarja, vir: MMC"Oblikovanje je družbena dobrina." Peter SkalarPanorama, eksterier, muzej, nagrade, grafično oblikovanje, abstrakcija; o vsem tem bo tekla beseda v prispevkih o nagrajencih Riharda Jakopiča, 10. bienalu oblikovanja Brumen, pa ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Tendencah v abstrakciji v Ljubljani in odprtju Muzeja grad Štanjel. Oddajo smo zaokrožili s pogovorom z novo direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, Zdenko Badovinac. Vabimo vas k poslušanju!

Panorama, eksterier, muzej, nagrade, grafično oblikovanje, abstrakcija; o vsem tem bo tekla beseda v prispevkih o nagrajencih Riharda Jakopiča, 10. bienalu oblikovanja Brumen, pa ob razstavah v Koroški galeriji likovnih umetnosti, Tendencah v abstrakciji v Ljubljani in odprtju Muzeja grad Štanjel. Oddajo smo zaokrožili s pogovorom z novo direktorico Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, Zdenko Badovinac. Vabimo vas k poslušanju!

Arhitekturo izrisujejo sence, zato imata arhitektura in svetloba posebno razmerje. Odnos do svetlobe se spreminja, še posebej v zimskem času. Odstiramo zimske poglede v naravi in na ulici, se ukvarjamo z različnimi vrstami osvetlitve in svetlobnim onesnaževanjem. Gosti oddaje so arhitekti Miloš Kosec, Maruša Zorec in Andraž Keršič.

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.

Kdo se boji roza barve? je naslov najnovejše razstave slikarke Ksenije Čerče. V galeriji UGM Studio, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, bo na ogled do 27. novembra. Ksenija Čerče je leta 2002 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je študirala Oblikovanje oblačil in tekstilij, leta 2003 pa je prejela Fulbrightovo štipendijo in je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York v Združenih državah Amerike. V umetniškem izrazu Ksenije Čerče so opazne te izkušnje z različnih področij. Njeno primarno zanimanje za dvodimenzionalno sliko širi naklonjenost performansu in body artu, to pa se nadaljuje v video in zvočni umetnosti. Kot je povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, se z vsakim izmed teh področij ukvarja posebej in jih med sabo ne prepleta. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je avtorica več povedala tudi o razstavi Kdo se boji roza barve?, s katero izpostavlja vprašanje o pomenu slikarstva danes.

dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.Kako kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju sooblikuje smernice za oblikovanje programa? dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.

Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe.dr. Katarina Habe v dialogu z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in umetnico Zvezdano Novaković. Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe.  

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković

Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.

23 Oblikovanje dirkalnih športov by Bring To Front

12 Oblikovanje novic by Bring To Front

Na kratko Pogovor posnet ob brunchu je nekaj čisto drugega. Veronika je študentka NTF smeri grafično oblikovanje in predvsem lastnica najbolj kjut domače živali - Olija! Na koncu srednje šole je za zaključno nalogo izbrala oblikovanje otroške igrače. Raziskovala je, kaj je tisto kar je njej kot otroku odpiralo največ domišljije in vzbujalo radovednost. In je nastal Oli - vsestranski otroški šotor! V epizodi se dotakneva razvoja Olija, udeleževanja mednarodnih tednov oblikovanja in pa predvsem pomena dobro oblikovanih predmetov. Kako prostor vpliva na naše počutje, je manj res več? Prisluhni :) Časovnica 2:05 Zagreb Design Week 2020 5:30 3DaysOfDesign, Danska 6:30 odnos do lepote, oblikovanja 8:08 minimalizem je občutek 9:12 Veronika predstavi Olija 12:35 premišljeno oblikovanje, vsestranskost predmeta 15:40 oblikovanje, ki spodbuja radovednost 18:05 influencerji in free stuff talk 20:05 Hofer igrače vs Oli + ekologija 22:20 Kako je Oli prišel k družini v Bristol? 25:10 odnos s strankami 26:05 2021 načrti za Milan Design Week 28:30 Veronika izven okvirjev Olija, izobrazba in grafično oblikovanje 32:30 obremenjevanje z "a to kar delam je moj passion" 35:27 kaj loči dober design od res-dobrega designa 36:50 predsodki iz grafično oblikovanje 38:50 vsega imamo preveč, izboljšajmo kar imamo 42:30 Vintage shops in vprašljiva ekologija 46:30 ne prodajat daril, prodaj zgodbo za darilom 46:50 kakšno darilo je Veronika prinesla nama z Nejcem 50:00 covid memes 53:00 težave z izpiti med karanteno 55:05 pomen osebnega stika 1:01:01 Veronikina razlaga imena Glass Balloons 1:02:45 pomen imen, naslovov slik in interpretacija 1:06:11 kako veš kdaj je oblikovanje končano in odziv ljudi 1:07:20 perfekcija... ali obstaja nekaj #perfect Uni linki, ki jih nikoli ne odpreš Oli: https://oli-sotor.com Veronika Instagram: https://www.instagram.com/veronikarozmanc/ Jackson Pollock podcast: https://www.instagram.com/artholespodcast/?hl=en Zagreb design week: https://www.facebook.com/zagrebdesignweek/ 3DaysOfDesign: https://www.scandinaviastandard.com/what-to-do-at-3-days-of-design-2019/ Trgovinica Levček z darili: http://trgovina-levcek.eu Stay Glassy @glass_balloons: https://www.instagram.com/glass_balloons/  @stefantabakovski: https://www.instagram.com/stefan_tabak/ (zvok) @jurestušek: https://www.instagram.com/jurestusek.photo/ (visuals) @its_nejc: www.instagram.com/its_nejc/ @zalagajser: www.instagram.com/zalagajser/ Še več naju poslušala/poslušal: https://glass-balloons.pinecast.co. Find out more at https://glass-balloons.pinecast.co

10 Oblikovanje superg ft. Filip Đurić & Jurij Lozić by Bring To Front

Ukrepi t.i. mehanizma za okrevanje, ki ciljajo na vsa področja gospodarstva, tudi kmetijstvo in pridelavo hrane, postavljajo velike izzive. Še večje izzive pa prinaša oblikovanje slovenskih ukrepov novega obdobja skupne kmetijske politike. O tem je spregovoril Branko Ravnik, direktor KGZS.

U 70. epizodi Pojačalo podkasta, gost Ivana Minića je Karlo Zagorac - frizer, berberin, muzičar, i još ponešto. Kao jedan od osnivača berbernice The Barbers iliti “Barbersa” , Karlo će Vam ispričati o svojim frizerskim počecima, te dati uvid u “Barbers” svet: od začetka ideje o berbernici, preko opremanja, otvaranja i reklamiranja iste, pa do toga kako su preko noći postali turistička atrakcija. Čućete i kako su izneli i prilagodili se trenutnoj situaciji sa korona virusom. Takođe, dotaći će se neizostavne teme, “Velikog brata” i posledicama istog, po kome je i poznat najširoj javnosti. Teme u podkastu: - Frizeraj - “Veliki brat” - Posledice rijalitija - Začetak berberske ideje - “Barbers” - Davanje šmeka berbernici - Ostati na vrhu - Oblikovanje sveže krvi - “Barbers” kao turistička atrakcija - “Changa Project”: Muzički ventil Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/32uGaoB Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

09 Oblikovanje teorij zarote by Bring To Front

https://www.instagram.com/bring_to_front/

Dušan Sekulić – Sejkul je prošle godine dobio Slovensku Nagradu za Oblikovanje (tj. dizajn) u kategoriji "Perspektivni" za projekat Ljubljanskog Transport Hub-a koji bi doveo laku avijaciju u srce Ljubljane. Njegovi vizionarski projekti uključuju vrlo i elegantan vizir (kao stvoren za trenutnu situaciju), kao i prilično kontroverzni projekat stana u bilbordu. Pored ovakvih konceptualnih ideja, Dušan se bavi i dizajnom svetlosti, scenografijom kao i standardnim arhitektonskim radom. Beleške www.TheNutshellTimes.com Podržite Pokretače na patreon.com/belgrade i paypal.me/sgarcevic

07 Oblikovanje grbov slovenskih občin ft. Nejc Prah by Bring To Front

06 Oblikovanje od doma by Bring To Front

05 Oblikovanje navijaških skupin ft. Petar Perčić by Bring To Front

05 [Bonus] Oblikovanje navijaških skupin ft. Petar Perčić by Bring To Front

04 Oblikovanje zanjo ft. Klara Otorepec by Bring To Front

03 Oblikovanje protesta by Bring To Front

02 Oblikovanje športnih dresov by Bring To Front

01 Oblikovanje političnih strank by Bring To Front

Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.

Oblikovanje lastne socialne in finančne varnosti je podobno gradnji hiše. Začne se s stabilnimi temelji, na katerih se gradi v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Praviloma velja, da brez pomisleka zavarujemo svoja stanovanja in hiše, avtomobile in drugo imetje, na drugi strani pa veliko ljudi, tudi takih, ki so si že ustvarili družino, okleva pri zavarovanju svojega življenja.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. še ni naslova (izmenično) spremljajo: Minca Lorenci, igralka, Eva Nina Lampič, režiserka, Marko Sosič, selektor, Nika Švab, dramaturginja, Aphra Tesla, intermedijska umetnica in Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Slovensko mladinsko gledališče še ni naslova Režija: Tomi Janežič Zasedba: Neda R. Bric, Daša Doberšek, Tomi Janežič, Nataša Keser, Boris Kos, Mirjana Medojević, Anja Novak, Draga Potočnjak, Matej Recer, Blaž Šef, Daniel Day Škufca, Stane Tomazin, Matija Vastl Dramaturgija: Tomi Janežič Scenografija: Branko Hojnik Izbor glasbe: ustvarjalci predstave Kostumografija: Marina Sremac Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar, Tomi Janežič Asistenca režije: Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca Asistent scenografije: Aleksander Vujović Oblikovanje video: Dušan Ojdanič Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Vodja predstave: Gašper Tesner Don Juan je eden tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče si ga je vzel tudi Tomi Janežič z ekipo, ki se mu je raziskovalno in laboratorijsko približevala vso prejšnjo sezono. Vzporedno s tem je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič z naslovom še ni naslova. Avtorica se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj – ki se vsa zlijejo v celoto v enem samem hipu, enem samem utripu srca. V trenutku, ki je potreben, da telo, ki zdrsne z ležišča, trešči na trda tla. Besedilo se je, kot se je izkazalo, izvrstno povezalo z gradivom, nastalim na vajah, in Janežič ga je subtilno združil v bogato, razplasteno celoto, ki dodaja še en pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. še ni naslova (izmenično) spremljajo: Minca Lorenci, igralka, Eva Nina Lampič, režiserka, Marko Sosič, selektor, Nika Švab, dramaturginja, Aphra Tesla, intermedijska umetnica in Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Slovensko mladinsko gledališče še ni naslova Režija: Tomi Janežič Zasedba: Neda R. Bric, Daša Doberšek, Tomi Janežič, Nataša Keser, Boris Kos, Mirjana Medojević, Anja Novak, Draga Potočnjak, Matej Recer, Blaž Šef, Daniel Day Škufca, Stane Tomazin, Matija Vastl Dramaturgija: Tomi Janežič Scenografija: Branko Hojnik Izbor glasbe: ustvarjalci predstave Kostumografija: Marina Sremac Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar, Tomi Janežič Asistenca režije: Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca Asistent scenografije: Aleksander Vujović Oblikovanje video: Dušan Ojdanič Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Vodja predstave: Gašper Tesner Don Juan je eden tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče si ga je vzel tudi Tomi Janežič z ekipo, ki se mu je raziskovalno in laboratorijsko približevala vso prejšnjo sezono. Vzporedno s tem je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič z naslovom še ni naslova. Avtorica se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj – ki se vsa zlijejo v celoto v enem samem hipu, enem samem utripu srca. V trenutku, ki je potreben, da telo, ki zdrsne z ležišča, trešči na trda tla. Besedilo se je, kot se je izkazalo, izvrstno povezalo z gradivom, nastalim na vajah, in Janežič ga je subtilno združil v bogato, razplasteno celoto, ki dodaja še en pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. še ni naslova (izmenično) spremljajo: Minca Lorenci, igralka, Eva Nina Lampič, režiserka, Marko Sosič, selektor, Nika Švab, dramaturginja, Aphra Tesla, intermedijska umetnica in Miha Horvat, soustanovitelj Fundacije Sonda. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Slovensko mladinsko gledališče še ni naslova Režija: Tomi Janežič Zasedba: Neda R. Bric, Daša Doberšek, Tomi Janežič, Nataša Keser, Boris Kos, Mirjana Medojević, Anja Novak, Draga Potočnjak, Matej Recer, Blaž Šef, Daniel Day Škufca, Stane Tomazin, Matija Vastl Dramaturgija: Tomi Janežič Scenografija: Branko Hojnik Izbor glasbe: ustvarjalci predstave Kostumografija: Marina Sremac Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar, Tomi Janežič Asistenca režije: Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca Asistent scenografije: Aleksander Vujović Oblikovanje video: Dušan Ojdanič Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj Vodja predstave: Gašper Tesner Don Juan je eden tistih literarnih likov, ki so doživeli največ obdelav. Za izhodišče si ga je vzel tudi Tomi Janežič z ekipo, ki se mu je raziskovalno in laboratorijsko približevala vso prejšnjo sezono. Vzporedno s tem je nastajalo novo dramsko besedilo Simone Semenič z naslovom še ni naslova. Avtorica se je Don Juanu, ki tokrat nosi kleno slovensko ime Janez, približala z vidika njegovih »zapeljank« in posledic njegovih dejanj – ki se vsa zlijejo v celoto v enem samem hipu, enem samem utripu srca. V trenutku, ki je potreben, da telo, ki zdrsne z ležišča, trešči na trda tla. Besedilo se je, kot se je izkazalo, izvrstno povezalo z gradivom, nastalim na vajah, in Janežič ga je subtilno združil v bogato, razplasteno celoto, ki dodaja še en pogled na brezštevilne različice Don Juana in donjuanizma, predvsem pa spregovori o naših radostih, upanjih, strahovih in stiskah. Tukaj in zdaj.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. 6 spremljajo: Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, in Marina Uželac s Slovenske filantropije. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 Režiser: Žiga Divjak Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna Oblikovanje videa: Domen Martinčič Oblikovanje zvoka: Iztok Drabik Jug Oblikovalec svetlobe: David Orešič Svetovalka za kostumografijo: Slavica Janošević Svetovalka za jezik: Mateja Dremelj Producentka: Tina Dobnik Produkcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Maska) Na videu: Sajjad Ahmadi, Ojolan Alothman, Sayed Mahdi Hashemi, Erfan Gulzari, Omid Moradi, Majid Tahiri Igrajo: Iztok Drabik Jug, Alja Kapun, Katarina Stegnar, Vito Weis, Gregor Zorc 19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili? Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?

Skandinavske države v svetu veljajo za obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, kjer vsakega čaka služba, stanovanje, mitična privlačnost vikinških sag, dih jemajoča pokrajina. Veljajo za simbol egalitarne družbe brez nepremostljivih premoženjskih razlik, s številnimi referencami o najbolj učinkovitem in ljudem prijaznem izobraževalnem in vzgojnem sistemu in navsezadnje, dežele, kjer živijo kralji in kraljice pa tudi eni najsrečnejših ljudi na svetu, ki znajo negovati občutek pripadnosti in topline, trenutke udobja in zadovoljstva. Danes so skandinavske države najrazvitejša gospodarstva na svetu z najvišjimi zneski kosmatega družbenega proizvoda na prebivalca. Čeprav se po razvitosti še vedno kosajo z ZDA, je njihov ugled neprimerno večji. Tudi zato, ker jim je že dolgo jasno, da so socialne in ekonomske politike, še posebej njeni rezultati, tesno povezani. Oblikovanje države blaginje je v Skandinaviji glavna politična tema že vsaj 100 let. O Danski, Švedski, Finski, Islandiji in pa Norveški, najbogatejši državi Evrope in sveta, se bomo pogovarjali s profesorjem doktorjem Bogomilom Ferfilo, strokovnjakom za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Gostila ga bo avtorica oddaje Liana Buršič.

Hana Karim je oblikovalka unikatne keramike, ki jo oblikuje in izdeluje v svojem studiju v centru Ljubljane, prodaja pa po celem svetu preko svoje spletne strani (beri: izdelke ima nenehno razprodane). Odrasla je v družini dveh umetnikov, tako da ji je bila takšna kariera položena v zibelko, vendar vse prej kot enostavna.  Pogovarjala sva se: o trenutku, ko je Hana začutila, da bi z oblikovanjem keramike lahko preživela, kako se Hana spopada z umetniško blokado, in na kakšen način je pridobila stranke s celega sveta. 

Kje danes vidimo večino grafičnih storitev? Na digitalnih zaslonih. Klasično grafično oblikovanje za offline formate se je do določene mere moralo prilagoditi novim platformam. Sámo jedro in proces oblikovanja sta v zadnjih petnajstih letih sicer ostala enaka. Zagotovo pa so se spremenila orodja in pristop. Še vedno je vsebina tista, ki narekuje obliko. A v prvi vrsti konzumiramo z očmi. Saj, če govorimo specifično o dizajnu kot kreativnem delu, brez uporabniške izkušnje se še tako dobra vsebina težko ""proda"" brez privlačnega zunanjega izgleda. Oblikovanje za digitalno okolje ni zamenjava za oblikovanje za konvencioanlne medije. Je dodatek oziroma svoja zvrst. Najboljša mera kakovosti pa bo vedno doseganje WOW efekta. Včasih imajo digitalni oblikovalci, ki so že vešči v oblikovanju za konvencionalne medije, prednosti, občasno pa to lahko predstavlja tudi omejevanje v pristopu oziroma v načinu razmišljanja. Komaj čakamo, da vidimo, kaj digitalno oblikovanje čaka v prihodnosti. Obogatena resničnost in blockchain tehnologija bosta zagotovo prinesla nove trende oblikovanja. V sedemintrideseti oddaji POINT OUT Weekly gostimo grafičnega oblikovalca in doktorja znanosti grafičnih tehnologij Blaža Rata, soustanovitelja studia IDEJA.si. Z njim razglabljamo o dizajnu za digital, kakovostnem oblikovanju, trendih in še marsičem. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

O vrhunskih naslovnicah Dnevnikovega Objektiva. Tomato Košir nas pelje skozi ustvarjalni proces, razloži, kdo vse sodeluje pri tem, koliko časa nastajajo in kakšen je...

Tomaž Švajger je direktor prodaje pri slovenskem startupu Doctrina, ki preko spleta izobražuje zaposlene v lekarnah. Pred delom v startupu je bil zaposlen pri multinacionalkah Procter&Gamble in RedBull, tako da ima izušnje tako s korporativnim kot tudi s startup svetom.  Pogovarjala sva se kako izgleda prodaja v začetnih fazah in kako se le-ta skozi čas spreminja. Še posebej zanimiva pa je bila debata o oblikovanju prodajnega procesa, kar je Tomaž razložil na konkretnem primeru podjetja Doctrina. Časovnica pogovora:  1:10 Moč postavljanja ciljev in prodajalske miselnosti 16:00 Kaj je Tomažu dala izkušnja z delom v Ameriki 22:30 Kako se zgradi uspešna kariera 26:40 Na podlagi česa Tomaž izbira nove sodelavce 30:00 Kako se razlikuje prodaja v začetnih fazah v podjetju od kasnejših 40:50 Kako izgleda prodajni pogovor in proces 50:15 Kako pravilno narediti "follow-up" 58:40 Oblikovanje plačila za prodajno ekipo 1:06:20 Ali so prodajni sestanki prek spleta (npr. Skype) smiselni?  1:09:30 Kdaj je pravi čas, da ustanovitelj podjetja v ekipo vključi profesionalne prodajalce