Podcasts about janez jan

Črno zlato se po podpisu iransko-ameriškega sporazuma spet prosto tovori prek Hormuške ožine. Vrstijo pa se opozorila pred morebitnimi zapleti. Da je do končnega miru še daleč, je na evropskem vrhu v Bruslju posvaril tudi premier Janez Janša. Drugi poudarki oddaje: Komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala k znižanju marž za gorivo Zoran Stevanović pri Aleksandru Vučiću podprl srbsko pot v Evropsko unijo Mešani odzivi na avstrijsko rešitev glede dvojezičnih sodnih obravnav

V delih države, ki jih je sinoči in ponoči zajelo močno neurje s padavinami, točo in sunki vetra, se je danes začela sanacija posledic. O škodi poročajo iz delov Koroške, Štajerske in Gorenjske, kjer je bilo najhuje. V Cerkljah in Komendi je poškodovanih ali uničenih več kot 200 objektov. Razmere v Komendi , kjer bo škoda po prvih ocenah več 10-milijonska, so si ogledali tudi nekateri predstavniki vlade, med njimi premier Janez Janša. Kot je dejal, je obseg škode tolikšen, da omogoča državno pomoč. Pomoči države pri odpravljanju posledic naravne nesreče se nadejajo tudi kmetje v Podravju, kjer je klestenje toče najbolj prizadelo kmetijske površine, škoda je ponekod 100-odstotna.

Način in raven komuniciranja v slovenski politiki se že dolgo znižujeta. V zadnjih letih smo videli in slišali že marsikaj. Od neprimernih besed, napotitev na ginekološki pregled, mišk, do dvigovanja krila. Tako, kot nazadnje, predsednik državnega zbora Zoran Stevanovič z opazko o pocestniškem vedenju nekaterih poslank, so že mnogi šli do roba primernega ali celo čez. Janez Janša je bil zaradi zapisa o odsluženih prostitutkah obsojen. Ali je v političnem pogovoru res dovoljeno vse? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Ljudmila Novak, nekdanja poslanka državnega zbora in parlamenta EU, nekdanja ministrica in predsednica stranke NSi; dr. Milan Brglez, prof. mednarodnih odnosov, nekdanji predsednik državnega zbora; dr. Matej Avbelj, ustavni pravnik; dr. Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in prof.. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša prevzel posle od svojega predhodnika Roberta Goloba, so se na prvi seji vlade sešli novoizvoljeni ministri. Jernej Vrtovec in Anže Logar sta postala podpredsednika vlade. Za šefa Sove je bil imenovan Janez Stušek, ki je obveščevalno službo vodil že v obdobju tretje Janševe vlade, policijo prevzema Danijel Lorbek, Finančno upravo pa kot vršilec dolžnosti direktorja Janko Preac. Na novo izvoljene ministre sicer danes čaka prevzem poslov od predhodnikov. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji evropskih ustanov, članic Unije in držav Zahodnega Balkana danes v Črni gori tudi o novi francosko-nemški pobudi za pospešitev širitvenega procesa. - Ukrajinski predsednik Zelenski ruskega kolega Putina pozval k srečanju, da bi se dogovorila o končanju vojne. - Prva tekma z novim nogometnim selektorjem Boštjanom Cesarjem pred domačim občinstvom se je končala z remijem proti Cipru.

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.

Danes bomo dobili novo vlado, ki jo bo vodil Janez Janša. Takoj po imenovanju se bo sešla na prvi seji in predvidoma potegnila prve kadrovske poteze - ob državnih sekretarjih bi lahko dobili še nova vodstva policije, Sove in morda tudi Fursa. Drugi poudarki: - Izrael in Libanon dosegla dogovor o uresničevanju premirja. - Združeni narodi ob hitrem razvijanju umetne inteligence opozarjajo na njeno energetsko potratnost. - Dve slovenski zmagi na atletskem mitingu na Finskem - Čeh prvi v metu diska, Guček na 400 metrov z ovirami.

Slovenija bo drevi dobila 16-o vlado, četrto pod vodstvom Janeza Janše. Premier je bil v nagovoru poslank in poslancev v državnem zboru, ki bodo potrjevali njegovo ministrsko ekipo, med drugim kritičen do odhajajoče vlade. Sam pa si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata. Druge teme: - Orožje med Izraelom in proiranskim Hezbolahom ni utihnilo kljub novemu dogovoru o izvajanju premirja med judovsko državo in Libanonom. - Albansko javnost in tamkajšnje okoljevarstvenike razburja projekt izgradnje letovišča, povezan z zetom ameriškega predsednika Jaredom Kushnerjem, načrtovan na okoljsko občutljivem delu jadranske obale. - V Bolnišnici Slovenj Gradec so razmere alarmantne zaradi hudega pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester.

Novoizvoljeni premier Janez Janša je v državni zbor sinoči vložil seznam ministrskih kandidatov. Največje presenečenje je kandidat za notranjega ministra - Janšev odvetnik Franci Matoz. Zaslišanja bodo predvidoma potekala od ponedeljka do srede, vlado pa naj bi dobili v četrtek. Drugi poudarki oddaje: Upokojenci bodo prejeli za odstotek višje pokojnine Iran in Združene države kljub optimističnim tonom še niso tako blizu dogovora o koncu vojne Polfinalna para svetovnega hokejskega prvenstva Švica - Norveška in Kanada - Finska

Potem ko je mandatar za sestavo vlade Janez Janša v državni zbor vložil seznam 15-ih ministrskih kandidatov, so že sklicane seje pristojnih parlamentarnih odborov. Osem od 15-ih kandidatov bo zaslišanih v ponedeljek, preostalih sedem pa v torek. Državni zbor bo o seznamu predvidoma odločal v četrtek.

Novi premier Janez Janša je državnemu zboru predložil seznam ministrskih kandidatov. Nekaj presenečenj je pri imenih iz SDS-ove kvote - Franci Matoz kandidira za prevzem notranjega resorja, Borut Rončević pa ministrstva za izobraževanje. V SLS so medtem razočarani, ker v novem ministrskem zboru ni nikogar iz njihove stranke. Drugi poudarki oddaje: V nesreči v Velenju poškodovanih 5 delavcev Eksplozija ruskega drona v Romuniji izzvala ostre odzive drugih članic Nata Civilna iniciativa zbrala dovolj podpisov za referendum o ljubljanskih parkirninah.

Nova vlada dobiva vse jasnejše oblike - po napovedih bi lahko premier Janez Janša seznam ministrov v državni zbor vložil še danes ali pa jutri. Kandidate sicer danes potrjujejo izvršilni odbori strank SDS, NSi in Demokrati, v javnost pa prihaja vse več imen. Drugi poudarki oddaje: Gospodarska zbornica opozarja na rast stroškov dela v minulem letu in pozdravlja davčne spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba prihajajoče vlade Napetosti med Združenimi državami in Iranom kljub nedavnim napovedim o približevanju dogovoru ne pojenjajo, novim ameriškim napadom je sledil iranski vojaški odziv Bolivija je po več mesecih protivladnih protestov na prelomni točki, opozarja predsednik Paz; razglasil bi lahko izredno stanje

Bo premier Janez Janša listo ministrskih kandidatov v državni zbor vložil še pred koncem tedna?Doktorica Verena Perko in doktor Milček Komelj o kulturi dialoga v hramu demokracije.Zbranih naj bi bilo dovolj podpisov za referendum o ljubljanski parkirni politiki.Vreme: Jutri bo pretežno jasno.

Sestavljanje nove slovenske vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah je pokazalo marsikaj. Predvsem pa to, da je v politiki še vedno mogoče povezovati. Da je mogoče preseči razlike, zamere, ego in parcialne interese, če obstaja jasen cilj – bolj normalna, razvojna in urejena Slovenija. Prav to je v teh tednih dokazal Janez Janša. Marsikdo ga je že politično odpisoval, marsikdo je govoril, da ne more več povezati sredine in desnice. A rezultat govori drugače. Uspelo mu je za isto mizo pripeljati SDS, introjčekNSi, SLS, Fokus, Demokrate ter tudi Resnico. Stranke, ki imajo med seboj razlike, različne poudarke in različne politične zgodbe. Toda vse so očitno razumele nekaj zelo preprostega: da je Slovenija po zadnjih letih eksperimentiranja, ideoloških obračunavanj in političnega aktivizma potrebovala spremembo smeri.

Pred novo koalicijo, ki jo bodo sestavljali SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, je sklepna kadrovska faza. Uskladiti se morajo še o razdelitvi ministrskih resorjev in kandidatih za ministre. Če bo novi predsednik vlade Janez Janša listo kandidatov v državni zbor vložil še v teh dneh, bi lahko prva zaslišanja kandidatov za ministre sledila ob koncu tega tedna. Janša je napovedal, da prisego vlade pričakuje najpozneje prihodnji petek.

Janez Janša po izvolitvi za mandatarja, za ponedeljek napovedal pogovore o razdelitvi resorjev. Gospodarska zbornica zadovoljna s koalicijsko pogodbo, ki vsebuje težko pričakovane ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti.Papež Leon XIV. ob obisku Accere obsodil bogatenje na račun okolja in pozval k spravi. Začela se je nova motoristična sezona. Pristojni pozivajo k previdnosti v prometu.Kmetijsko gozdarska zbornica prirpavila pobudo za jasnejše označevanje izvora živil. V Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah drevi Večer krščanskih izročil.ŠPORT: Nogometaši Brinja Grosupljega so novi člani prvoligaškega tekmovanja.Vreme: Popoldne in jutri bo precej jasno, postopno se bo še otoplilo.

Janez Janša tik pred potrditvijo na mesto predsednika vlade. Stranke nove desno-sredinske koalicije z Resnico imajo 48 glasov.Gospodarstveniki in sindikat Fides pozdravljajo napovedane razbremenitve in debirokratizacijo, kmetijski sektor od nove vlade pričakuje več posluha za prehransko varnost države.Razkrite podrobnosti izjav poslancev Resnice o poskusih podkupovanja.Strokovni svet kritičen do Šutarjevega zakona.Ritem srca je sinoči v slavljenju povezal več kot 1600 obiskovalcev.Pred prazničnim vikendom pričakujejo velike zastoje na cestah.Na Ptuju se je začel 37. festival Dobrote slovenskih kmetij.Šport: Hokejisti Slovenije na svetovnem prvenstvu elite danes z zvezdniško zasedbo Kanade.Vreme: Popoldne in jutri bo sončno, nekoliko vetrovno in iz dneva v dan topleje.

Janez Janša z 51 glasovi izvoljen za mandatarja za sestavo vlade.Pogovori o kadrovskem razrezu se bodo po besedah prvaka SDS začeli v ponedeljek.Petra Juvančič iz Združenja Manager: Slovenija mora začeti ustvarjati več, ne le deliti manj.Kdo bo sprejel odgovornost za odpravo sistemskih pomanjkljivosti prometnih ureditev?Rutte: Nato mora biti pripravljen na vsakršen izziv danes in v prihodnje.Vreme: Jutri bo sončno, nekoliko vetrovno in iz dneva v dan topleje.

Janez Janša je novi predsednik vlade. Izvoljen je bil z 51-imi glasovi, kar pomeni, da ga je na tajnem glasovanju podprl najmanj en poslanec iz bodoče opozicije. Pogovore o kadrovskem razrezu bo začel v ponedeljek, na prisego vlade računa najpozneje v dveh tednih. Druge teme: - Prvi mož Nata Mark Rutte za krepitev obrambnih izdatkov članic zaradi kriz v Ukrajini in Hormuški ožini - Po ameriških navedbah o napredku v pogovorih z Iranom v Teheran odpotoval vodja pakistanske vojske - Delničarjem Luke Koper 32-milijonsko izplačilo dividend kljub geopolitičnim izzivom

V skladu z napovedmi je 48 poslancev iz treh poslanskih skupin danes parlamentu predlagalo, naj novo vlado sestavi Janez Janša. Pod predlog za mandatarstvo se je podpisalo vseh 48 poslancev SDS, Demokratov in trojčka NSI-SLS-Fokus ter Resnice, ki pa ne namerava sodelovati v vladi. O mandatarju naj bi državni zbor glasoval v petek, do takrat pa napovedujejo tudi podpis koalicijske pogodbe. Burno politično dogajanje zaznamujeta tudi prijava podkupovanja poslancev in ustanavljanje preiskovalnih komisij.

Usklajevanja koalicijske pogodbe med SDS, Demokrati ter trojčkom NSi, SLS in Fokus bodo po pričakovanjih končana ta teden, je ob robu izredne seje državnega zbora dejal predsednik SDS in najverjetnejši prihodnji mandatar Janez Janša. Na omenjeni seji so poslanke in poslanci drugič obravnavali interventni zakon za razvoj Slovenije. Drugi poudarki oddaje: - Predlagatelji zakona so umaknili vložena dopolnila, tako da bi lahko interventni zakon potrdili že na tej seji. - Evropski zunanji ministri s sankcijami proti izraelskim naseljencem na zasedenem Zahodnem bregu. - Ameriški predsednik je dejal, da je premirje z Iranom v zadnjih izdihljajih.

Nova vlada pod vodstvom SDS je vse bliže. Najverjetnejši prihodnji premier Janez Janša je sporočil, da so uskladili izhodišča koalicijske pogodbe.Poleg trojčka okrog Nove Slovenije in Demokratov računa še na podporo Resnice, ki naj bi bila sicer v opoziciji. Druge teme: - Slovenska podjetja zaradi bližnjevzhodne vojne trpijo zaradi zamud in višjih stroškov - Trump zaostruje retoriko in Iranu grozi, da ga bo izbrisal z obličja Zemlje - Z esejem iz materinščine se je začela splošna matura.

Poslanci in poslanke so na današnji izredni seji z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS znižuje število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Predlagatelji želijo tako vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je napovedal, da bodo strankam, ki so podprle predlog, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Državni zbor je danes v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.

Help us reach our goal of 75 patrons – sign up here: https://www.patreon.com/talkeasterneuropeThis week on Talk Eastern Europe, we look at major politicaldevelopments across the region. Bulgaria's latest snap election may mark the end of years of instability, but what does Rumen Radev's victory mean for domestic reform, relations with the EU, and support for Ukraine?We also discuss French President Emmanuel Macron's visit to Poland, where strategic cooperation was in focus but internal political tensions were impossible to ignore. In Slovakia, Robert Fico faces criticism over plans to limit voting from abroad while continuing his controversial push to attend Moscow's May 9th celebrations.Finally, we turn to Slovenia, where failed coalition talks could pave the way for Janez Janša's return, and to Brussels, where the EU has moved forward with major new financial support for Ukraine.Read more on Slovenia: https://neweasterneurope.eu/2026/04/14/the-future-of-slovenias-new-government-coalition-remains/Check out the latest issue of New Eastern Europe:https://neweasterneurope.eu/2026/04/21/issue-3-2026-when-human-rights-end/Join us for our weekly roundup of the key stories shaping Central and Eastern Europe.

Vodja SDS-a Janez Janša je napovedal, da bo strankam, ki bodo podprle zakon o vladi, poslal izhodišča koalicijske pogodbe. Kot je dodal, vlade ne bo sestavljal za vsako ceno. Druge teme: - Iranski zunanji minister Abas Aragči drevi v Islamabadu, poročajo iz Pakistana - Vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi s simptomi depresije ali anksioznosti - Zaradi praznikov in šolskih počitnic že danes pričakujejo povečan promet in zastoje že danes

Papež novinarjem na letalu: Kot pastir Božjega ljudstva nikoli ne morem podpreti vojne!Voditelji članic Evropske unije na neformalnem vrhu med drugim o odzivu na bližnjevzhodno krizo.Janez Janša napovedal korake za sestavo koalicije, a SDS je za vsako ceno ne bo sestavljala.Predsednica Pirc Musar: Nekdo v političnem prostoru laže. Komentar Petra Meršeta.Praznik dan upora proti okupatorju povzroča mnoge delitve opozarja vrsta zgodovinarjev.Zaradi praznikov že danes povečan promet na cestah.Vreme: Pred nami sončni in topli dnevi.Pozeba ponekod po državi poškodovala zgodnje posevke.Zasedenost zdravilišč med prvomajskimi prazniki podobna lanski.ŠPORT: Nogometaši Aluminija in grosupeljskega Brinja finalista nogometnega pokala.

Zdravo! Tokratna epizoda je mešanica političnega prerokovanja, literarne obnove in organizacije piknika, skozi katero s ščepcem cinizma komentiramo trenutno dogajanje na povolilnem parketu. Razmišljamo tako o usodi severnih belih nosorogov, kot o usodi naše male države. Bomo spet štiri leta kolesarili? Ko tako slalomiramo med Garambo, travnatim letališčem, družbenim aktivizmom in nostalgičnimi utrinki ugotavljamo, zakaj je resnica vedno nekoliko odvisna od zornega kota (in trenutne oblasti) ter kako lahko troglasno petje na pikniku reši več kot marsikateri protest. Ali pa vsaj razpoloženje.

Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.

In this week's episode, Sam and Chern dissect election results from two tight contests in the European nations of Denmark and Slovenia. In Denmark, can Mette Frederiksen put together a Government for a third term? Why did her favourability decline and did the Greenland dispute save her? Why did the centre-right Venstre also suffer big losses? And in Slovenia, how did Robert Golob finish first in the photo finish election? Can he form another Government? Or will Janez Janša return for a fourth stint as PM? All these questions and more answered in this week's episode.

Ce dimanche 22 mars 2026, les Slovènes sont appelés aux urnes pour des élections législatives très disputées. Un scrutin observé de près en Europe, alors que le pays pourrait voir revenir au pouvoir le nationaliste Janez Janša, admirateur de Donald Trump et proche de Viktor Orbán. Discours anti-migrants, pressions sur les médias… dans les Balkans, les dirigeants proches du Premier ministre hongrois Viktor Orbán se multiplient : Aleksandar Vučić en Serbie, Zoran Milanović en Croatie, Milorad Dodik en Bosnie-Herzégovine. La Slovénie, historiquement pro-européenne et soutien de l'Ukraine, pourrait-elle suivre cette dynamique ? A Ljubljana, la capitale slovène, les candidats tentent de convaincre les indécis. Reportage de Juliette Gheerbrant. Antifascisme : dérive radicale ou nécessité démocratique ? En France, la mort d'un militant d'extrême droite à Lyon, fin février 2026, après un affrontement avec des antifascistes, a ravivé les débats et les tensions. Ces derniers mois, partout, l'antifascisme est l'objet de récupérations politiques et même criminalisé : qualification d'« organisation terroriste » aux États-Unis, dissolutions de groupes antifa en Europe, condamnations lourdes (8 ans de prison pour un militant en Hongrie)… l'historien américain Mark Bray, spécialiste de l'antifachisme a même dû s'exiler en Espagne après des menaces de mort.  Dans un article publié sur RFI Connaissances, Olivier Favier retrace les origines et les développements de ce mouvement centenaire, né en Italie. Entretien.  Roumanie : l'humour comme langue commune européenne « L'authentique comédie européenne », c'est le spectacle de l'humoriste roumain Dragos. Comme près de trois millions de ses compatriotes, il vit en Europe de l'Ouest, les Roumains étant la plus importante diaspora de l'Union européenne. Révélé sur les réseaux sociaux, il sillonne le continent avec son stand-up, jouant des clichés et des différences culturelles entre Européens. Reportage à Bucarest, Marine Leduc. La chronique musicale de Vincent Théval : Ezra Collective & Greentea Peng – Helicopters (Royaume-Uni).

Ce dimanche 22 mars 2026, les Slovènes sont appelés aux urnes pour des élections législatives très disputées. Un scrutin observé de près en Europe, alors que le pays pourrait voir revenir au pouvoir le nationaliste Janez Janša, admirateur de Donald Trump et proche de Viktor Orbán. Discours anti-migrants, pressions sur les médias… dans les Balkans, les dirigeants proches du Premier ministre hongrois Viktor Orbán se multiplient : Aleksandar Vučić en Serbie, Zoran Milanović en Croatie, Milorad Dodik en Bosnie-Herzégovine. La Slovénie, historiquement pro-européenne et soutien de l'Ukraine, pourrait-elle suivre cette dynamique ? A Ljubljana, la capitale slovène, les candidats tentent de convaincre les indécis. Reportage de Juliette Gheerbrant. Antifascisme : dérive radicale ou nécessité démocratique ? En France, la mort d'un militant d'extrême droite à Lyon, fin février 2026, après un affrontement avec des antifascistes, a ravivé les débats et les tensions. Ces derniers mois, partout, l'antifascisme est l'objet de récupérations politiques et même criminalisé : qualification d'« organisation terroriste » aux États-Unis, dissolutions de groupes antifa en Europe, condamnations lourdes (8 ans de prison pour un militant en Hongrie)… l'historien américain Mark Bray, spécialiste de l'antifachisme a même dû s'exiler en Espagne après des menaces de mort.  Dans un article publié sur RFI Connaissances, Olivier Favier retrace les origines et les développements de ce mouvement centenaire, né en Italie. Entretien.  Roumanie : l'humour comme langue commune européenne « L'authentique comédie européenne », c'est le spectacle de l'humoriste roumain Dragos. Comme près de trois millions de ses compatriotes, il vit en Europe de l'Ouest, les Roumains étant la plus importante diaspora de l'Union européenne. Révélé sur les réseaux sociaux, il sillonne le continent avec son stand-up, jouant des clichés et des différences culturelles entre Européens. Reportage à Bucarest, Marine Leduc. La chronique musicale de Vincent Théval : Ezra Collective & Greentea Peng – Helicopters (Royaume-Uni).

Po mnenju varnostno-obveščevalne agencije Sova gre pri na skrivaj pridobljenih posnetkih pogovorov z nekaterimi Slovenci za tuje vmešavanje v volitve, je povedal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Vojko Volk. Predstavniki izraelskega podjetja Black Cube so namreč v zadnjega pol leta štirikrat obiskali Slovenijo, med drugim so se decembra lani ustavili tudi na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Volk ob tem ni mogel potrditi, da so se ustavili na sedežu stranke SDS. Njen vodja Janez Janša je prepričan, da smo priča zlorabi državnih organov za prikrivanje korupcije. Druge teme: - Iran potrdil uboj obveščevalnega ministra; odgovornost prevzel Izrael. - Vlada za prihodnji teden napoveduje občutnejšo podražitev goriv. - Nevladne organizacije opozarjajo na vse več napadov na tujce v Ljubljani.

Frankrijk houdt zijn militaire inzet in de Straat van Hormuz strikt defensief, ondanks druk van de VS om de zeestraat sneller te heropenen. President Emmanuel Macron sluit deelname aan een offensieve operatie uit en benadrukt dat Franse schepen pas gaan escorteren als de drone- en projectielendreiging is verdwenen. Tegelijkertijd schuurt dat standpunt met NAVO-partners die de blokkade juist snel willen doorbreken. Terwijl in Nederland de opkomst bij de gemeenteraadsverkiezingen rond het middaguur rond de 20% ligt, wordt in meerdere Europese landen deze week ook gestemd. In Slovenië speelt een spionnenschandaal rond oud-premier Janez Janša, in Italië komt in een referendum de rechtsstaat onder druk te staan en in Denemarken profiteert premier Mette Frederiksen van haar houding in de Groenland-zaak. Volgens Europa-correspondent Stefan de Vries laat dit zien dat nationale verkiezingen steeds meer Europese betekenis krijgen. In Brussel groeit de weerstand tegen een beperkte handelsdeal met de VS over staal, aluminium en kritieke grondstoffen, die onder druk van president Donald Trump tot stand komt. Het Europees Parlement stemt morgen over het akkoord, terwijl Washington op het laatste moment met extra concessies over staal probeert te voorkomen dat het verdrag strandt. De uitkomst geldt als test of de EU daadwerkelijk als gelijke strategische partner naast de VS kan opereren, of economisch een afhankelijkere rol houdt. Deze omschrijving is met AI gemaakt en gecontroleerd door een BNR-redacteur. Over deze podcast BNR Nieuws Vandaag is de podcast met daarin BNR Ochtendnieuws en BNR Avondnieuws. Je krijgt ’s ochtends vroeg en aan het einde van de werkdag in 20 minuten het belangrijkste nieuws van de dag. Abonneer je via bnr.nl/podcast/bnrnieuwsvandaag, de BNR-app, Spotify en Apple Podcasts. Of luister elke dag live via bnr.nl/live.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Predsedniki političnih strank so soočili poglede na delovanje pravne države, korupcijo, zdravstvo ter zunanjepolitično usmeritev Slovenije v predvolilnem obdobju.V ospredju so vprašanja zaupanja v institucije, dostopnosti zdravstvenih storitev in organizacije sistema, pa tudi vloga Slovenije v mednarodnem okolju. Razprava se dotakne tudi vprašanja sprave in odnosa do zgodovine.Sodelovali so: Robert Golob, Janez Janša, Anže Logar, Jernej Vrtovec, Vladimir Prebilič, Zoran Stevanović, Uroš Macerl.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes na sedežih Sove in generalne policijske uprave opravila nadzor glede poskusov vplivanja tajnih služb na volitve. Nevladnika Filip Dobranić in novinar Mladine Borut Mekina namreč trdijo, da se v volilno kampanjo v Sloveniji skušajo vmešati Izraelci, šlo naj bi za zasebno obveščevalno agencijo Black Cube, s predstavniki katere naj bi se decembra lani na sedežu stranke SDS srečal Janez Janša. V SDS trdijo, da za omenjeno agencijo še niso slišali, v koalicijskih strankah pravijo, da gre za napad na slovensko suverenost. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pričakuje takojšnje ukrepanje pristojnih in razkritje informacij, pomembnih za javnost.

Gosta epizode 215 sta dr. Robert Golob, aktualni predsednik vlade in vodja stranke Svoboda, ter Janez Janša, predsednik stranke SDS. Neodvisno preverjanje izjav te epizode =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Soočenja v klasičnih medijih vs podkasti Neodvisni ustvarjalci, svoboda medijev in izražanja E-volitve in kršitve pri štetju glasov Kdo je dober človek? Kako vidita drug drugega? Ali bi Slovenija boljše delovala, če koflikta med poloma ne bi bilo? Izzivi zahodnega sveta in razhajanja v pogledih obeh polov Prioriteta v primeru mandata Kaj bi rekla volilcem nasprotnega pola?

À moins de cinquante jours des élections, le Premier ministre hongrois, à la peine dans les sondages, orchestre une campagne agressive contre l'Ukraine et l'Union européenne. Le bras de fer s'intensifie entre Budapest et Kyiv. La Hongrie, qui menace de bloquer un prêt européen de 90 milliards d'euros destiné à soutenir l'Ukraine, accuse les autorités ukrainiennes de retarder la remise en service d'un oléoduc endommagé par des frappes russes. En pleine campagne électorale, Viktor Orbán, qui brigue un 5ème mandat, accuse Kiev et Bruxelles de vouloir installer au pouvoir le parti d'opposition Tisza, mené par le conservateur Péter Magyar, pour entraîner la Hongrie dans la guerre. Reportage à Budapest de Florence La Bruyère.   Slovénie : une campagne électorale marquée par la désinformation Le 22 mars 2026, les Slovènes se rendent aux urnes pour des élections législatives très disputées. Le scrutin oppose le Premier ministre libéral Robert Golob à l'ancien chef du gouvernement Janez Janša, figure de la droite populiste. Mais la bataille politique se joue aussi sur les réseaux sociaux et dans un paysage médiatique très politisé, où circulent désinformation et récits manipulés. Entretien avec Sophie Malibeaux, qui s'est rendue sur place dans le cadre d'une série intitulée « L'Europe face aux menaces informationnelles ».   Aux Canaries, des plages fermées à cause de l'aquaculture Dans l'archipel espagnol des Canaries, plusieurs plages ont été fermées ces dernières semaines à cause de nappes huileuses et malodorantes. Les autorités soupçonnent des élevages de poissons installés au large d'être responsables de ces pollutions. Une situation qui inquiète habitants et professionnels du tourisme. Reportage de Nicolas Kirilowits.   En Italie, l'affaire de la « Famille du Bois » divise le pays Nouveau rebondissement dans une affaire autour de la liberté d'éducation qui passionne et divise l'opinion publique italienne depuis des mois… Un couple austro-britannique adepte d'un mode de vie alternatif pour élever ses trois enfants, s'est vu retirer leur garde par la justice. Rebaptisée « Famille du Bois » par les médias, l'affaire a pris une dimension politique, sur fond de projet de réforme de la justice porté par le gouvernement de Giorgia Meloni. Explications de Cécile Debarge.

À moins de cinquante jours des élections, le Premier ministre hongrois, à la peine dans les sondages, orchestre une campagne agressive contre l'Ukraine et l'Union européenne. Le bras de fer s'intensifie entre Budapest et Kyiv. La Hongrie, qui menace de bloquer un prêt européen de 90 milliards d'euros destiné à soutenir l'Ukraine, accuse les autorités ukrainiennes de retarder la remise en service d'un oléoduc endommagé par des frappes russes. En pleine campagne électorale, Viktor Orbán, qui brigue un 5ème mandat, accuse Kiev et Bruxelles de vouloir installer au pouvoir le parti d'opposition Tisza, mené par le conservateur Péter Magyar, pour entraîner la Hongrie dans la guerre. Reportage à Budapest de Florence La Bruyère.   Slovénie : une campagne électorale marquée par la désinformation Le 22 mars 2026, les Slovènes se rendent aux urnes pour des élections législatives très disputées. Le scrutin oppose le Premier ministre libéral Robert Golob à l'ancien chef du gouvernement Janez Janša, figure de la droite populiste. Mais la bataille politique se joue aussi sur les réseaux sociaux et dans un paysage médiatique très politisé, où circulent désinformation et récits manipulés. Entretien avec Sophie Malibeaux, qui s'est rendue sur place dans le cadre d'une série intitulée « L'Europe face aux menaces informationnelles ».   Aux Canaries, des plages fermées à cause de l'aquaculture Dans l'archipel espagnol des Canaries, plusieurs plages ont été fermées ces dernières semaines à cause de nappes huileuses et malodorantes. Les autorités soupçonnent des élevages de poissons installés au large d'être responsables de ces pollutions. Une situation qui inquiète habitants et professionnels du tourisme. Reportage de Nicolas Kirilowits.   En Italie, l'affaire de la « Famille du Bois » divise le pays Nouveau rebondissement dans une affaire autour de la liberté d'éducation qui passionne et divise l'opinion publique italienne depuis des mois… Un couple austro-britannique adepte d'un mode de vie alternatif pour élever ses trois enfants, s'est vu retirer leur garde par la justice. Rebaptisée « Famille du Bois » par les médias, l'affaire a pris une dimension politique, sur fond de projet de réforme de la justice porté par le gouvernement de Giorgia Meloni. Explications de Cécile Debarge.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar. Knjiga ima 428 strani in je bogato ilustrirana s fotografijami ter faksimili arhivskih dokumentov.

Danes pa nekaj o aktualnem trenutku v slovenskem žogobrcu. V času, ko to poslušate, se končuje slovenska nogometna avantura s poskusom preboja na Mundial prihodnje leto. Kot ima slovenski žurnalizem v navadi, ob uspehih govorimo o junakih in pravljici, ob neuspehih pa udrihamo z vsem kar gre po ubogih športnikih. Naša oddaja bo vsaj malo odvzela breme z ramen nogometašev, selektorja in Nogometne zveze Slovenije … Zakaj? Ker na nogomet gledamo širše kot običajna javnost.Osredinimo se samo na zadnji poraz, ki so ga mnogi opisali kot sramotnega, v Stožicah proti reprezentanci Kosova. Kdo je kriv, je bilo odgovorjeno že stokrat. Zvezna vrsta, ki je bila luknjičasta in počasna. Selektor, ki ne spravi skupaj ofenzivne taktike, ali napadalci, ki dajo gol vsako četrto tekmo? Po našem svetem prepričanju nihče od naštetih. Največjo krivdo nosi Janez Janša, za njim pa Danilo Türk. Zgodba je zapletena, hkrati pa enostavna. Na predlog Janševe vlade je Slovenija prve dni marca leta 2008 priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Strinjal se je tudi tedanji predsednik Danilo Türk in poslanci so z nekaj izjemami priznanje potrdili. Torej; če takrat Slovenija Kosova ne bi priznala, ne bi mogla prejšnjo soboto proti njemu izgubiti, ker tekme sploh ne bi igrala. Igrati proti državi, ki ne obstaja, je pač nemogoče. Sobotni nogometni poraz je dal prav Sašu Pečetu in Zmagu Jelinčiču, ki sta že leta 2008 opozarjala, da bo priznanje imelo daljnosežne in negativne posledice za našo državo. Njune besede so ob sobotnem porazu z 2 : 0 postale meso, kar le še enkrat več pomeni, da je politični šovinizem tek na dolge proge. Da bi se izognili podobnim blamažam in v pomoč našemu nogometu tako predlagamo, da za božjo voljo nikarte več priznavati novih neodvisnih držav … Da ne bi recimo komu prišlo na misel priznanje Katalonije … Ob trenutnem stanju v naši reprezentanci pa ne moremo biti samozavestni niti pred tekmo z ekipo Palestine, ki jo gostimo v rehabilitacijskem centru Soča. Če dobro premislimo; slovenskemu reprezentančnemu nogometu bi najbolj pomagali, ako prekinemo diplomatske stike z večino svetovnih držav in potem bi, z neigranjem tekem, dosegli kar precejšnje uspehe. Pač po logiki, da če tekme ne igraš, si še vedno uspešnejši od tega, da jo izgubiš! Ob tekmi pa je bilo še nekaj spornih situacij, ki so burile javnost mogoče celo bolj kot poraz sam. Tribune so namreč zasedli kosovski navijači v številu, ki je najbrž preseglo slovenske navijače in žvižgali so Zdravljici. Kar je vsega obsojanja vredno, ampak nekaj je treba vedeti … Pogumni in neustrašni Iliri iz goratega zaledja Jadranskega morja gojijo do nogometa posebno strast. Pa ne le to. Nogomet je postal njihov izvozni izdelek, ki je mogoče celo bolj pogost, kot nastrgano meso v štručki ali pa popularna poletna osvežitev. Hočemo povedati, da nogometaši pod dvoglavim orlom logično zapolnjujejo nogometno reprezentanco republike Albanije, nato republike Kosovo in v veliki meri še reprezentanco Švice. Proti takšni valilnici nogometnih talentov je majhna Slovenija brez moči in ker smo v kvalifikacijah igrali tako s Kosovom kot s Švico, lahko v maniri duhovičenja športnih komentatorjev pristavimo, da je dvoglavi orel pošteno oskubil slovensko kokoš. Pa gremo k izgubljenemu dvoboju na tribunah. Mlačnost in pomanjkanje energije slovenskih navijačev na tribunah je čudovito sovpadalo z mlačnostjo in pomanjkanjem energije slovenskih nogometašev. In poznejše jokanje po družbenih omrežjih, kako so bili gostujoči navijači bolj glasni, bolj zavzeti, z večjimi zastavami in z več strasti, je klavrni navijaški predstavi le nastavilo ogledalo. Na tem mestu pa ne moremo mimo katastrofalne politike Nogometne zveze Slovenije. Groteskna in zdaj sploh ne več prikrita absolutna in popolna centralizacija Slovenije je dosegla in zadušila tudi nogomet. Vztrajanje, da mora reprezentanca igrati tekme v na pol dograjenih Stožicah, ker je pač v onih betonskih temeljih zakopano bistvo slovenstva, je neumno, če že ni skrajno škodljivo. Nacionalne nogometne zveze, tudi tiste velikih in pomembnih reprezentanc, dosledno skrbijo, da nacionalna moštva domače tekme igrajo na različnih prizoriščih po državi. To ni ne neka novost, ne posebna praksa. Gre za osnovno nogometno dostojnost, bi zapisali. Razen slovenske nogometne zveze, ki je tako zaverovana v Ljubljano, kot da si nogometni uradniki ne bi smeli izplačati dnevnice, če bi se podali kam drugam. Recimo v Celje, kjer trenutno gori še zadnji dostojni utrinek slovenskega nogometa. Da o Mariboru, ki je kljub sramotni prodaji domačega kluba še vedno z naskokom največje slovensko nogometno mesto. Vztrajanje z Ljubljano in s Stožicami, kjer poskušajo umetno vzpostaviti čarobnost nekdanjega Bežigrada, je za slovenski nogomet škodljivo prav toliko, kot porazne igre naše nogometne reprezentance.  

V tokratnem terminu oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija boste lahko prisluhnili posnetku živega nastopa ekipe na letošnjem Avdiofestivalu, ki je potekal v ljubljanski Cukrarni. Pozdravila nas bosta dva utečena voditeljska para, Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič na eni ter Janez Janša in Vida Čadonič Špelič na drugi strani radijsko-političnega spektra. Uroš Slak bo z ministrom Hanom, Janom Plestenjakom in Angelco Likovič spregovoril o vladni strategiji poganjanja gospodarstva z jesenskimi porokami, Luka Mesec pa bo predstavil nov glasbeni album Božičnice z modernimi priredbami prazničnih napevov. Kdo bo novi urednik Tarče, kako bo potekal Jankovićev Ljubljanski avtomaraton, kaj so se dogovorili na srečanju Opa Nato!, vse o novem projektu Martina Strela Iz vode v vino in mogoče še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Karavana dirke po Italiji bo kmalu prikolesarila do Slovenije. Cilj 14-te etape je v Novi Gorici, kjer je pričakovati sprinterski zaključek. Ob trasi se je zbrala množica navdušenih navijačev, ki bodo pozdravili Primoža Rogliča, Jana Tratnika in Matevža Govekarja. Gostovanje Gira je sicer tudi precejšen finančni zalogaj, v Novi Gorici ga ocenjujejo na približno 300 tisoč evrov, na pomoč je priskočila tudi država. V oddaji tudi o tem: - Rusija z droni in raketami silovito nad Kijev, državi izmenjali še 600 ujetnikov - V Kopru dan Slovenske vojske, na ogled oborožitev in dejavnosti - Stranko SDS bo še naprej vodil Janez Janša; ta že zavrnil predvolilne koalicije

Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.

V epizodi 169 je bil gost Janez Janša, politik, dolgoletni predsednik stranke SDS in večkratni predsednik Vlade Republike Slovenije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Svoboda govora, digitalni mediji Kapitalizem, socializem, sprememba spola Globalno segrevanje, gospodarska kriza v Nemčiji in razcvet Kitajske Spobujanje inovacij, nazadovanje Evrope, birokracija Opozicija in koalicija Pretok informacij, monterani sistemi in tehnologija Politična kariera in politični zapornik ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bomo seveda v živo spremljali dražbo, ki jo bo za poplačilo stroškov do krivosodja skupaj s prijatelji iz stranke vodil sam Janez Janša. Klice bo sprejemal Aleš Hojs, spletno stran bo postavil g. Mandžukić, za tekoče zadeve bo poskrbel Franc Breznik, za uspešno prodajo pa vedeževalec Blaž. Uroš Slak se bo o novih vladnih strategijah obračunavanja omrežnine pogovarjal s premierjem Golobom in Aljošo Bagolo, Anže Logar pa bo po odstopu Franca Kanglerja z mesta prometnega reporterja prevzel še eno stvar, ki je bila do zdaj v rokah SDS. Marcel se bo pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown, ki ga na robu Ljubljane gradi Jože Potrebuješ, svoje misli o mestu in vasi pa bosta z nami delila Slavoj Žižek in Gašper Bergant, vse to in verjetno tudi kaj čisto drugega, v petek malo po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.

V novi oddaji Radia Ga Ga - Nova generacija so tokrat voditeljsko vlogo prevzeli bivši in bodoči obrambni ministri. Janez Janša, Karel Erjavec in Marjan Šarec v eminentno družbo sprejemajo novega člana Boruta Sajovica, ki pa bo za to moral preživeti prav poseben krst. V goste prihaja Emilija Stojmenova Duh, ki predstavlja prvega digitalnega ministra in Svetlana Makarovič, ki razloži, kako je investirala denar Prešernove nagrade. Kako zveni nova Applova pomočnica Siri zdaj ko govori slovensko, kako Zoran Janković draži hišice za kostanj, kaj bomo zares počeli s Teš 6 in kako Angelca Likovič svinjino pripravlja na kulturen način. Vse to izvemo v petek dopoldne na Prvem programu radia Slovenija.