Podcasts about skoraj

Križanke so dobile svoje ime po »križnikih«, ki so bili nemški viteški red. Gradnja njihovega samostana se je domnevno začela že leta 1228. Skoraj 800 let zgodovine ima torej ta kompleks! V Torkovem kvizu pa pod drobnogled vzamemo zadnjih 70 let, ko so Križanke s Plečnikovo prenovo dobile podobo kot jo poznamo danes. Sogovornica: Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

Na posledice nadpovprečno intenzivnega in dolgotrajnega zapiranja šol med epidemijo smo ob njeni 5. obletnici večkrat opozorili, ves čas smo nanje opozarjali tudi med epidemijo. Zdaj podatkom o posledicah na naših otrocih in mladostnikih lahko dodamo še nekaj mednarodnih. Pred dnevi je namreč izšla Unicefova analiza tem, kako so pandemija covida-19 in s tem povezane motnje vsakdanjega življenja vplivale na otroke v 43 državah OECD in EU. V katerih državah čutijo najmanj posledic, kje najbolj izstopa Slovenija, kako hitro drsi v funkcionalno nepismenost mladež tudi v najbogatejših državah sveta? Gostja: Alja Skele, pomočnica izvršnega direktorja za programe Unicef Slovenija.

Piše Ana Geršak, bere Eva Longyka Marušič. Nekaterim delom se vidi, da so nastala iz nuje, kot potreba po razgaljenju nekega subjekta ali stanja, prek njunega odnosa pa morda tudi kot potreba po razkrinkanju sistema. Obračun je ne nazadnje aktivna oblika soočenja z nasprotnikom, sestavljanje bilance pozitivnih in negativnih izidov, napovedovanje reza, ki bo, vsaj glede na izbiro besede, brutalen in dokončen, in bo prinesel nepovratne spremembe. Po obračunu vrnitev v status quo namreč ni več mogoča; obračun je radikalna gesta, pri kateri gre, vsaj teoretično, za preživetje. Soočenje potrebuje na drugi strani nekoga ali nekaj, kar presega pasivnost zrcalne funkcije. Rečeno z žargonom z nekega drugega področja: soočenje terja aktivno participacijo nasprotnega pola. Terja »Drugega/drugega« z veliko ali malo začetnico. Obračun, romaneskni prvenec pesnice Kaje Teržan, v tem smislu zastavlja drugačno vprašanje: ali je sploh mogoče razgaliti lastno ranljivost, izvesti radikalen, brezkompromisen in dokončen obračun s samim seboj? Roman Obračun ima svojo simbolno raven, ki se, tako kot Božanska komedija, razdeli na tri dele, od pekla proti nebesom. V romanu pa se sprehodijo od Močvirja skozi Hišo vse do zaključnega Samohoda. Kot Dante ima tudi pripovedovalka svojega vodnika in vodnico. Prvi je Krap, z japonskim imenom Koi, kar tudi sicer pomeni »krap«, in simbolizira odpornost, vztrajnost, željo po preživetju. V romanu predstavlja bolj kot ne materializacijo pripovedovalkinega notranjega glasu in ji zato sporoča točno tisto, kar sama v sebi že itak ve, čeprav se mora pretvarjati, da to sliši od nekoga zunanjega. Ko se v zadnjem delu romana znova srečata, ima krap človeško podobo in tudi sicer postane od pripovedovalke ločena, mestoma hostilna entiteta. V vmesnem prostoru, v Hiši, pripovedovalka sreča Karin, za katero se v zaključku izkaže, da je le druga skrajnost istosti. Skozi vse tri dele pa se ponavlja element vode, najprej kot močvirje, nato kot jezero, ki je neredko zaledenelo. V zadnjem delu je prostor dogajanja klet, vendar se motiv vode prenese na drugo raven besedila, na način ubesedovanja, ki v nasprotju s prej fragmentirano narativo postane tekoč in deroč oziroma kot je omenjeno v romanu: potok in reka. Voda je nasploh pogost motiv poezije Kaje Teržan; že njen pesniški prvenec je bil naslovljen Delta. V Obračunu je najti elemente pesmi Razgled nad jezerom iz nagrajene zbirke Krog, kot bi bil roman odgovor na tisti del, v katerem pravu pravi: »Skoraj, da me ni. Razgled sem; imam zunajtelesno izkušnjo jezera.« V nasprotju s tem namreč pripovedovalka Obračuna še kako je. Njena prisotnost obvladuje vse pripovedne plasti, do te mere, da občutje včasih postane klavstrofobično. Čeprav se zdi, da je vse v romanu usmerjeno k pripovedovalkini introspekciji, k postopnemu udejanjenju njene notranje preobrazbe, se ta ne zgodi zares, vsaj ne v tisti dokončni meri, ki bi jo od obračuna kot radikalne geste pričakovali. Ker se pripovedovalka ves čas sooča le sama s seboj, pa čeprav v različnih preoblikah, umanjka nasprotni pol, ki bi presegel stopnjo zrcaljenja, torej protipol, ki bi v roman vnesel napetost Drugosti. Obračun je usmerjen navzven in teče enosmerno: pripovedovalkin resnični nasprotnik je zunanji svet. Ta je večinoma prikazan kot odklonilen in sovražen, kar je razumljivo, saj je filtriran skozi optiko pripovedovalke. Zunanjost nima opornih točk, ki bi perspektivo premerile, jo, vsaj začasno, spreobrnile ali vsaj pretresle, tako da ostaja pogled nanj pretežno enoznačen. Edini zavezniki tega odtujenega sveta so otroci, ki so si sposobni ustvarili lasten svet z lastnimi pravili. Pripovedovalka jim skuša v tem slediti, prevzeti njihov pogled: od tod čarobni govoreči krap, od tod cele pasaže iz sanj in poetične podobe, ki jih nato raztrga krutost resničnosti. Pa vendar je v drži pripovedovalke nekaj, česar otroški pogled še nima, vsaj ne na tak način, in česar se sama pravzaprav dobro zaveda: zagrenjenosti, ki je nekje opisana kot »črn mehkužec ... bežno podoben ogromnemu sluzastemu polžu z velikansko glavo«. Pripovedovalka sicer sklene, da se bo stvora znebila, kar tudi stori; pa vendar do konca romana ostaja občutek, da ni zares izginil. Obračun Kaje Teržan bi lahko brali kot izpoved senzibilne subjektke, ki ne najde načina, kako se izraziti v svetu, ki deluje popolnoma drugače kot ona sama. Vendar pripovedovalka, namesto da bi problematizirala lastno tujost, ostaja trdno zasidrana v svojo pozicijo, od katere ne odstopa, in zato tudi sprememba ni mogoča. Roman se tako ujame v zanko avtoreferencialnosti, v smislu, da se nenehno obrača vase in v notranji svet pripovedovalke, ki se vedno znova sooča le sam s seboj. Tega postopka se v celoti zaveda in ga tudi nagovarja, vendar ga ne zmore preseči, zaradi česar ustvarja občutek nezmožnosti, da bi kroženju ubežala. Tu ni ne dvoumnosti ne ambivalence, ironija, o kateri berem na zavihku, pa ne pride do izraza, ker se izgubi v dobesednosti. Mogoče je bistvo Obračuna to, da roman sam vzpostavi Drugost v odnosu do bralstva. Čeprav lahko občudujem to držo, ideja tu presega izvedbo.

Drugi poudarki iz oddaje: -V ortopedski bolnišnici Valdoltra načtrujejo več kot tisoč dodatnih posegov na področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše - Na Ptuju so predstavili najboljše, kar ponuja slovensko podeželje - V Šempetru v Savinjski dolini propadajo 2000 let stari nagrobniki

Za Zalo Nežo Zajc je vloga modela več kot le vizualna prezenca.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.Gost: Zala Neža Zajchttps://www.instagram.com/zalnea_/Voditeljica: Petra Windschnurerhttps://www.instagram.com/windschnurer/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Pri pohajkovanju po neznani pokrajini je popotnik opazil široko in počasno reko. Ustavil se je in opazoval pomirjajoč tok vode, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali višje ob reki. Stekel je v smeri klicev in zagledal moškega, ki se je očitno utapljal in drsel po reki navzdol. Popotnik je najprej otrpnil, potem pa je skočil pomagat, saj je moški izginil pod vodo. Odvrgel je svoj nahrbtnik in skočil proti kraju v vodi, kjer je moški izginil. Ko je priplaval do tja, se je potopil in zagrabil moškega za roko. S hudim naporom ga je privlekel do obrežja. Moški je izgubil zavest, zato ga je popotnik začel oživljati, in končno je moški izpljunil vodo ter začel zasoplo dihati. Popotnik si je oddahnil in poskušal še sam priti do zraka. Ampak nenadoma je spet zaslišal klic na pomoč iz vode. Še nekdo se je utapljal! Spet je skočil v vodo in potegnil iz nje osebo, ki se je potapljala. Popotnik, ki se je prelevil v reševalca iz vode, je začel oživljati drugega utopljenca, ko je zaslišal še en klic na pomoč. Skoraj ves dan je minil in medtem je popotnik reševal enega utopljenca za drugim. Zdelo se je, da vedno novi in novi utopljenci plavajo po toku navzdol, tako da popotnik ni vedel, ali bo kdaj konec te katastrofe. Ko je že skoraj omedlel od izčrpanosti, je zagledal moškega, ki je hitel po poti ob reki navzgor. »Gospod,« je zaklical popotnik, »prosim, pomagajte mi! Ti ljudje se utapljajo!« Moški pa je kakor da ga ne bi slišal hodil naprej. Popotnik je osupel klical naprej. Ker se moški ni ustavil, je popotnik stekel za njim, se postavil predenj in jezno zaklical: »Gospod! Kako lahko greste mimo vseh teh utapljajočih ljudi? Nimate nobene vesti? Vas moram prisiliti, da mi pomagate reševati te ljudi?« Tujec se je ustavil, pogledal popotnika in mu z mirnim glasom dejal: »Gospod, prosim, če se umaknete. Odpravljam se proti izviru reke, kjer ljudje padajo v vodo, da to preprečim.« Ljudje pogosto gasimo požare, ko se ti že razplamenijo, ali z drugimi besedami: rešujemo probleme na napačnem koncu. Ko se težave že tako razširijo, da jih ni več mogoče omejiti, nas lahko njihovo reševanje preprosto preveč obremeni. Problemi pa še kar ostajajo. Zato se je bolj smiselno obrniti k izvirom naših izzivov in se jih lotiti pri koreninah. Tam bo naše prizadevanje obrodilo več sadov.

V tokratni epizodi Andraž, Domen, Luka in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na dirkaškem vikendu v Savdski Arabiji.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

Drugi poudarki iz oddaje: -Kaj čaka uporabnike aplikacije EasyPark, potem ko so jim brez njihove vednosti samodejno odtegovali plačilo parkirnine - Skoraj dve leti po začetku delovanja večgeneracijskega centra Brežice ostaja nezasedena polovica stanovanjskih enot, namenjenih starejšim - Na čezmejnem območju Benečije in doline Soče želijo bolje izkoristiti možnosti kolesarjenja, toda legalnih poti je za zdaj malo

Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.

Prvič po več kot mesecu dni zdravljenja bo papež jutri v živo pozdravil vernike pred bolnišnico Gemelli.Skoraj dva tisoč romarjev ljubljanske nadškofije skupaj z nadškofom Zoretom na romanju v Ogleju.Rusija in Ukrajina nadaljujeta napade z brezpilotniki, Zelenski obiskal Doneck.Nekdanja varuhinja človekovih pravic Nussdorfer o postopku imenovanja novega varuha.Dr. Ferfila v zadnjih izraelskih napadih na Gazo vidi stopnjevanje pritiska na Iran, danes tudi silovito obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom na jugu Libanona.Po množičnih protestih v Turčiji aretirali več sto ljudi.Nadškofijska karitas Maribor ostaja solidarna s srbskim Aleksincem, na pomoč tudi doma.ŠPORT: Nika Prevc že drugič zapored osvojila veliki kristalni globus, Tina Šutej svetovna podprvakinja v skoku s palico.Vreme: Danes in jutri večinoma oblačno, predvsem na zahodu bo občasno deževalo.

Po besedah režiserke Urške Djukić film Kaj ti je deklica govori o patriarhatu in njegovem zatiranju spolnih nagonov pri deklicah, denimo v okvirih tradicionalne religije. Vendar je film pravzaprav najboljši takrat, ko kaže nasprotno. Zgodba govori o šestnajstletnem dekletu, ki se pridruži pevskemu zboru, s katerim se nato odpravi na vaje v Čedad. Tam spozna Ano Marijo, ki jo začne vpeljevati v pogovore o seksu in jo nato tudi poljubi. Glavna junakinja, ki je vzgajana konservativneje kot vrstnice, ni toliko žrtev represije staršev ali Cerkve, kot je žrtev neprestanih pritiskov sošolk. Pritiskov, da bi govorila o spolnosti, si jo zamišljala, poljubila drugo dekle. Čeprav se seveda spopada s svojimi naravnimi nagoni, pa jo represija sošolk spravlja v dodatno nelagodje. Nazadnje privede do vsiljenega poljuba Ane Marije. Glede na to, da ta ves čas govori izključno o spolnosti in z njo pritiska na glavno protagonistko, bi lahko rekli, da gre za lik s predatorskimi potezami, ki ne simbolizira nekakšne osvobojenosti, temveč ujetost v prisilo. S Foucaultom in Žižkom bi lahko razmišljali o tem, da sodobne Zahodne družbe ne temeljijo na zatiranju nagonov, temveč na prisili užitka in nujnosti izpovedovanju tega užitka. V to prisilo je dekle pahnjeno, ne da bi se lahko na koga obrnilo. Ko za stisko pove učitelju, jo ta zatre in ne želi videti problema. Nune nastopajo kot najbolj svobodne in dostojanstvene osebe v filmu. To lahko beremo tudi kot alegorijo nekaterih struj slovenskega progresivizma, ki Katoliški cerkvi očitajo zatiranje in provokacije, vendar pa v resnici same neprestano provocirajo Cerkev, ki vse skupaj bolj ali manj stoično in dostojanstveno prenaša. Struja, ki jo pooseblja lik Ane Marije, ves čas reproducira poenostavljene predstave o Cerkvi in že premlete očitke, ki v sebi nimajo subverzivnega naboja. Saj v resnici oblasti že dolgo ne predstavlja več Cerkev, temveč potrošniško-hedonistična ideologija, obsojena na to, da se ves čas upravičuje z iskanjem zunanjega sovražnika. Skoraj vsak prizor filma je obremenjen z vprašanji o spolnosti. Liki niso pretirano izdelani, nimajo drugih motivov od spolnih, za njimi ni pravih osebnosti. Celo odrasli fizični tuji delavci, ki so na istem kraju kot mladoletna dekleta, so samo simbol neke silovite moške seksualnosti. V filmu sploh niso subjekti, ampak nastopijo kot gola telesnost. Glavni lik filma Lucija je tudi stereotipno jecljajoča podoba zatrtosti brez svoje lastne zmožnosti delovanja. Na vizualni ravni je film najboljši, ko se loti simbolne govorice, v katero vpne prizore narave: cvetove, reke, jame, v kateri pojejo sestre. Pohvaliti velja tudi uporabo velikega plana na obrazih likov. Na vsebinski ravni pa je film najbolj produktivno gledati v nasprotju z njegovo namero in kot prikaz simptomov vladajoče progresivistične ideologije, še posebno njene slovenske različice. (Recenzijo je pripravil Muanis Sinanović, bere Eva Longyka Marušič)

»Nimam časa!«. To sta dve besedi, ki se vedno znova ponavljata med ljudmi. Skoraj vse je do trenutka načrtovano. Vsaj bilo je tako. Tudi mednarodna pomoč ljudem v deželah, ki živijo v težjih življenjskih razmerah, je bila načrtovana. Določeni so bili datumi do kdaj mora biti projekt izpeljan. In seveda, kar je najbolj pomembno, videti je treba rezultate. Ob vsem se ne sme pozabiti na trajnost sprememb, ki jih bo prinesel določen projekt. Vse smo načrtovali. Najbolj in seveda najprej načrtujejo gospodarstveniki. Hočejo rezultat dela, ki ga načrtujejo. In rezultat več imeti jim je uspelo prenesti na ljudi po vsem svetu. Ljudje hitijo, da ne bi kaj zamudili. Marsikomu se je v teh mesecih utrnilo vprašanje: JE TO RES POTREBNO? In v ta točno načrtovan urnik pride nekaj, kar nihče ni predvideval. Čas se je ustavil! Naenkrat je dovolj časa. Kako pa ta čas uporabimo? Čas lahko uporabimo tudi za to, da pregledamo kaj se dogaja v našem življenju. Ne ustavljajmo se pri zunanjih dogodkih! Kaj se dogaja v nas? Kako sprejemam občutek nemoči? To so trenutki, ko preverim sam v sebi, kaj je v življenju pomembno, kaj pa je morda nepomembno. In ugotovili bomo, da v življenju ni pomembno samo tisto, kar imam. Veliko bolj pomembno je: kakšen sem v svoji notranjosti. Čas je, da ne poslušam tistega, kar mi drugi dopovedujejo. zdaj je čas, da odkrivam kje so temelji mojega življenja, kam je usmerjena pot mojega življenja. V roke lahko vzamem knjige, v katerih so drugačna razmišljanja, ki jih po navadi vidimo in poslušamo na televiziji, beremo v takšnih in drugačnih časopisih. So vrednote, ki se ne spreminjajo že tisočletja. Temelj naj bi bile kreposti, ki so neuničljive: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. To je tisto, kar spreminja družbo, če to verjamemo ali ne. To so temeljni kamni vsake civilizacije, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Odkrili bomo, da vse dobro nastaja počasi, ne čez noč. Nič velikega, dramatičnega se ne zgodi, če ne delam prav. Ob opazovanju ljudi, ki delajo slabo, človeka razjeda misel, zakaj nekateri ljudje uspevajo, čeprav so krenili na pot, ki uničuje življenje ljudi. V nas se pojavi nevoščljivost, morda tudi brezbrižnost. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Le kaj je človek v blaginji, če je brez modrosti, podoben je živali, ki pogine. (prim.: Ps 48,10-21) Življenje se ne ustavi, življenje gre vedno naprej. Bom del tega neustavljivega življenja? Bom znal dodajati nekaj dobrega in lepega življenju, ki ga živim z drugimi. NE ČAKAJ NA JUTRI – ZDAJ JE ČAS ZA TO!

Drugi poudarki oddaje: - Na cesti Brežice-Bizeljsko bi radi poskrbeli za večjo varnost motoristov. Mnenja o rešitvah so različna. - V Celju so predstavili pestro marčevsko sejemsko dogajanje in med drugim izpostavili problematiko, na katero opozarjajo lovci. - Med Serminom in Bertoki urejajo nov terminal, namenjen shranjevanju in vzdrževanju kontejnerjev. - Pomurski muzej s poulično razstavo zaznamuje pomembni obletnici ljutomerskih kasačev.

Škof Saje pri maši za spravo v Semiču: Čas je, da presežemo različne poglede in žrtvam omogočimo dostojen pokop.Papeževo zdravstveno stanje se rahlo izboljšuje; verniki po vsem svetu še vedno molijo zanj.Skoraj tri leta že traja vojna v Ukrajini. Ob tem ne moremo mimo vprašanja, kako blizu je epilog.Bomo pri nakupu patrij priča novim korupcijskim poslom?Poslanka SDS Anja Bah Žibert evropske poslance pozvala k zaščiti pitne vode v Ljubljani.Vreme: Jutri se bo pooblačilo in malenkost otoplilo.Peticija ODKLOPI SE in poziv za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.Dan turističnih vodnikov, ki letos v ospredje postavljajo njihovo vlogo pri ohranjanju miru in zaščiti okolja.Šport: Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige, Olimpiji ni uspelo.

Drugi poudarki iz oddaje: -Športni center Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bodo odprli sredi marca -Ljubljanski Športni center Ilirija si bodo občani lahko prvič ogledali prihodnji mesec -Počitniški utrip mladih smučarjev v Sodražici, kjer jim mraz ne pride do živega; živahno bo na smučišču Ízver tudi prihodnji teden počitnic

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Tour Down Under je za kolesarji in prvič smo lahko videli, kako izgledajo dresi ekip v pelotonu. Kako so se odrezali? Skoraj totalno nasprotje naših ocen. No, tako hudo ni. Se pa na žalost dogajajo hude nesreče. Kaj storiti za varnost in boljše načrtovanje kolesarskih poti? Prisluhni! Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Več osnovnih in srednjih šol ter tudi vrtcev po Sloveniji je ponoči prejelo skoraj identično elektronsko sporočilo, da je v stavbi nameščena bomba. Grožnja je predvsem med starši, pa tudi učitelji in ravnatelji povzročila precej strahu, negotovosti in nelagodja. V številnih šolah so izvedli evakuacije, nekatere pa so pouk odpovedale. Policija je ugotovila, da gre za generirana sporočila, kakršna je v preteklih dneh dobilo tudi več šol v tujini.

Skoraj vsi verjamemo v tako imenovane mite o sreči. Prepričanja, da nas bodo določeni dosežki – poroka, otroci, napredovanje v službi ali bogastvo – za vedno osrečili. Prav tako verjamemo, da nas bodo določene težave – zdravstvene tegobe, življenje brez partnerja, pomanjkanje denarja – za vedno onesrečili. Kultura, v kateri živimo, utrjuje to omejeno razumevanje sreče, ki nas vztrajno spremlja, in to kljub neizpodbitnim dokazom, da naše dobro počutje in naša blaginja ne delujeta po teh črno-belih načelih Eden od mitov o sreči je predstava “Srečen bom, ko …” Srečen bom, ko bom napredoval v službi, ko se bom poročil, ko bom dobil otroka, ko bom imel več denarja in tako naprej. Težava ni v tem, da nas uresničitev teh sanj ne bo osrečila – skoraj zagotovo nas bo. Težava je, da nas ti dosežki ne bodo osrečili tako močno ali za toliko časa, kot smo pričakovali. In če nas doseganje teh ciljev ne osreči tako, kot smo želeli, začnemo misliti, da je nekaj narobe z nami ali pa da smo edini, ki se tako počutimo. Zato prenehajmo verjeti v te strupene mite o sreči. Sreča namreč ni cilj, ampak način življenja. “Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad,” je zapisal Tone Pavček. In kaj lahko naredite, da bi bili srečni? Poiščite smisel in višji namen v stvareh, ki jih počnete vsak dan. Naj vaše delo ne bo le sredstvo za preživetje, ampak poslanstvo, s katerim ustvarjate boljši svet in boljše življenje za ljudi okrog sebe. Vlagajte čas in energijo v izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov. Spoštujte ljudi, ki so vam pomembni. Srečno življenje je posledica ljubečih odnosov s partnerji, družinskimi člani, prijatelji, sosedi in sodelavci. Zavzemite držo hvaležnosti za to, kar imate in kar ste dosegli. “Kdor ni zadovoljen s tem, kar ima, ne bo zadovoljen s tem, kar si želi imeti,” je rekel že Sokrat. Apostol Pavel pa je zapisal, da je pobožnost, združena z zadovoljnostjo, velik dobiček (1 Tim 6,6). Vir dobrega počutje črpajte iz tistega, kar imate. In nenazadnje: prenehajte se primerjati z drugimi. Primerjanje pokvari srečo in slabo vpliva na vaše počutje. Morda boste zaradi tega morali izbrisati svoj profil na družabnih omrežjih in se tako izogniti novicam o tem, kje vse so bili vaši prijatelji in kaj vse vznemirljivega so počeli, medtem ko ste vi živeli svoje bedno življenje. Preženite iz svojega življenja zavist in naredite v njem prostor za ambicijo. Osredotočite se na lastne načrte in lastno življenje. “Vsak je svoje sreče kovač,” se glasi znani pregovor. Vendar pa, kadar kujete svojo srečo, nikar ne udarjajte po prstih drugih.

Vitez Kruno je pustil dolgočasno službo pri kralju palčkov. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Katrin Behrend. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Drogiramo se. Skoraj vsi, vsak po svoje. Eni z alkoholom in cigaretami, drugi z gandžo ali koko, tretji z gobicami in LSD-jem. Ne vemo pa dovolj o tem, kako zmanjševati tveganja pri uporabi. Kako pomagati prijateljici, ki ima bad trip. Kako zaznati, da so bratrancu droge začele narekovati življenje. Marko Verdenik je magister evropskih študij drog in alkohola in drogartovec. Neprofitna organizacija Drogart si prizadeva zmanjševati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi. Informirajo, svetujejo in zagotavljajo psihosocialno pomoč, izobražujejo na raznih delavnicah. Njihovi projekti so za marsikoga sicer kontroverzni. Izvajajo namreč tudi testiranje drog. Marsikdo jih pozna s terena, z žurov, kjer na kraju samem pomagajo, so na voljo za pogovor, poskrbijo tudi za pripomočke za manj tvegano rabo.

Drugi poudarki oddaje: Skorajšnjih del na železnicah in postajah se veselijo v Krškem in Sevnici V občini Hrastnik upajo na dodaten milijon evrov od države za končanje sanacije občinske ceste med Podkrajem in Radečami Zdravstvena postaja v Račah se bo širila Na Izolskem težave povzroča divjad

Skoraj leto in pol je odkar je Ebad Ahadi prispel v Slovenijo iz Irana. Države, ki jo ob Kaspijskem jezeru pokriva gozd, v osrednjem in južnem delu puščava, kar okoli polovica njenega ozemlja pa je gorata. Države, za katero sogovornik pravi, da večina o njej – predvsem zaradi tamkajšnjega zaprtega političnega režima – ne ve kaj dosti.

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo jutri začela pošiljati obvestila upravičencem v okviru statusnega preoblikovanja družbe. Med zdravstveno zavarovalnico in skoraj 832 tisoč upravičencev bo v denarju ali v delnicah razdelila približno 96 milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: - Washington: Dogovor o premirju v Gazi pripravljen, Hamas ga mora potrditi - Rusija je napovedala povračilne ukrepe po ukrajinskih napadih z raketami dolgega dosega. - UKC: delovanje pristojnih služb pri odpravi napak na heliportu ni bilo dovolj učinkovito

Skoraj 75 odstotkov hrvaških volivcev je na predsedniških volitvah v drugem krogu odločilo, da Zoran Milanović ostaja predsednik države tudi prihodnjih pet let. Prepričljivo je zmagal prav v vseh hrvaških županijah. Zoran Milanović se je posledično zahvalil volivkam in volivcem za podporo in med drugim poudaril, da je izid glasovanja tudi jasno sporočilo vladi. Mnogi se sprašujejo, če bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države. Več o tem v pogovoru z našo dopisnico iz Hrvaške, Tanjo Borčič Bernard.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.

Vlada v sporu z Agencijo za energijo vztraja, da je zdajšnje obračuvanje omrežnin nesmiselno, do tistih, ki so vlagali v čistejšo energijo, pa celo kaznovalno. Ker agencija vztraja pri svojem, vlada napoveduje razrešitev njenih svetnikov. Direktorica agencije Duška Godina to označuje za nedopusten politični pritisk, podpira pa strokovne predloge za popravke. Drugi poudarki: - Skoraj eno leto po začetku stavke zdravnikov sindikat Fides ugotavlja, da se ta v praksi ne izvaja; za daljšanje čakalnih vrst pa krivi vlado. - V oporišču Ramstein zadnje srečanje kontaktne skupine za podporo Ukrajini pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo. - Vodja libanonskih oboroženih sil, general Joseph Aoun [žozéf aún], izvoljen za novega predsednika države.

Lansko leto je zaznamovalo tudi odpravljanje posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 – iskanje novih domov za najbolj prizadete družine, urejanje vodotokov, obnova infrastrukture in drugo. Do praznikov je država iz svojega proračuna za množico različnih ukrepov namenila skoraj milijardo evrov – 982 milijonov. V prihodnjem letu bodo poleg tega, kot napovedujejo v vladni službi za obnovo, posebno pozornost namenili tudi najbolj nevarnim plazovom.

Skoraj jubilejno 190. redno zasedanje Tajnega društva OFC je še enkrat več potrdilo, da ko v studio povabimo naša zunanja sodelavca Boštjana Videmška in Žigo X Gombača, sledi kaos, anarhija, besedne igre in huronski smeh, v trenutkih lucidnosti pa povemo tudi kaj koherentnega in zanimivega o sanjski polsezoni Victorja Sancheza in njegovih varovancev.Pregled sezone, igralec sezone, moment sezone in vse kar spada zraven.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Prva romana pisatelja, teologa in filozofa Branka Cestnika Sonce Petovione in Šesti pečat je navdihnila preteklost Ptuja, zlasti starorimska Poetovia in njeni prebivalci v mestu in bližnji okolici, od koder izvira avtorjev rod. Tretji roman Pogovori z Njo sega v čas druge svetovne vojne, v njem prikazuje življenje slovenskih mobilizirancev v nemški vojski, eden med njimi je Jakob Špilek, ki se je boril na zahodni fronti avgusta 1944. Tudi v četrtem romanu Razmik med žerjavi pisatelj zajema iz istega časa, njegovi literarni junaki in nejunaki pa se bojujejo na vzhodni fronti. Skrivnostni naslov romana je povzet iz sovjetskega filma Let žerjavov in iz balade pesnika Gamzatova. Žerjavi so duše nekdanjih vojakov, ki so se skupaj bojevali in umirali. »Ko ustvarijo klin in složno letijo, dobro poglej, če je v formaciji vrzel. Če opaziš razmik med žerjavi, tolik, da bi tam lahko letela še ena ptica, vedi, to je prostor zate. Skoraj boš tam, med njimi, mrtev tovariš ob mrtvih tovariših. Duša v telesu bele ptice.« Roman sestavljajo štiri obsežna poglavja, razvrščena po bojnih premikih petnajste čete 304. pehotne divizije nemške vojske na vzhodni fronti v Ukrajini leta 1943 do začetka aprila 1944, predvsem po izgubljeni bitki za Stalingrad in predaji feldmaršala von Paulusa. Posamezne etape bojevanja nemških vojakov in Sovjetov se vrstijo po času in kraj posameznih spopadov, kratkotrajnih zmag in porazov do zadnjega umika. Vsi datumi o vojnih dogodkih so točno navedeni, poznavalsko so opisani tudi kraji in pokrajine. Po več kot osemdesetih letih je čas že zabrisal zgodovinski spomin na dogajanje med drugo svetovno vojno, generacije so se zamenjale, ostaja pa ustno izročilo, da je bil nekdo iz slovenske družine soldat v Hitlerjevi nacistični Nemčiji. Ostali so tudi dokumenti. Roman Razmik med žerjavi oživlja te čase in mlade ljudi, ki so bili nenehno izpostavljeni smrtni nevarnosti in pobijanju, ne da bi vedeli, za koga se borijo, saj niso verjeli nacističnim idejam. Borili so se, da bi preživeli. Na koncu knjige je Branko Cestnik dodal slovarček zastarelih in pozabljenih besed iz vojaškega življenja ter izrazov iz nemščine. Sledi še časovnica zgodovinskih dogodkov, na katere se veže pripoved. Začne se s 6. aprilom 1941 in konča s 3. aprilom 1944, ko je ameriško letalstvo prvič bombardiralo Budimpešto. Avtor navede tudi datum 6. junij 2023, ko je bil v rusko-ukrajinski vojni uničen največji jez Kahovka na Dnepru, poplava v Hersonu pa je razkrila okostja padlih nemških vojakov iz druge svetovne vojne Resnične osebe, ki nastopajo oziroma ki so omenjene v romanu, pojasnjuje posebna razlaga. Med njimi so sovjetski maršal Rodion Malinovski, eden najboljših nemških generalov Erich von Manstei in nemški generalpolkovnik Karl-Adolf Holidt, poveljnik na novo postavljene šeste armade po nemškem porazu v bitki pri Stalingradu, ki je deloval v Ukrajini v Donbasu in ob Dnepru. Pisatelj ne poudarja posameznih literarnih likov, saj je težišče dela bojevanje 15. čete nemške vojske, ki so jo decembra 1942 iz Francije prepeljali na vzhodno fronto, kjer je bilo minus 30 stopinj in so bili jarki pokriti z raztrganimi trupli branilcev. Tukaj je nastajala povezanost petih vojnih tovarišev: Ludvika Voduška, kmečkega sina iz okolice Ptuja, ki je bil vajen trdega dela, v domači godbi pa je igral violino, Avstrijca Hansa Auerja iz Wagne, Nemca, ki so ga klicali Deggi- Deggi, Frizijca z vzdevkom Tulipan in plemenitega Švaba Wolfganga. Ludvik nosi v sebi za vojaka nenavadno skrivnost, ki bi bila zanj lahko usodna. Že kot deček je namreč sklenil, da nikoli ne bo nikogar ubil. Angelu Neubijanja, kot je to stanje imenoval nekdanji ministrant Hans Auer, ki se je na angele spoznal od doma, je Ludvik ostal zvest tudi v vojnih razmerah. Ohranil je vse vrednote staršev in verske vzgoje, nikoli ni meril v človeka. Novo srečanje s sokrajanom Cvetom Ogorelcem iz skupine izvidnikov obeta prijateljstvo, vendar je to človek, ki je že zgodaj prestopil mejo med Dobrim in Zlom, s svojimi zločinskimi dejanji se celo hvali: »Lastnoročno sem ubil za pol potniškega vagona civilistov, Rusov in Ukrajincev, Ciganov in Židov. Žide še posebej rad…« Pretresljivo so opisani Ludvikovo osebno soočenje s sovražnikom – ruskim učiteljem iz Moskve, preselitev izoliranih »božjih pacifistov menonitov«, usoda šestletne deklice, ki jo je lastna družina v času prisilne lakote, »gladomora«, ubila in kruto pojedla, iztrebljanje neželenih skupin, kot je bila Mlada garda, uničevanje Judov, pomor nedolžnih talcev. Razmik med žerjavi ni le zgodovinski roman o vojnem dogajanju, ki se kar naprej ponavlja in mu ni videti konca. Odpira se prepad med Dobrim in Zlom, geslo zmagovalca je »Ni usmiljenja za šibke!« Morda se bo življenjska zgodba Floriana – Cveta Ogorelca, Ludvikovega vrstnika iz okolice Ptuja, razpletla v končnem delu vojne trilogije Branka Cestnika, pisatelja, ki, kot pravi, mora povedati zgodbo, ki je še niso povedali drugi.

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje: doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli) izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Osteoporoza v veliki meri prizadene ženske ob prehodu v menopavzo, glavni vzrok pri tem je neravnovesno delovanje hormonov, bolezen pa prizadene tudi moške. Skoraj vsaka druga 50-letna ženska in vsak peti enako star moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom. Imenujemo jo tudi tiha bolezen, saj do pojava prvega zloma nima znakov. O osteoporozi bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Društva bolnikov z osteoporozo Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Skoraj leto dni že trajajo prizadevanja Izraela, da bi v Gazi izkoreninil Hamas, ob tem želi uničiti Hezbolah na ozemlju Libanona. Zahodne zaveznice zaradi krvavih napadov na Bližnjem vzhodu poudarjajo dvom glede nadaljnje podpore Izraelu. Francoski poziv po ustaviti dobav orožja za operacije v Gazi je izraelski premier Benjamin Netanjahu ostro kritiziral. Kot je dejal, se Izrael bori proti barbarskim silam, ki jih vodi Iran, ter da bi vse civilizirane države morale trdno stati ob strani Izraelu. Drugi poudarki oddaje: - Po poplavah v Bosni in Hercegovini na prizadeta območja mednarodne ekipe - V Bruslju želijo dodatna pojasnila večine kandidatk in kandidatov za evropske komisarje - Država bo morala glede plačne reforme najti rešitev glede financiranja javnih zavodov

Kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič se bosta danes podala v lov na zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Skoraj 274 kilometrov dolga trasa predvsem Pogačarja, kot specialista za enodnevne dirke, postavlja v vlogo izrazitega favorita. Za oba asa bo skrbelo 6 slovenskih kolesarjev. V oddaji tudi: - Izrael po uboju Hezbolahovega voditelja napoveduje širitev vojaške ofenzive - Ankete zmago na današnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo skrajno desnim svobodnjakom - Današnji svetovni dan srca kot opomnik za boljšo skrb za zdravje

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.

Danae Sioziou je večkrat nagrajena grška pesnica. Tik pred padcem Berlinskega zidu se je rodila v Nemčiji, ko je šla v šolo, so se z družino vrnili v Grčijo. V atenski četrti Ampelokipi se s pogledom na akropolo pogovarjamo o poeziji, demokraciji, dolgem repu finančne krize iz leta 2010, življenju v labirintih Aten …

Raznovrstno in pisano balkansko mitološko bogastvo je skupaj z drugimi bogatimi slovanskimi mitološkimi zakladi – razen v svetu prevladujoče izvrstne ruske teorije mita in pravljic – premalo obravnavano, meni dr.Svetlana Slapšak. Božanstva Balkana so namreč prav tako vplivala na oblikovanje zahodnih mitoloških figur, koz zahodne mitologije nanje. Med drugim sta z Noahom Charneyem nedavno izdala knjigo za mednarodno bralstvo The Slavic Myths, o neznanih mitih in legendah slovanskega sveta. Tokrat se, kot je bilo mogoče uganiti, posvečamo predvsem Balkanu, kjer je pravo bogastvo kultov in magije, ritualov, demonskih in čudežnih bitji vseh vrst, tu se klatijo in potikajo vampiri, ajdi, pritlikavci in čarobne živali ...

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Zdravo. Kaj se zgodi, če pridejo statistik, numerolog in astrolog v bar? Skoraj zagotovo nova epizoda našega malega podkasta, v kateri bi našli odgovor, kdaj objaviti ta podkast, da bo z vidika številk najbolje. Obujamo tudi spomine na Velo gospo, Gibonnijev hit Cesarica (ki ga je napisal za Oliverja) in se spet komaj dotaknemo 3. poglavja 6. knjige, že šestič o njem ne govorimo dlje kot šest minut. Vmes pa o metalskih urah, ukrepih, Peli izvede prvo kitico bodoče popevke Morje cveti, ki bo do konca 6. sezone najbrž napisana do konca in si jo boste lahko naslednje prepevali v vseh kampih v Istri, najbrž pa tudi širše. Tudi: komad tedna imamo. In en citat za v knjigo.

Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 134Danes z nami Komotar Minuta. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 INTRO00:01:17 CIRILOV TEDEN00:02:33 CIRILOVI ZAČETKI00:06:31 SLUŽBA NA REVIJI00:10:00 RIMANIČ NE ŠTEKA AVTOV00:14:46 SEM 19 IN RAD BI HITER AVTO00:19:22 AVTI IN BEJBE00:21:16 KATERI AVTO BI SI KUPIL00:26:51 KAJ TI DOGAJA V OVINKU?00:29:13 NAJBOLJ ZANESLJIVI AVTI00:30:15 EKSTREMNE SITUACIJE IN IZKUŠNJE00:31:38 CIRIL SE JE LJUBCKAL V AVTU00:34:21 NAJBOLJŠI PRVI AVTO00:36:08 NISEM GLUP IMAM PA GLUPE MOMENTE00:38:25 KAKO JE BITI REVIEWER AVTOV00:41:54 NAJBOLJŠI / NAJSLABŠI AVTO00:43:19 ELEKTRIČNI AVTI?00:49:19 MOTORJI?00:50:57 ZAČETKI PODCASTA00:59:46 NAJLJUBŠI GOSTI?01:02:18 KAKO ŽIVETI S PODCASTOM01:07:19 REŠEVANJE PROBLEMOV01:11:00 ALI VERJAMEŠ V HOROSKOP?01:13:00 ALI POSLUŠAŠ PODCASTE?01:15:21 CIRILOVA VPRAŠANJA01:18:16 VPRAŠANJA POSLUŠALCEV01:23:26 OUTROPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je po številnih nesoglasjih vendarle potrdil pomoč Ukrajini v vrednosti skoraj 60 milijard evrov. V paketu je pomemben delež namenjen nakupu orožja. Sprejetje pomoči je že pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, bodo podporo uporabili za pomoč prebivalstvu ter za dosego pravičnega konca te vojne, ki jo mora, kot poudarja, Rusija izgubiti. Drugi poudarki oddaje: - V Han Junisu na jugu Gaze odkrili novo množično grobišče - Pri gradnji prizidka infekcijske klinike še vedno nekaj neznank glede selitve bolnikov - Teden turističnih kmetij pokazal zanimanje ljudi za življenje na podeželju

Evropski parlament je sinoči potrdil pakt o migracijah in azilu, žogica za dokončno potrditev zakonodaje je zdaj na strani članic. Poglavitne spremembe so večja solidarnost med državami, bolj neprepustna zunanja meja in pospešitev azilnih postopkov. V oddaji tudi o tem: - Združene države Amerike po besedah predsednika Joeja Bidena razmišljajo o prenehanju preganjanja ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea. - Ob svetovnem dnevu Romov v milanski Scali prvič zazvenelo delo romskega skladatelja. - Nogometaši madridskega Atletica z Janom Oblakom na pol poti k uvrstitvi v polfinale lige prvakov, Barcelona zmagala v Parizu.

Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.