Podcasts about skoraj

Papež na predstavitvi svoje prve okrožnice: Umetno inteligenco je treba razorožiti.Koalicija pod Janševim vodstvom začenja pogovore o kadrovskem razrezu.Videtič: Nova vlada bo uspešna, če bo delovala brez estradništva in ideoloških sporov.Pred sklepom mandata kadrovske rošade na več ministrstvih.Vlada z objavo prehranskih smernic spet razburkala javnost, tudi stroko. Tako strogih smernic na področju uživanja mesa nima nobena druga evropska država, pravi dr. Pravst.Sporazum z Iranom bo odličen in pomemben, ali pa ga sploh ne bo, je zapisal Trump. Skoraj tri leta po poplavah še vedno vrsto nedokončanih projektov.V Ljubljani položili temeljni kamen za novogradnjo fakultete za farmacijo.Hokejisti Slovenije drevi z Italijani za obstanek med svetovno elito.Vreme- pretežno jasno s temperaturami do 32 stopinj Celzija.

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sinoči sporočil, da so z Iranom dosegli okvirni dogovor in da se pogovarjajo še o podrobnostih, iz Teherana prihajajo poročila, da sta v pogajanjih ostajata odprti največ dve točki. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob robu obiska v Indiji izrazil optimizem. Po njegovih besedah bi nove informacije v zvezi z dogovorom lahko sporočili še danes, vendar bo to prepustil Trumpu. Ob tem je potrdil napredek v pogajanjih in ponovil, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vrstijo se obsodbe na že tretjo rusko uporabo rakete orešnik v Ukrajini - Iz zdravstva mešani odzivi na napovedi nove koalicije na tem področju - Najpomembnejši nagradi v Cannesu filmoma Fjord in Minotaver

Skoraj dve leti je minilo, odkar se je ansambel SNG Drama preselil in dela na nadomestni lokaciji, a nič ne kaže, da bi se kmalu preselil nazaj, v matično hišo. Prenova se ni niti začela. Na to želijo opozoriti s predstavo Za narodov blagor, ki bo to sredo potekala praktično na gradbišču.

Zdravo. Tokrat začnemo z debato o dopustih, instagram turizmu in vplivnežih, ki jih srečaš celo pred nizkocenovno trgovino. Ekskluzivno napovem napovemo novega ministra za finance prihajajoče vlade in se spomnimo, kako se je včasih zvečerilo v gostilnah in pri frizerju. Skoraj že končamo tretje poglavje, kjer se Douglas in ekipa končno na blizu srečajo z nosorogom, mi pa še prej o boginjah ljubezni in o starih in novih bogovih. Omenimo tudi Lado, se dotaknemo borznih mehurčkov in ugibamo, kdaj bo počil(o). Če ste že na dopustu, uživajte, pošljite kakšno razglednico in nas poslušajte še naprej. Pa radi se imejte.

Nadaljuje se oboroževanje na obeh straneh. Ukrajina je v minulem tednu z Litvo podpisala sporazum o skupni proizvodnji dronov, Kijev je obiskal nemški obrambni minister Pistorius in napovedal razširitev sodelovanja, tudi s pomočjo umetne inteligence, v Rusiji pa spet rožljajo z novim medcelinskim orožjem. Kaj pomeni pospešeno oboroževanje in napenjanje mišic? Ta teden naj bi ruski predsednik Putin, zoper katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo zaporni nalog, obiskal Kitajsko. Kaj si v Rusiji obetajo od tega obiska, glede na to, da je le nekaj dni prej bil v Pekingu tudi ameriški predsednik Trump?

Več kot 25 tisoč zgodb našega planeta hrani zakladnica mineralov in fosilov v središču Ljubljane. Geološka zbirka Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ustanovljena okoli leta 1920, je danes največja in najbolj celostna tovrstna učna zbirka v Sloveniji. Nastala je z vizijo profesorjev Karla Hinterlechnerja in Marijana Salopeka, da bi študenti geologijo spoznavali skozi prave, otipljive primerke. In prav ti primerki – minerali, kamnine in fosili – razkrivajo neverjetne zgodbe: od najstarejših fosilov, starih več kot tri milijarde let, do ostankov slovenskih dinozavrov, najdenih pri Kozini. Skrbnik zbirke Tristan Rome poudarja, da je za geologa skoraj vsak kamen nekaj več – vsak priča o zgodovini Zemlje. V oddaji boste slišali, kako nastanejo kamnine, zakaj nekateri minerali žarijo pod ultravijolično svetlobo in kaj nam lahko zob mamuta pove o preteklosti.

Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.

V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.

Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.

Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.

Sociologija ugotavlja, da spolne vloge in spolne norme vedno izhajajo iz neke konkretne družbeno ekonomske politične ureditve. Ta je v zadnjih desetletjih v zahodnih družbah oziroma na globalnem severu ali pa v liberalnih demokracijah doživljala velike spremembe. Drugo polovico 20. stoletja je med drugim zaznamovala povojna obnova, razkol na vzhodni komunistični in zahodni kapitalistični blok, razvoj znanosti in tehnologije, pospešena urbanizacija, množičen vstop žensk na trg delovne sile, podaljševanje izobraževanja, razvoj cepiv za smrtonosne otroške bolezni, dostopnost zanesljive kontracepcije, sekularizacija in razvoj koncepta človekovih pravic. Skoraj štiri desetletja po padcu berlinskega zidu in koncu zgodovine, se spet dojajajo izjemne družbene spremembe, ki opa jih spremlja vse glasnejši diskurz o krizi moškosti. Ali to drži, je moškost res v krizi? Kaj pomenijo pozivi k vrnitvi v normalnost in k naravnim spolnim vlogam? Kakšne so v praksi vloge, ki jih v družbi zasedajo moški in ženske in kako na njih vpliva trenutna družbeno ekonomsko politična ureditev ter negotovosti, ki so prisotne na vseh področjih življenj? To bomo raziskovali v tokratni oddaji Intelekta, nekoliko več pozornosti bomo namenili spremembam očetovstva. Urška Henigman je odgovore poiskala pri treh sogovornicah. Dr. Majda Hrženjak raziskuje na Mirovnem inštitututu, prof. dr. Alenka Švab in prof. dr. Janja Vuga Beršnak pa na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski:Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.

Letalni praznik pod Poncami, končan. Junaka sezone Nika in Domen Prevc.Predsednica države je začela neformalne pogovore s šefi izvoljenih strankRupel o Golobovih obtožbah: Za to, kar je izrekel o Janši, ni imel nobenega dokaza, a mnogi so mu nasedli.Skoraj sedem tisoč vlagateljev je v tretji izdaji ljudskih obveznic vložilo več kot 225 milijonov evrov.Izraelska vojska na cvetno nedeljo cerkvenima voditeljema preprečila vstop v baziliko Božjega groba - patriarh Pizabballa: Gre za resen precedens.Vreme: Popoldne in jutri bo spremenljivo oblačno, predvsem danes popoldne in zvečer bo nastalo nekaj manjših ploh.V Pakistanu optimistični glede podpore svojim načrtom pogovorov za mir na Bližnjem vzhodu.Krovci s polnimi rokami dela tudi brez neurij.ŠPORT: Olimpija polfinale razširjenega hokejskega prvenstva Avstrije začela s porazom v Bolzanu.

Dan po rednih prelomnih volitvah smo dobili informacijo, da bi bila lahko volilna udeležba še precej višja. Skoraj stoodstotna, ampak mnogi volivci niso uspeli na volišča, ker v avtomobilih niso imeli bencina, na črpalkah, pa ga je zmanjkalo. Mi starejši smo reagirali nagonsko. Pogledali smo na registrsko številko avtomobila, če je bila parna, smo se lahko odpeljali, ali pa smo v denarnici poiskali bencinski bon. Mlajši in bencinsko-krizno neizkušeni pa so bili zmedeni in jim zaradi tega ni uspelo oddati glasu.Glavni krivec naj bi bil Petrol, in sicer sta za odsotnost goriv na Petrolovih črpalkah – po mnenju obrekovalnic in bifejev – dva razloga … Prvi je, ker so lastniki Petrola frendi z Janezom Janšo in so malo zaprli pipice, da je lahko Janša po volitvah upravičeno požugal: »Ali je res država brez bencina, država, kot si jo želimo?« Druga verzija, sicer bolj verjetna, pa govori o tem, da petrolovci neradi prodajajo ceneje, če lahko počakajo kak dan in prodajajo dražje. Ker so vse to govorice, mi pa smo kot natančna in vestna redakcija, avantgarda raziskovalnega novinarstva, smo se podali v bleščeč Petrolov bencinski servis, da iz prve roke preverimo, kako stvari stojijo na terenu. Žal pa je naš reporter neuspešen pesnik srednje generacije. NA PETROLOVI ČRPALKI Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:časopise, revije, izdelke za osebno higienomed njimi tudi brivsko peno;pa marmelade, pomade, vrtnice v celofanu incopate za mamoLe neosvinčenega bencina 95 ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:Srečke za loterijo, napovedi za športno stavo -ker tam imajo postavljenokompletno infrastrukturo za hazardersko zabavo.Potem lahko kupiš hrano za male živalihrano za vso družino,če bo večerja slavnostna, celokakovostno slovensko vino.Le stooktanskega bencina ne Na Petrolovi črpalki dobiš:pregrešno drago kavo, rogljiček, sendvič,sok, pico, krof,presto, žemljo, mleko, jogurt in kefir.Le dizla ne. Na Petrolovi črpalki lahko kupiš:karte za smučanje, vstopnice za koncert,viski, če si pozen na zabavo,čips, smoki infine male čokolade …Tam še vedno imajjo glasbene CD-jein erotične DVD-je.Le kurilnega olja ne. Obstaja pa še tretja možnost. Da je goriva po vsej državi zmanjkalo zaradi popolnega viharja na trgu energetike: najprej slovenske šparovne nature, ki je zaradi prihranka treh evrov pripravljena do onemoglosti stati v vrsti in napolniti vsako kozico v gospodinjstvu z bencinom, nato dementnih starcev, ki se nad puščavo igračkajo z raketami, in končno zaradi domačih politikov, ki rastejo in uspevajo samo v kriznih razmerah.

Skoraj milijon 700 tisoč volilnih upravičencev lahko danes odloča o tem, kdo jih bo zastopal v naslednjem sklicu parlamenta. Pravkar se je po državi odprlo 2 tisoč 987 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, odprtih bo tudi 29 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na letošnjih volitvah sicer nastopa 17 list, za 90 poslanskih mest pa se poteguje tisoč 1185 kandidatov. Drugi poudarki oddaje: Vlada omejila točenje goriva na bencinskih servisih, ki jim bo gorivo dovažala tudi vojska. Ameriški predsednik Trump: Če Horumška ožina ne bo odprta v 48-ih urah, bomo uničili iranske elektrarne Tadej Pogačar veličastno osvojil še svoj četrti kolesarski spomenik

S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.

Glede na izjemen uspeh pred tremi leti posnetega Dnevnika Pauline P., ki je postal najuspešnejši hrvaški film zadnjega desetletja, prikazan na več kot tridesetih mednarodnih festivalih, je bilo njegovo nadaljevanje pravzaprav le vprašanje časa, živahnim zgodbam o odraščanju pa tako in tako nikoli ne zmanjka ciljnega občinstva. Paulina P., še vedno zvedav, pogumen in energičen deklič, je zdaj stara enajst let in hodi v peti razred osnovne šole, še vedno pa svoje stiske in težave rešuje na meji stilizirane pravljičnosti, kar v knjižni predlogi bržkone učinkuje nekoliko boljše kakor na filmskem platnu. Tudi dnevniški format pripovedovanja je za filmsko adaptacijo nekoliko nehvaležna naloga, saj je reflektiranje Paulininega vsakdana, kar naj bi bila primarna funkcija pisanja dnevnika, precej nedomiselno zreducirano samo na njen notranji monolog. Podobno neizvirno je tudi dekličino soočanje s problemi, saj so ustvarjalci z režiserjem Nevenom Hitrecem na čelu raje uporabili že preizkušeno formulo prvega dela, namesto da bi v skladu s Paulinino res bogato in živahno domišljijo vsaj nekoliko razbili ustaljeno dramaturško formo in se pripovedi lotili z drugačnega zornega kota. Skorajšnjo ločitev staršev je zamenjala babičina neozdravljiva bolezen, novo sošolko nasilna deklica iz paralelke, vse ostalo – zaplet in njegovo reševanje – pa se odvija po sicer čisto korektnem, a vendarle že videnem ključu prvega dela. Posledično tudi teme, ki se jih film tokrat dotika in so izjemno izhodišče za pogovore po njem, ne pridejo zares do izraza. K temu svoje pripomore tudi izredno živahen tempo, ki se je devetletnici izvrstno podal, pri enajstletni glavni junakinji pa bi vendarle že pričakovali vsaj rahlo bolj poglobljeno soočanje s tako perečimi vprašanji, kot so medvrstniško nasilje ali napredujoča demenca, saj preveč površinska obravnava samo podcenjuje svoje mlado občinstvo. Film je primeren za starejše od osmih let, poleg že omenjenih tem pa med drugim spodbuja tudi refleksijo otrokovih lastnih izkušenj, razvija empatijo tako do starejših kot do sovrstnikov in spodbuja pozitiven pristop k reševanju problemov. Predvsem to – glavni Paulinin obrambni mehanizem je skorajda nalezljiv, predvsem pa neusahljiv humor – je poleg pristne igre mlade Katje Matković največja odlika tega sončnega filma. Drugi dnevnik Pauline P. bržkone ne bo takšna neverjetna zgodba o uspehu, kot je bil njegov predhodnik, vseeno pa se bodo predvsem mlajši gledalci zlahka vživeli v napeto, živahno in izjemno razgibano poldomišljijsko pustolovščino ter ob pravilnem usmerjanju pogovora ob njej vsaj načeli tudi marsikatero pomembno vprašanje. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, besedilo bere Maja Moll.

Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki. Gostje: Dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Dr. Maja Ravnikar in dr. Al Vrezec, aktualna prejemnika nagrad Miroslava Zeia

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

V našem jeziku živijo majhni škratki, ki radi skrivajo pomenza vogalom. Ko jih ujameš skupaj, nastane frazem — besedna zveza, ki pomeni nekaj čisto drugega, kot bi si človek mislil.Danes bomo enega takih škratkov ujeli za kapo in ga vprašali, od kod je prišel in kaj nam želi povedati. Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Če je beseda spreobrnjenje še nekako korektna v današnjem besednjaku, pa je beseda pokora na novodobnem indeksu. Skoraj prepovedana. Lahko uporabljamo besede kot: očiščevanje, prebujenje, preobrazba ...

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Pesnik Brane Senegačnik je podkovan v teoriji poezije in njeni praksi, vešč tudi tradicionalnih oblik, zlasti soneta, a verzi njegovih mističnih pejsažev tečejo mirno valujoče kot omamno prelivajoče se skladbe: zvenijo pritajeno in se oglašajo tiho, le včasih imajo ritem karminaste trobente, barvo bledo vijoličnega jezika grozdov glicinij, hipnotično lahkotnost zlatih brez v snežni noči, kakor morska pena razlivajočih se občutkov in melodijo hlepečih sledov plohe po asfaltu, sledov tolikih življenj. Ko bolečina kot zvok božjih črk stopi s papirja v prostor pesnikove tišine, si ga v žadasti svetlobi za vselej prilasti. »Tako preprosto je to. Tako resnično.« Mistični pejsaži so nastajali v prav določenih trenutkih pesnikovega občutja, kar razkriva vsaka pesem posebej. Čeprav so pesnikovi asketsko zabeleženi zapisi nastajali v daljšem časovnem razponu, kar kažejo tudi občasne medijske objave, imajo vse v tej pesniški zbirki enak naslov Mistični pejsaži, dodana jim je le številka. Skoraj tisoč se jih je nabralo v pesnikovem predalu, za objavo v pričakovano minimalistično oblikovani knjigi – kot si jo je zamislil Lucijan Bratuš – je izbranih le sto dvajset, zadnja ima številko 981. Čeprav je bila urednica knjige Miljana Cunta, jih je verjetno izbral pesnik sam, zavedajoč se, da se pravi trenutki odvijajo v notranjem spominu, ne glede na sosledje resničnih dogodkov, ki premočrtno odtekajo v za vedno izgubljeno minulost. Za objavo vsake pesmi v knjigi čas in prostor nista bila pomembna. V spremnem besedilu Neizrekljiva svetloba Senegačnikovega jutra Milček Komelj začenja svoj dolgi poetični zapis z mislijo, da so ti mistični pejsaži resnično z mistiko prepojene pesniške krajinske slike. S svojo razlago nas kot umetnostni zgodovinar in pesnik pospremi v nežno zamišljene in poetično krhke, ritmično uglašene proste verze. Klasični filolog, prevajalec, raziskovalec grške tragedije in literarni teoretik Brane Senegačnik je v bistvu najbolj pesnik. Pesnik po duši, v zadnjih petintridesetih letih eden redkih, ki je poleg modernističnega toka zavesti v prostem verzu vstopal tudi v svet tradicionalnih pesniških oblik. Od leta 1991 do danes je izšlo devet njegovih pesniških zbirk, dve sta bili nagrajeni. Za zbirko Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2019) je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, za zbirko Prosojnosti (Celjska Mohorjeva družba, 2024) pa lani Jenkovo nagrado, najvišje priznanje za poezijo Društva slovenskih pisateljev. Med sodobnimi slovenskimi pesniki je Senegačnik samohodec, lirik, v občutenju življenja prisegajoč na hipno občutje lastne biti, prisluškujoč svoji najgloblji notranjosti. Nihče v lastni poeziji ni prvi izumil odsotnosti, tišine in minljivosti, tudi Senegačnik ne, čeprav ostaja neovrgljivo dejstvo, da razmišljanje in upesnjevanje lastnih spoznanj nesporno vsakomur omogoča, da bolje razume sebe. S svojo lirsko, v vsaki zbirki bolj minimalistično izreko želi avtor s potopitvijo v globine bivanjskih izkušenj doseči popolnost. Kot vsak pravi pesnik. Življenje, ki edino stoji nasproti minevanju, postane v njegovi liriki samosvoje središče. Osredotočanje na čisto poetično postane tisto 'sem' v njegovi najgloblji notranjosti. Jezik kot izvor absolutnega, ki je v lirskem subjektu pred pisanjem, pa postane pesniška materija, ki jo mora do bistva globoko občutiti, da lahko oblikuje svoje lirične sledi. Osnovno poslanstvo Senegačnikove poezije je skozi potapljanje v tišino nenehno seganje k neizrekljivemu, včasih manj, drugič bolj odkrito. Vsak njegov verz je drobec, ki upa, da ne bo izginil v nič, a ko so skozi njegov pogled vsi tu in v določenem trenutku plameníjo nedolžnost sveta, bralca vendarle vabijo k lastni, neobremenjeni interpretaciji. V resnici gre predvsem za intimno in nežno serenado bitnosti, neločljivo povezano s svojo odsotnostjo in minljivostjo. Téma narave, ki jo Senegačnik s svetlobnimi odtenki občutij postavlja v središče različno dolgih pesmi v prejšnji zbirki Prosojnosti, je nenavadno občutljiva, krhka. Njegovi verzi v tej zbirki – enkrat abstraktni, drugič bolj figuralno določljivi – so sestavljeni z nenehnim preigravanjem z oblikami in subtilnim prehajanjem prostih verzov. Dihov besed. Pesnik je nasproti večnemu gibanju, valovanju in minljivosti bivanja postavil milino odsevov, ki presevajo njegove izpesnjene (pris)podobe. Vsaka pesem zbirke je ločen ambientalni kader, ki ga v objemu brezčasnosti hkrati navdajata izrazito čustven naboj in melanholija. Tudi v zbirki Mistični pejsaži je narava sprehajališče Senegačnikovih verzov. Samo brezgrajno občutje in odprto notranje oko zmoreta uzreti skrito življenje v čarobni paleti letnih časov in ga narediti vidnega za svet, žejen lepote. Vpliv filozofije na Senegačnikovo pesniško ustvarjanje je in je bil pomemben vse od začetka, kajti ne le brati, filozofija uči tudi razmišljati in pisati. V njegovi do kraja zreducirani minimalistični izreki bralcu ponuja slutnjo skrivnosti, iz katere smo prišli in v katero se vračamo. »Življenje je čudež, smrt modrost,« je v knjigi Štirje obrazi duše leta 2000 zapisal slikar in mislec Maksim Sedej ml., ki je vse življenje iskal modrost vsega bivajočega. Bil je prepričan, da sodobni svet ni naklonjen iskanju resnice, da beseda tehnika zabriše besedo znanost, da seksualnost zabriše besedo ljubezen. Današnji problem ni več iskanje ali najdenje, temveč sinteza najvišjega duhovnega in znanstvenega spoznanja človeštva. Zdi se, da Senegačnik v zbirki Mistični pejsaži v tem kontekstu božje umešča v neznane daljave, v nekakšno nebeško večnost in neskončnost: »Trave ti segajo do brade, / jutro preko misli // to pomeni / dotikati se zvezd s temenom / z vsemi usti svojega molčanja / peti hozána«. Božjo besedo, ki se bere vsak dan pri sveti maši kot brevir in misal. Namesto časa je nad občutljivim pesnikom nebo. Misel je v današnjem svetu navzoča in poimenovana na mnogo načinov, ima mnogo besed, izrazov, imen. Ta njena navzočnost je ključno, esencialno vprašanje. Šele z zavedanjem te navzočnosti, ko sprejme božje kot svoje bistvo, se Senegačnik kot lirski subjekt osvobaja. Šele takrat lahko popolnoma osvobodi tudi svojo misel in se zave svoje vloge v tem svetu, kajti eno je gotovo: to, kar pride na koncu, nima ne glasu ne konca. Senegačnikova poezija s svojo intimno izrazno močjo je korak k sebi in hkrati v neizogiben onkraj sebe: »Dolga smrt // v zreli julijski svetlobi, / v gosti senci akacijevih vej / tik ob neki vodi. // Nevidna kot misli. / Neizbežna / in negotova / kot je to, da si.«

Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela. Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. Foto: Borut Živulović/BoBo

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno.

Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.

Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi

To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.

V svojih začetkih je radio v slovenske domove prihajal prek lastnoročno izdelanega oddajnika, danes pa imamo mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov in pretvornikov. Radio prihaja do nas prek analognega omrežja FM, digitalnega omrežja DAB+ in prek satelita. Kako je s pokritostjo radijskega signala, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Število brezdomcev v Evropi narašča, hkrati pa so, med drugim tudi v Ljubljani, prisotne skrite oblike brezdomstva, je pokazala nedavna mednarodna raziskava. Dve tretjini brezdomcev v Ljubljani je moških, več kot 43 odstotkov pa je brez doma že več kot pet let. Skoraj petina ugotovljenih brezdomcev spi na ulici, hkrati pa se povečuje število brezdomcev v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, kar je po oceni strokovnjakov korak v pravo smer. O tem, kje so razlogi za pojav brezdomstva pri nas, kako jih omejiti in kako omogočiti čim lažji izhod iz brezdomstva, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje voditelja Petra Močnika: Barbara Goričan, Min za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dr. Maša Hrast Filipovič, FDV Tanja Hodnik, Oddelek za zdravje in socialno varstvo, MOL Irena Bilčič, Kralji ulice

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Vitez Kruno je pustil dolgočasno službo pri kralju palčkov. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Katrin Behrend. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje: doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli) izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič se bosta danes podala v lov na zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Skoraj 274 kilometrov dolga trasa predvsem Pogačarja, kot specialista za enodnevne dirke, postavlja v vlogo izrazitega favorita. Za oba asa bo skrbelo 6 slovenskih kolesarjev. V oddaji tudi: - Izrael po uboju Hezbolahovega voditelja napoveduje širitev vojaške ofenzive - Ankete zmago na današnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo skrajno desnim svobodnjakom - Današnji svetovni dan srca kot opomnik za boljšo skrb za zdravje

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.