Podcasts about skoraj

Če je beseda spreobrnjenje še nekako korektna v današnjem besednjaku, pa je beseda pokora na novodobnem indeksu. Skoraj prepovedana. Lahko uporabljamo besede kot: očiščevanje, prebujenje, preobrazba ...

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Pesnik Brane Senegačnik je podkovan v teoriji poezije in njeni praksi, vešč tudi tradicionalnih oblik, zlasti soneta, a verzi njegovih mističnih pejsažev tečejo mirno valujoče kot omamno prelivajoče se skladbe: zvenijo pritajeno in se oglašajo tiho, le včasih imajo ritem karminaste trobente, barvo bledo vijoličnega jezika grozdov glicinij, hipnotično lahkotnost zlatih brez v snežni noči, kakor morska pena razlivajočih se občutkov in melodijo hlepečih sledov plohe po asfaltu, sledov tolikih življenj. Ko bolečina kot zvok božjih črk stopi s papirja v prostor pesnikove tišine, si ga v žadasti svetlobi za vselej prilasti. »Tako preprosto je to. Tako resnično.« Mistični pejsaži so nastajali v prav določenih trenutkih pesnikovega občutja, kar razkriva vsaka pesem posebej. Čeprav so pesnikovi asketsko zabeleženi zapisi nastajali v daljšem časovnem razponu, kar kažejo tudi občasne medijske objave, imajo vse v tej pesniški zbirki enak naslov Mistični pejsaži, dodana jim je le številka. Skoraj tisoč se jih je nabralo v pesnikovem predalu, za objavo v pričakovano minimalistično oblikovani knjigi – kot si jo je zamislil Lucijan Bratuš – je izbranih le sto dvajset, zadnja ima številko 981. Čeprav je bila urednica knjige Miljana Cunta, jih je verjetno izbral pesnik sam, zavedajoč se, da se pravi trenutki odvijajo v notranjem spominu, ne glede na sosledje resničnih dogodkov, ki premočrtno odtekajo v za vedno izgubljeno minulost. Za objavo vsake pesmi v knjigi čas in prostor nista bila pomembna. V spremnem besedilu Neizrekljiva svetloba Senegačnikovega jutra Milček Komelj začenja svoj dolgi poetični zapis z mislijo, da so ti mistični pejsaži resnično z mistiko prepojene pesniške krajinske slike. S svojo razlago nas kot umetnostni zgodovinar in pesnik pospremi v nežno zamišljene in poetično krhke, ritmično uglašene proste verze. Klasični filolog, prevajalec, raziskovalec grške tragedije in literarni teoretik Brane Senegačnik je v bistvu najbolj pesnik. Pesnik po duši, v zadnjih petintridesetih letih eden redkih, ki je poleg modernističnega toka zavesti v prostem verzu vstopal tudi v svet tradicionalnih pesniških oblik. Od leta 1991 do danes je izšlo devet njegovih pesniških zbirk, dve sta bili nagrajeni. Za zbirko Pogovori z nikomer (Slovenska matica, 2019) je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, za zbirko Prosojnosti (Celjska Mohorjeva družba, 2024) pa lani Jenkovo nagrado, najvišje priznanje za poezijo Društva slovenskih pisateljev. Med sodobnimi slovenskimi pesniki je Senegačnik samohodec, lirik, v občutenju življenja prisegajoč na hipno občutje lastne biti, prisluškujoč svoji najgloblji notranjosti. Nihče v lastni poeziji ni prvi izumil odsotnosti, tišine in minljivosti, tudi Senegačnik ne, čeprav ostaja neovrgljivo dejstvo, da razmišljanje in upesnjevanje lastnih spoznanj nesporno vsakomur omogoča, da bolje razume sebe. S svojo lirsko, v vsaki zbirki bolj minimalistično izreko želi avtor s potopitvijo v globine bivanjskih izkušenj doseči popolnost. Kot vsak pravi pesnik. Življenje, ki edino stoji nasproti minevanju, postane v njegovi liriki samosvoje središče. Osredotočanje na čisto poetično postane tisto 'sem' v njegovi najgloblji notranjosti. Jezik kot izvor absolutnega, ki je v lirskem subjektu pred pisanjem, pa postane pesniška materija, ki jo mora do bistva globoko občutiti, da lahko oblikuje svoje lirične sledi. Osnovno poslanstvo Senegačnikove poezije je skozi potapljanje v tišino nenehno seganje k neizrekljivemu, včasih manj, drugič bolj odkrito. Vsak njegov verz je drobec, ki upa, da ne bo izginil v nič, a ko so skozi njegov pogled vsi tu in v določenem trenutku plameníjo nedolžnost sveta, bralca vendarle vabijo k lastni, neobremenjeni interpretaciji. V resnici gre predvsem za intimno in nežno serenado bitnosti, neločljivo povezano s svojo odsotnostjo in minljivostjo. Téma narave, ki jo Senegačnik s svetlobnimi odtenki občutij postavlja v središče različno dolgih pesmi v prejšnji zbirki Prosojnosti, je nenavadno občutljiva, krhka. Njegovi verzi v tej zbirki – enkrat abstraktni, drugič bolj figuralno določljivi – so sestavljeni z nenehnim preigravanjem z oblikami in subtilnim prehajanjem prostih verzov. Dihov besed. Pesnik je nasproti večnemu gibanju, valovanju in minljivosti bivanja postavil milino odsevov, ki presevajo njegove izpesnjene (pris)podobe. Vsaka pesem zbirke je ločen ambientalni kader, ki ga v objemu brezčasnosti hkrati navdajata izrazito čustven naboj in melanholija. Tudi v zbirki Mistični pejsaži je narava sprehajališče Senegačnikovih verzov. Samo brezgrajno občutje in odprto notranje oko zmoreta uzreti skrito življenje v čarobni paleti letnih časov in ga narediti vidnega za svet, žejen lepote. Vpliv filozofije na Senegačnikovo pesniško ustvarjanje je in je bil pomemben vse od začetka, kajti ne le brati, filozofija uči tudi razmišljati in pisati. V njegovi do kraja zreducirani minimalistični izreki bralcu ponuja slutnjo skrivnosti, iz katere smo prišli in v katero se vračamo. »Življenje je čudež, smrt modrost,« je v knjigi Štirje obrazi duše leta 2000 zapisal slikar in mislec Maksim Sedej ml., ki je vse življenje iskal modrost vsega bivajočega. Bil je prepričan, da sodobni svet ni naklonjen iskanju resnice, da beseda tehnika zabriše besedo znanost, da seksualnost zabriše besedo ljubezen. Današnji problem ni več iskanje ali najdenje, temveč sinteza najvišjega duhovnega in znanstvenega spoznanja človeštva. Zdi se, da Senegačnik v zbirki Mistični pejsaži v tem kontekstu božje umešča v neznane daljave, v nekakšno nebeško večnost in neskončnost: »Trave ti segajo do brade, / jutro preko misli // to pomeni / dotikati se zvezd s temenom / z vsemi usti svojega molčanja / peti hozána«. Božjo besedo, ki se bere vsak dan pri sveti maši kot brevir in misal. Namesto časa je nad občutljivim pesnikom nebo. Misel je v današnjem svetu navzoča in poimenovana na mnogo načinov, ima mnogo besed, izrazov, imen. Ta njena navzočnost je ključno, esencialno vprašanje. Šele z zavedanjem te navzočnosti, ko sprejme božje kot svoje bistvo, se Senegačnik kot lirski subjekt osvobaja. Šele takrat lahko popolnoma osvobodi tudi svojo misel in se zave svoje vloge v tem svetu, kajti eno je gotovo: to, kar pride na koncu, nima ne glasu ne konca. Senegačnikova poezija s svojo intimno izrazno močjo je korak k sebi in hkrati v neizogiben onkraj sebe: »Dolga smrt // v zreli julijski svetlobi, / v gosti senci akacijevih vej / tik ob neki vodi. // Nevidna kot misli. / Neizbežna / in negotova / kot je to, da si.«

Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Skoraj leto dni je bilo izpraznjeno mesto varuha človekovih pravic. Državni zbor pa je včeraj – po tem ko je prejšnjemu varuhu Petru Svetini že februarja lani potekel mandat – vendarle izvolil novo varuhinjo človekovih pravic. To je Simona Drenik Bavdek, ki delo institucije, ki jo bo vodila, dobro pozna. Pred nastopom funkcije je bila namreč pomočnica vodje centra za človekove pravice pri Varuhu. Novo varuhinjo zaradi številnih težav, ki pestijo državljane, čaka veliko dela. Več o izzivih, ki jo čakajo, in tudi o tem, kako ocenjuje Šutarjev zakon in ali bo kot varuhinja vložila ustavno presojo tega zakona, pa v pogovoru. Z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić. Foto: Borut Živulović/BoBo

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno.

Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.

Slovenija je rekorderka po trajanju in stroških absentizma v Evropi, edini imamo na primer časovno neomejeno trajanje bolniške odsotnosti. Letos bo zdravstvena blagajna za to namenila že skoraj 700 milijonov evrov. Vlada je zato včeraj potrdila interventni zakon, ki sicer ne posega v same pravice do bolniške odsotnosti, z nekaterimi ukrepi pa spreminja področja, kjer so zlorabe najpogostejše. V oddaji tudi o tem: - Žiga Debeljak nenavadno hitro, skoraj leto dni pred iztekom mandata, znova imenovan za vodjo Slovenskega državnega holdinga - V ljubljanski Cukrarni konec tedna odpirajo razstavo o ozadju delovanja slovitega umetniškega dvojca Marine Abramović in Úlaya. - Odbojkarji ACH so se uvrstili v skupinski del Lige prvakov, nogometaši Celja s prvim porazom v letošnji Konferenčni ligi

To, kakšno vrednoto predstavlja v posameznikovem življenju branje, ima največji vpliv družinsko okolje, nato pa tudi šola in družba nasploh, vseeno pa vsi branja in pisanja ne usvojijo brez težav. Učne težave ima v Sloveniji 20 odstotkov otrok in skoraj vse so povezane z bralnimi težavami, pravi izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Košak Babuder. Specialna in rehabilitacijska pedagoginja je pred leti delala v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, že vrsto let je aktivna v društvu Bravo, društvu za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, na Prvem pa smo z njo letos sodelovali pri izdaji zbirke pravljic Lahko noč, otroci! 60 let, ki smo jo oblikovali in natisnili tako, da je primerno branje tudi za osebe z disleksijo. V oddaji Intervju smo se z njo pogovarjali o pomenu branja, bralnih izzivih in učnih težavah.

V svojih začetkih je radio v slovenske domove prihajal prek lastnoročno izdelanega oddajnika, danes pa imamo mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov in pretvornikov. Radio prihaja do nas prek analognega omrežja FM, digitalnega omrežja DAB+ in prek satelita. Kako je s pokritostjo radijskega signala, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, vnovič v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Je nakup reševalnih helikopterjev vendarle blizu uresničitve? Po več zapletih in zavrnitvi zahtevka za revizijo je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal, da bo pogodba z italijanskim Leonardom v kratkem podpisana. Kljub temu je dal slutiti, da zgodba še ni končana. Druge teme: - Nemčija zahteva izročitev saboterja Severnega toka, Poljska zadržana. - Izjemna kadrovska stiska tudi v slovenjgraški bolnišnici. - Hišne preiskave NPU: 5 osumljenih uničevanja okolja.

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Pogajalci za mir v Gazi so na poti v Egipt, kjer naj bi se jutri začele razprave o umiritvi napetosti na Bližnjem vzhodu. Izraelske sile se bodo po koncu mirovnih pogajanj nemudoma umaknile na začetne položaje, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Tel Aviv medtem upa, da bodo preostali izraelski talci, ki jih še zadržuje Hamas, že v naslednjih dneh na svobodi. Za tem sledi razoorožitev omenjenega palestinskega gibanja. Drugi poudarki oddaje: V Siriji danes prve parlamentarne volitve po padcu al Asadovega režima, ki pa ne bodo neposredne. Češko desno populistično gibanje napoveduje ustavitev pobude Prage glede streliva za Ukrajino. Ob svetovnem dnevu učiteljev poudarek na njihovem pomenu za boljšo prihodnost.

"Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdno zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit." Tako se v svoji avtobiografiji opiše eden največjih svetovnih pravljičarjev, Danec Hans Christian Andersen. Prav v aprila 2025, natančneje 2. aprila, smo obeležili njegovo 220. obletnico rojstva, okrogla pa je bila letošnjega 4. avgusta tudi njegova obletnica slovesa od tega sveta, in sicer 150-a. Sin čevljarja, rojen 1805. v Odensu, je imel revno otroštvo in neredno šolanje. V Kraljevem gledališču se je učil za pevca, direktor pa mu je omogočil šolanje in študij na univerzi. Ob okroglih obletnicah tega vélikega pravljičarja je režiser Klemen Markovčič za oktobrska nedeljska jutra zasnoval cikel štirih radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih pravljičnih in samosvojih predlogah. Te se z današnje perspektive morda zdijo nekoliko ostre in skandinavsko hladne, a v svojem bistvu ostajajo univerzalne, za takšne pa jih je potrdil tudi čas. Krožno slušno pot začenja zgodba o čisto majhni, kot palček majceni deklici, ki se rodi iz čudežnega tulipana in šele na koncu zgodbe postane srečna. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Borut Lesjak Andersen – Boris Juh Žena – Ivanka Mežan Palčica – Jana Osojnik Krastača – Iva Zupančič Krastačin sin, Krt – Niko Goršič Hrošč – Vladimir Jurc Poljska miš – Polona Vetrih Lastovica – Jerica Mrzel Cvetlični princ – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1983.

Spletnih prevar je iz leta v leto več. Polletno poročilo o smernicah zlonamerne programske opreme in ranljivostih kaže na jasno prevlado državnih akterjev, ki kibernetske napade uporabljajo za strateške in geopolitične cilje. Klasične kriminalne združbe pa izkoriščajo različne ranljivosti predvsem za izsiljevalske napade, krajo podatkov in goljufije. Njihove metode so manj prefinjene od kibernetskih operacij, v ozadju katerih so države, so pa bolj množične. Kako odkrivati te napade, jih preiskovati in se zavarovati pred njimi, v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Piškur, Zveza potrošnikov Slovenije; Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost; Gorazd Božič, direktor SI-CERTA; David Gracer, kriminalistični inšpektor v Upravi kriminalistične policije na GPU.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Piše Jože Štucin, bere Igor Velše. Kratka proza, še bolje prozica, a ne v slabšalnem smislu, ki je nastala izpod peresa Miše Gams, ima lastnosti nekakšnih prigodnic, zapisanih dogodkov, ki so se zgodili, ali pa tudi ne, kar je popolnoma irelevantno. Zapisani so na način, kot da jih pripovedovalec pove zbrani družbi ob kavi, nemara za šankom, ali pa tako, mimogrede, na sprehodu s prijateljem. Paleta vsebin je temu primerno pestra, raznorodna, zastavljena na vse strani neba, skoraj tako, kot bi pisateljica hotela nekemu relativno "mrtvemu" kraju, kjer se nič posebnega ne dogaja, kjer je dan podoben dnevu in se leta štukajo v dolgočasen niz praznine, za vsako ceno vliti nekaj duše, nekaj življenjskega "žmohta", ki je vreden pozornosti in debate. Ker gre za realističen pristop, že v prvem stavku Podalpskih odštekank spoznamo, da je to mestece Kamnik, zgodovinsko in arhitekturno zaščitena gruča hiš, v katerih so se med navadnimi ljudmi rodili tudi slavni in nadvse pomembni Slovenci, na primer Rudolf Maister, pa še kdo, večina pa jih tu le preživlja noč, svoj dragoceni čas in energijo pa preko dneva potrošijo v Ljubljani, kamor se vozijo na delo. Vendar to ni pomembno, sploh ni v fokusu zbirke, ni vezivno tkivo mesta, pač pa je pomembno dogajanje, ki mestu dodaja šarm in širši pomen, Zgodbe bi bile vse lahko resnične, predvidevamo celo, da večinoma so, toda, ko jih enkrat dobi v zobe ljudski duh, neusmiljen pripovedovalski stroj "rekla-kazala", se rade pretvorijo v prave dogodivščine s poanto, vsebino in literarno "encikliko", pismo, ki zaokroži od ust do ust, dokler se ne kanonizira v pisateljičini delavnici in postane zbirka zgodb. Seveda nismo do te mere naivni, da bi verjeli, da je vse res, hkrati pa prav dobro vemo, da je res prav vse, od pike do pike, od mamuta do generala in dekleta z gomoljastimi udi ali treh svetnikov (svetnîkov in svétnikov), ki so omamljeni od pijače in v trenutku navihanega navdiha ukradli mestni avtobus ter se razposajeno podili z njim naokrog, do Dneva, ko se ni zgodilo nič. Kraji, kot je Kamnik, imajo v "undergroundu" ogromno zgodb, večino skritih, večno zastrtih v rokah podzemlja, a nikoli se ne ve, kdaj pride mimo pisatelj, no, pisateljica, in jih "vrže na papir". Potem je slika mesta diametralno drugačna - iz spalnega naselja se prelevi v disneyland, kraljestvo pravljic, iluzij in neverjetnih štorij. Prav zabavno je v tem Kamniku, ni kaj! Pisateljičin način je mojstrsko preprost, piše z vidika nevtralne osebe, opazovalca, nič ne razlaga, ne komentira preveč, sploh zelo faktično beleži dogodke; ker pa je nevtralno oko lahko tudi negotovo v svoji presoji, ima vsaka zgodba tri verzije konca. Pač, po želji bralca, kar bi se mu zdelo najbolj verjetno in relevantno. Seveda bralec prebere vse tri možnosti, nad vsemi je navdušen, nikakor se ne more odločiti za najbolj veristično in primerno, zato zgodba ostane taka, kot je bila zapisana – z glavo in tremi repki. Prebereš na dušek, ker je tudi jezik točno tak – za na dušek. Nič literariziranja, nobenih bravur, zelo malo metaforike, če sploh kaj, vse faktično zabeleženo z rahlo distanco, včasih celo z duhcem humorja in iz šaljive distance. Nabor je pa tako širok, da se čudiš, kako je vse to možno strpati v mestece, ki je na trenutke tudi navadna vas ali spalni zaselek. Da ne bo nesporazuma, intenca knjige Podalpske odštekanke vsekakor ni samo sarkastična in duhovita, v svojem jedru je seriozna in poduhovljena, le napisana je tako, da zdrsne skozi možgane kot nekakšen newageevski odmev slavnih Butalcev. A brez strahu, primerjava je zgolj naključna in z resničnostjo nima nobene povezave, je pa nekaj na tem, da se redko kdaj znamo na šaljiv način pogovarjati o resnih in tudi žalostnih rečeh. To nam kot Slovencem nemara manjka, Miša Gams pa dotično psihološko strukturo podalpskega človeka nonšalantno preskoči in prostodušno zapiše zgodbe na mehak način, z nasmeškom v kotičku ust, a z majhnim črvičkom v umu, ki bralca vendarle sili k tehtnemu razmisleku. To je bravuroznost te knjižice. Skoraj bi si želeli nadaljevanja, razširitve, a, bog ve, da se v avtoričine literarne plane ne moremo spuščati, pa tudi Kamnika je verjetno nekje konec.

Skoraj vsa ljudstva si pripovedujejo pravljico o neuslišani ljubezni. Tako kot večna Romeo in Julija, sta tudi Tahir in Zuhra hrepnela drug po drugem. In nič jima ni moglo preprečiti da se ne bi vsaj po smrti združila. Kot večen opomin, da ljudje ne smemo posegati v srečo drugih. Še prej pa neznane besede: Kara – batir je črni junak, karavan-saraj je večje počivališče za karavane, prenočišče v mestu ali ob cesti, karavan-baši je karavanski vodnikIn kaj je karavana? v orientalskem okolju skupina potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev, skupaj pa so potovali zaradi varnosti .Vir: ZLATA PTICA , UZBEŠKE PRAVLJICE, Prevedel Cvetko Zagorski . Mladinska knjiga, v Ljubljani 1965, bere Nataša Holy

Čeprav je še vedno toplo septembrsko sonce že zamenjalo vroče julijske in avgustovske dni, so pravkar končane poletne počitnice še pogosto tema pogovorov predvsem naših najmlajših. »Kje si bila pa ti poleti?« »A veš, kako je bilo lepo, ko smo …« »Mi smo šli pa letos …« In tako dalje in tako dalje. Večina otrok dolgi poletni premor med poukom običajno izkorišča za druženje, počitek, zabavne dejavnosti, potovanja in raznorazne dejavnosti, a ne tako daleč stran – gora Solunska glava, kjer so bile osrednje snemalne lokacije filma Poletne počitnice, je oddaljena le slabih tisoč kilometrov. In tam živi deček Basri, ki poletne počitnice preživlja popolnoma drugače. Basri je namreč pastir. Skoraj tak, o kakršnih lahko beremo v starih slovenskih pripovedkah – na planini pase ovce, družbo pa mu poleg živali delajo le trije starejši bratje, od katerih željno črpa pastirsko znanje in trop zvestih psov. Dobra dva meseca Basri ne vidi ne staršev ne sošolcev, njegov vsakdan pa je sestavljen iz skrbi za kočo, v kateri bivajo, in opravkov, ki mu jih nalaga najstarejši brat. Ti so seveda tesno povezani s trenutnimi potrebami ovc in psov, poseben poudarek pa je tudi na vremenu, ki zna biti na 2500 m nadmorske višine precej samosvoje. Medtem ko najstarejša brata že poznata tudi temnejše plati takšnega pastirskega življenja, Basri na divji gori občuti predvsem neskončno svobodo in posebna odlika filma Poletne počitnice je, da jo je ustvarjalcem uspelo prenesti na filmsko platno. Režiserka in soscenaristka Petra Seliškar je na gori s fanti iz družine Zekirov preživela pet poletij in ustvarila izjemno topel dokumentarni film z edinstvenim vpogledom v starodavno pastirsko znanje, ki se za zdaj še prenaša iz roda v rod. Ne le naravnost osupljiva vizualna podoba – direktor fotografije je Brand Ferro –, mlade gledalce bo pritegnila tudi povezanost pastirjev z živalmi, za lažjo umestitev pa skrbi minimalna in dramaturško izvrstno dodelana prvoosebna pripoved. Poletne počitnice so izjemno zanimiv film, ki odpira vrata v svet, ki ga pri nas ni več moč doživeti, in nagovarja vse gledalce, starejše od 10 let. Otroci bodo dobili edinstven realističen vpogled v preživljanje poletja daleč stran od današnjih civilizacijskih norm, odrasli kopico opomnikov, kako blizu nas je lahko vse popolnoma drugače, oboji pa zvrhano mero prave gorske pastirske svobode. Recenzijo je pripravila Gaja Pöschl, bere Maja Moll.

V časih, ko se cvet naše predstavniške demokracije obklada z »gnoji od človeka« in se primerja s Hitlerjem, razumnega mika, da bi se obrnil na drugo stran in dremal dalje; a kaj ko je ugovor vesti močnejši od predmestne pritlehnosti. Tako se danes sprašujemo: »Kako je mogoče, da so se polizdelki tipa Zvonko Černač pojavili na tržišču?« In še naprej: »Kako je mogoče, da jim je dan privilegij javne besede.« Odgovor smo, presenetljivo, našli pri Mozartu. Vemo, da bi bil za raziskati to temo najprimernejši nenadkriljivi Marjan Jerman, a žal ga ni več med nami – tako moramo v naši skromni oddaji ugrizniti v gnilo jabolko slovenskih medsosedskih odnosov.  Zadnje čase se je namreč med žive meje, veje hrušk, ki segajo čez mejo, barve fasad in vojne dovoznih poti, čiščenja skupnih vhodov, prenove kopalnic in kar je podobnih medsosedskih tragedij, vrinil nov element. Wolfgang Amadeus Mozart. Oziroma otroci, ali pač zreli ljubitelji  glasbe, ki vadijo njegove etude, skladbice, sonatine ali sonate. Bog ne daj koncerte. Kot nam sporočajo v medijih, policija prejema vse več prijav zaradi hrupa, ker sosedje vadijo instrument. Skoraj praviloma gre za klasično glasbo, v mnogih primerih za v glasbenih šolah šolajočo se mladino. In na tem mestu potegnemo črto. Najbolj očitna točka, ki jo samo ošinemo, tako zelo je prezentna, je dejstvo, da je ukvarjanje z lepimi umetnostmi eden zadnjih branikov, ki današnjo mladež še drži na strani razuma. Histerija družbenih omrežij in računalniških iger je po podatkih že dosegla pandemične razsežnosti in mnoge države, ki so pri vzgoji mladine praviloma okretne kot čezoceanska ladja, so začele sprejemati prve ukrepe, da bi zamejile škodljive posledice strmenja v zaslone. Igranje instrumenta oziroma ukvarjanje z glasbo, ki je imela na zgodovino mladinskih gibanj v zadnjih dveh stoletjih neizmeren vpliv, je eno zadnjih sider normalnosti v tem podivjanem svetu. In potem se tem veličastnim mehanizmom, ki so sooblikovali civilizacijo, upre miselnost slovenske soseske. Da hrup, ki prihaja iz sosednjega stanovanja, ali hiše, ali parcele, moti njen mir. Na državo ni računati. Država je nekje v svojem drobovju nekoč spisala zakone o hrupu in njegova svetost decibel je vladar tega vesolja. Ni pomembno, ali gre za Mozarta, za nočno rajanje, ali za mopede pod oknom – usodo velikanov klasične glasbe odrejajo decibeli. Zato ima država po neki bizarni logiki pravico, da ostarelo profesorico klavirja oglobi, ker je igrala Mozarta. V smeri, da bi država zaščitila ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, torej ne moremo naprej. Tako nam ostane le še spekulacija, z mnogo vegave teorije. Gre pa tako. Posameznik v sedemdesetih kvadratih svojega dvosobja zahteva pravico do miru. Do tišine in spokoja. Ker ko je zastavil svojo dušo pri banki, si ni kupil le stanovanja, temveč si je tudi zagotovil popolno izolacijo od vsega ostalega. Razen veselic v istrskem kampu Slovenec v stanovanju noče imeti nobenih stikov s komerkoli in s čimerkoli. Mozart v sosednjem stanovanju je tako neposredna grožnja njegovi osnovni pravici do miru. In ta pravica se nato upre pravici božanskega Wolfganga, da je igran! Zadeva je namreč ta, da so rezultati genialnih umov tista kolesca, ki poganjajo voz civilizacije naprej. Mozartova glasba je rojena za to, da se igra. Ves čas in nihče je nima pravice omejevati. Omejevanje je podobno bedasto, kot če bi omejevali posledice Teslovega genija in bi ostali brez elektrike! Tako imamo spopad na eni strani slovenskega sosedskega hohštapleraja in na drugi strani enega temeljnih gradnikov civilizacije. Zakon, kar nas v končnih posledicah pripelje do anomalij Zvonka Černača, daje prav pravici do zasebnosti, tišine in miru. Za zdaj. Svet bo brez dvoma boljši, ko bodo po zakonu imeli prav glasbeniki, umetniki in šolajoča se mladina; ljubitelji klasične glasbe in ostarele profesorice klavirja. Do takrat pa le še  predlog, ki smo ga našli v mučilnih tehnikah starega Vzhoda. Dajmo ljudi, ki jih moti hrup glasbenih instrumentov, zapreti v popolno tišino. Brez kakršnihkoli dražljajev iz okolja. V takšni tišini se mora človek slej kot prej soočiti s samim sabo. In velika večina nezadovoljnih sosedov bi že po nekaj urah moledovala, naj nekdo v sosednjem prostoru za božjo voljo začne igrati na klavir.

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Nov zakon o medijih bi lahko vodil v kupovanje vpliva, opozarja novinar Rok Čakš.Možina o tožbi zoper Svetlano Makarovič- videli bomo, ali smo res tako daleč, da lahko nekdo brez kazni širi tak nestrpni sovražni govor. Nsi zahteva izredno sejo odbora za kmetijstvo o posledicah bolezni modrikastega jezika, SDS o odpravi posledic poplav iz avgusta 2023Na Portugalskem dan žalovanja, v sinočnjem iztirjenju vzpenjače umrlo 17 oseb, tudi več turistov.V Parizu srečanje koalicije voljnih, Rusija nasprotuje namestitvi tujih sil v Ukrajini.Skorajšnja kanonizacija bl. Petra Jurija Frassatija: Razumel je, kako biti srečen v običajnih življenjskih okoliščinah in v ljubezni do ubogih.Vreme: Jutri bo večji del dneva sončno, pozno popoldne bodo nastajale plohe in nevihte.

Drugi poudarki oddaje: - V Stópercah v občini Majšperk priprave na graditev novega gasilskega doma. V prihodnjih dneh bodo začeli rušiti starega. - Rotaract skupnost je pripravila 12 poletnih šol Pot do uspeha, na katerih mladi med drugim spoznavajo podjetništvo. - V Črni na Koroškem se bo danes začel Koroški turistični teden. - Na Poreznu bodo zasadili 150 sadik ogrožene kraljice gora - alpske možine.

V Gazi se nadaljuje humanitarna katastrofa. Izraelska vojska je v napadih ubila še 44 ljudi, od lakote pa je umrlo že 175 Palestincev. Za dodatno zaostrovanje pa so poskrbeli na obeh straneh, Hamas z objavo posnetka sestradanega izraelskega talca in izraelski minister Itamar Ben Gvir z obiskom mošeje Al Aksa, enega najsvetejših mest za muslimane. V oddaji tudi o tem: - V senci lakote v Gazi se ta širi tudi po Sudanu. - Ukrajina napovedala izmenjavo tisoč 200 vojnih ujetnikov z Rusijo. - Slovenci iz izseljenstva, zamejstva in matične domovine nad Trbižem že 37-ič.

"Trajna" je sicer pogovorna beseda. Fran pravi, da se tej vrsti frizure reče »trajna ondulacija«, kar pomeni »kodranje s toploto in kemičnimi sredstvi«. Več o trajni ondulaciji danes v Torkovem kvizu s frizerjem Borutom Kusterjem iz salona BKuster v Ljubljani, ki je med drugim povedal: "To je eden izmed najbolj zahtevnih in najmočnejših procesov, ki jih frizerji izvajamo na lasu. To je edini postopek, kjer je las klinično mrtev. Vse vezi so namreč pretrgane in las nima življenja. S fiksirjem nato spet vzpostavimo vezi in ga dejansko oživimo. Če na glavo ne bi dali fiksirja in bi spirali samo z vodo, bi bil las popolnoma uničen in bi odpadel."

Norveški avtor Dag Johan Haugerud, 60-letni romanopisec, scenarist in režiser, je v dobrem letu dni posnel tri celovečerne filme, povezane v neformalno trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje. V vseh treh se ukvarja z intimnimi razmerji v sodobni urbani Norveški in premislekom o njih, pa tudi s fluidnimi spolnimi identitetami in družbenimi pričakovanji. Za Sanje je na letošnjem Berlinalu prejel zlatega medveda. Glavna junakinja filma je introvertirana srednješolka Johanne, ki se nepričakovano zaljubi v novo učiteljico francoščine Johanno. Svojih občutkov še sama ne razume najbolje in jih ne zaupa niti sošolkam niti materi ali babici. Z negotovimi koraki se ji uspe zbližati z učiteljico, a kljub medsebojni naklonjenosti ostaneta pri platoničnem odnosu. Johanne se zdi izkušnja tako izjemna, da o njej napiše literarno preoblikovano novelo. Prebereta jo tudi mati in babica; čeprav sta sprva osupli, dobro artikulirana pripoved tudi pri njiju sproži premislek o lastnem odnosu do življenja, erotiki in zamujenih priložnostih. Skoraj dveurni film Sanje je posnet z veliko občutljivosti in čeprav močno temelji na dialogih oziroma je na neki način precej literaren ‒ pa ne le zato, ker imajo knjige, založništvo, branje in pisanje pomembno vlogo v komorno zasnovanem scenariju ‒ mu uspe ves čas ohranjati vznemirljivo napetost. To ustvarja predvsem z zelo spretno hojo po nevidnem robu med notranjim in zunanjim svetom, med osebnimi občutki ter njihovim zunanjim izrazom in sprejemanjem. Pa tudi z odličnim prikazom plesa po drsečem terenu, ki se mu reče človeško zbliževanje. Avtor vešče izrablja dogajalne prostore, saj vsaka izmed filmskih lokacij, tudi Oslo kot urbana celota, značajsko prispeva k naravi pogovorov in večplastnemu razvoju pripovedi. Nekaj posameznih prizorov je tudi vizualno presežnih, vendar se organsko popolnoma zlivajo v celoto. Celovečerni film Sanje spominja na dela Érica Rohmerja, hkrati pa je tudi precej drugačen, posodobljen in »prebujenski« in nas nevsiljivo opominja na nevralgične teme istospolne ljubezni, pa tudi na problematiko nepolnoletnosti, pristanka in zavesti o položaju avtoritete oziroma učiteljice in učenke, otroka in staršev. Toda v ospredju sta vendarle prva ljubezen in silovitost novih občutkov, pa tudi spomin nanje in premišljevanje o njih in odraščanju, ki je univerzalno prepoznavna izkušnja in zato tudi večno zanimiva snov ... Film, ki zbudi željo, da bi si bilo mogoče ogledati trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje v celoti. Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Aleksander Golja

Slovenija je prepredena z gosto mrežo teh poti, skupaj več kot 10 tisoč kilometrov. Če bi jih raztegnili v ravno črto, bi po njih iz Slovenije lahko prišli do Tokia ali Los Angelesa. Za planinske poti pri nas skrbijo za to ustrezno usposobljeni markacisti Planinske zveze Slovenije. Pri planinski zvezi planinske poti delijo v tri kategorije, ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in seveda glede na to, kam se odpravljamo, od nas zahtevajo ustrezen nivo znanja. O planinskih poteh in njihovem vzdrževanju je Aleš Ogrin govoril s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah v Sloveniji ob porečju Savinje na rušitev še vedno čaka približno 300 hiš. Med njimi je tudi hiša Vojka Colnarja iz Gornjega Grada, ki že dve leti živi v negotovosti – obnovo hiše so mu nekaj mesecev po povodnji prepovedali, nato dovolili, zdaj pa z ženo v na pol porušeni domačiji že skoraj leto dni čakata na dokončno odločitev pristojnih.

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Število brezdomcev v Evropi narašča, hkrati pa so, med drugim tudi v Ljubljani, prisotne skrite oblike brezdomstva, je pokazala nedavna mednarodna raziskava. Dve tretjini brezdomcev v Ljubljani je moških, več kot 43 odstotkov pa je brez doma že več kot pet let. Skoraj petina ugotovljenih brezdomcev spi na ulici, hkrati pa se povečuje število brezdomcev v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih, kar je po oceni strokovnjakov korak v pravo smer. O tem, kje so razlogi za pojav brezdomstva pri nas, kako jih omejiti in kako omogočiti čim lažji izhod iz brezdomstva, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje voditelja Petra Močnika: Barbara Goričan, Min za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dr. Maša Hrast Filipovič, FDV Tanja Hodnik, Oddelek za zdravje in socialno varstvo, MOL Irena Bilčič, Kralji ulice

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.

Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Vitez Kruno je pustil dolgočasno službo pri kralju palčkov. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisala: Katrin Behrend. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.

Vlada v sporu z Agencijo za energijo vztraja, da je zdajšnje obračuvanje omrežnin nesmiselno, do tistih, ki so vlagali v čistejšo energijo, pa celo kaznovalno. Ker agencija vztraja pri svojem, vlada napoveduje razrešitev njenih svetnikov. Direktorica agencije Duška Godina to označuje za nedopusten politični pritisk, podpira pa strokovne predloge za popravke. Drugi poudarki: - Skoraj eno leto po začetku stavke zdravnikov sindikat Fides ugotavlja, da se ta v praksi ne izvaja; za daljšanje čakalnih vrst pa krivi vlado. - V oporišču Ramstein zadnje srečanje kontaktne skupine za podporo Ukrajini pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo. - Vodja libanonskih oboroženih sil, general Joseph Aoun [žozéf aún], izvoljen za novega predsednika države.

Skoraj jubilejno 190. redno zasedanje Tajnega društva OFC je še enkrat več potrdilo, da ko v studio povabimo naša zunanja sodelavca Boštjana Videmška in Žigo X Gombača, sledi kaos, anarhija, besedne igre in huronski smeh, v trenutkih lucidnosti pa povemo tudi kaj koherentnega in zanimivega o sanjski polsezoni Victorja Sancheza in njegovih varovancev.Pregled sezone, igralec sezone, moment sezone in vse kar spada zraven.

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.Gostje: doc. dr. Peter Kopač, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli) izr. prof. dr. Peter Korošec, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. Uroš Kuzman, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele

Osteoporoza v veliki meri prizadene ženske ob prehodu v menopavzo, glavni vzrok pri tem je neravnovesno delovanje hormonov, bolezen pa prizadene tudi moške. Skoraj vsaka druga 50-letna ženska in vsak peti enako star moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom. Imenujemo jo tudi tiha bolezen, saj do pojava prvega zloma nima znakov. O osteoporozi bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, naša gostja bo Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Društva bolnikov z osteoporozo Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Skoraj leto dni že trajajo prizadevanja Izraela, da bi v Gazi izkoreninil Hamas, ob tem želi uničiti Hezbolah na ozemlju Libanona. Zahodne zaveznice zaradi krvavih napadov na Bližnjem vzhodu poudarjajo dvom glede nadaljnje podpore Izraelu. Francoski poziv po ustaviti dobav orožja za operacije v Gazi je izraelski premier Benjamin Netanjahu ostro kritiziral. Kot je dejal, se Izrael bori proti barbarskim silam, ki jih vodi Iran, ter da bi vse civilizirane države morale trdno stati ob strani Izraelu. Drugi poudarki oddaje: - Po poplavah v Bosni in Hercegovini na prizadeta območja mednarodne ekipe - V Bruslju želijo dodatna pojasnila večine kandidatk in kandidatov za evropske komisarje - Država bo morala glede plačne reforme najti rešitev glede financiranja javnih zavodov

Kolesarska zvezdnika Tadej Pogačar in Primož Roglič se bosta danes podala v lov na zmago na svetovnem prvenstvu v Zürichu. Skoraj 274 kilometrov dolga trasa predvsem Pogačarja, kot specialista za enodnevne dirke, postavlja v vlogo izrazitega favorita. Za oba asa bo skrbelo 6 slovenskih kolesarjev. V oddaji tudi: - Izrael po uboju Hezbolahovega voditelja napoveduje širitev vojaške ofenzive - Ankete zmago na današnjih avstrijskih parlamentarnih volitvah napovedujejo skrajno desnim svobodnjakom - Današnji svetovni dan srca kot opomnik za boljšo skrb za zdravje

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Zdravo. Kaj se zgodi, če pridejo statistik, numerolog in astrolog v bar? Skoraj zagotovo nova epizoda našega malega podkasta, v kateri bi našli odgovor, kdaj objaviti ta podkast, da bo z vidika številk najbolje. Obujamo tudi spomine na Velo gospo, Gibonnijev hit Cesarica (ki ga je napisal za Oliverja) in se spet komaj dotaknemo 3. poglavja 6. knjige, že šestič o njem ne govorimo dlje kot šest minut. Vmes pa o metalskih urah, ukrepih, Peli izvede prvo kitico bodoče popevke Morje cveti, ki bo do konca 6. sezone najbrž napisana do konca in si jo boste lahko naslednje prepevali v vseh kampih v Istri, najbrž pa tudi širše. Tudi: komad tedna imamo. In en citat za v knjigo.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je po številnih nesoglasjih vendarle potrdil pomoč Ukrajini v vrednosti skoraj 60 milijard evrov. V paketu je pomemben delež namenjen nakupu orožja. Sprejetje pomoči je že pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, bodo podporo uporabili za pomoč prebivalstvu ter za dosego pravičnega konca te vojne, ki jo mora, kot poudarja, Rusija izgubiti. Drugi poudarki oddaje: - V Han Junisu na jugu Gaze odkrili novo množično grobišče - Pri gradnji prizidka infekcijske klinike še vedno nekaj neznank glede selitve bolnikov - Teden turističnih kmetij pokazal zanimanje ljudi za življenje na podeželju