Podcasts about razmere

Ministra Poklukarja čaka interpelacija, vložili so jo v NSi in Demokratih.Se obeta tudi referendum o pokojninski reformi?Razmere v urgentnih centrih zaskrbljujoče, primanjkuje najmanj 300 specialistov.Trošarine na pivo se zvišujejo za sedem odstotkov. Pivovarji zgroženi.Nov sistem elektronskega obveščanja o zavarovanju in bolniških listih. Kaj to pomeni?Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne podpira izjem za tvegane prostočasne dejavnosti, kjer naj bi posameznik sam plačal za stroške zdravljenja.V Ukrajini novi ruski napadi, v regiji Sumi evakuacija 11-ih vasi.Vreme: sončno in vroče bo.

Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico

Mednarodna skupnost poziva Indijo in Pakistan k zadržanosti po spopadih v Kašmirju. Razmere v regiji, razdeljeni med jedrski sili, ostajajo napete. Indijske sile so v nočnem raketiranju ubile najmanj 31 ljudi, pakistanski odziv s topništvom je terjal najmanj 15 življenj. Indija trdi, da se maščuje za poboj civilistov pred dvema tednoma v indijskem delu Kašmirja. Pakistan vpletenost v napad zanika. V Zrcalu dneva tudi: - Tusk: Poljska ne bo sprejemala zavrnjenih migrantov - Začetek konklava brez izvolitve novega papeža - Štajerski nogometni derbi: Maribor - Celje 1:1

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Na Pirenejskem polotoku se razmere po električnem mrku umirjajo. Elektriko so do jutra dobili skoraj vsi prebivalci, železniški promet je vzpostavljen, neodgovorjena pa so vprašanja o vzrokih. Tako v Španiji kot na Portugalskem menijo, da ni znakov, da bi šlo za kibernetski napad, so pa v Madridu v zvezi s to možnostjo sprožili sodno preiskavo. Španski premier Pedro Sanchez je izključil tudi možnost, da je izpad povzročil presežek elektrike iz obnovljivih virov. Slovensko omrežje je medtem delovalo neovirano, so sporočili iz družbe Eles.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Gospodarstveniki zaskrbljeno zrejo v negotovost, ki jo prinašajo geopolitične napetosti in ameriške carine. Pa so se škodljive posledice že dotaknile domačega gospodarstva? Najnovejše podatke in poglede smo predstavili v tokratni Radijski tribuni.

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

V Mjanmaru se zvišuje število žrtev davišnjega potresa z magnitudo 7,7. Najbolj prizadeto je 1,5-milijonsko mesto Mandalay v osrednjem delu države. Član tamkajšnje reševalne ekipe je dejal, da je škoda velikanska, število žrtev pa bi se lahko povzpelo na več sto. Poškodovane so tudi številne zgradbe na Tajskem. V Bangkoku izpod ruševin stolpnice, ki so jo še gradili, poskušajo rešiti več kot 80 delavcev. V oddaji tudi: - Premier Golob: vlada rešuje zdravstvo, ki je delovalo kot divji zahod. - Mariborski vrtci bodo od aprila znova dražji. - V Planici vse pripravljeno na posamično preizkušnjo letalcev.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Pred poslopji zaporov so bili dopoldne enourni opozorilni protestni shodi zaposlenih v zaporskem sistemu. Poleg pravosodnih policistov so se jih udeležili strokovni uslužbenci, inštruktorji in tehnično osebje. Opozorili so na nevzdržne razmere in na vlado naslovili več zahtev. Drugi poudarki: - Gospodinjstva še vsaj do julija oproščena plačevanja prispevka za obnovljive vire energije - V Münchnu voznik zapeljal v množico, več ljudi ranjenih - Kijev in Bruselj ne smeta biti izključena iz mirovnih pogovorov, poudarjajo v Natu in Uniji

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Vodenje prehodne vlade v Siriji, kjer so uporniške skupine pred dnevi strmoglavile režim Bašarja al Asada, je prevzel vodja tako imenovane vlade odrešitve islamističnih upornikov v Idlibu Mohamed al Bašir. V krajšem televizijskem nagovoru je sporočil, da bo začasne oblasti vodil do prvega marca prihodnje leto. Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje vojaških ciljev v Siriji, prodrle so tudi na sirsko ozemlje. Razmere v prestolnici Damask naj bi se počasi normalizirale. Drugi poudarki: - Organizacija Nihon Hidankjo ob prevzemu Nobelove nagrade: mladi morajo prevzeti boj proti jedrskemu orožju. - Stroka pesimistično: sovražnega govora je v razvitem svetu vse več. - Na Goriškem zagnali brezplačno izobraževanje za finančno pismenost.

Emanuel Macron ob politični krizi v Franciji: V nekaj dneh bom imenoval premiera, ki bo sestavil vlado v korist vseh.Razmere v Siriji se še zaostrujejo, islamistični uporniki že pred strateško pomembnim mestom Homs.Včerajšnja seja pristojnega parlamentarnega odbora pokazala na težave v sodstvu in na gnev med poslanci.Protikorupcijska komisija javne ustanove pozvala k imenovanju pooblaščencev za integriteto.Pri varuhu človekovih pravic v Sloveniji v 30 letih delovanja ustanove obravnavali približno 88 tisoč primerov.Koroška med popoplavno obnovo pričakuje tudi pomoč države pri regionalnem razvoju.Pri Mariji Pomagaj na Brezjah jutri simpozij o svetem letu 2025.Šport: Slovenske rokometšice glavni del evropskega prvenstva odprle s porazom proti favorizirani Nizozemski.Vreme: Spremenljivo popoldne lahko postreže tudi s kakšno ploho, jutri bo oblačno z meglenim jutrom.

Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom. Kot je poudarila v predstavitvi, mora digitalizacija postati temeljna vrednota trajnostnega razvoja. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica Fajon ob prihodu na zasedanje zveze Nato: izbruh napetosti v Siriji kaže, da je treba tam poiskati politično rešitev. - V Južni Koreji izredne razmere. Po razglasitvi vojnega stanja izbruhnili protesti. - Razmere na mariborski onkologiji po opozorilih še vedno slabe.

Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam, še traja. Razmere na meji med Izraelom in Libanonom naj si se umirile, medarodna skupnost poziva k upoštevanju prekinitve ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer znova zatrdil, da je vojska pripravljena odločno odgovoriti na vsakršno morebitno kršitev premirja. Ostali poudarki oddaje: Zelenski: "Putin skuša spodkopati Trumpova prizadevanja za mir!" Rok za vložitev zahteve za vdovsko pokojnino bo, kot kaže, podaljšan Na obrobju Ljubljane v avtomobilu našli ustreljenega moškega; šlo naj bi za mafijski obračun

Skupnost socialnih zavodov opozarja, da je kadrovska stiska v domovih za starejše tako nevzdržna, da že ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce in zdravje zaposlenih. V rubriki Maribor, imamo problem! smo preverili, kakšne so razmere v mariborskih javnih domovih.

Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.

Tik pred tako imenovanim črnim petkom se obeta stavka članov Sindikata poštnih delavcev.Razmere v javnem šolstvu so alarmantne, ocenjujejo v SDS, zato zahtevajo nujno sejo pristojnega parlamentarnega odbora.Doktor Štefan Šumah opozarja: Boj proti korupciji ne more obstajati samo na papirju, zanj se mora odločiti celotna država.Vreme: Jutri bo sončno, zjutraj in deloma dopoldne bo po kotlinah megleno.

Razmere na severu Gaze se še naprej naglo slabšajo, samo v Džabaliji je bilo po podatkih Unicefa v zadnjih dveh dneh ubitih 50 otrok. Zaradi izraelske obkolitve je delo reševalcev oteženo, številni zato ostajajo ujeti pod ruševinami. Izraelski napadi so smrti zahtevali tudi v Libanonu, kjer se skupno število ubitih bliža 3 tisoč. V oddaji tudi: - Španskega kralja ob obisku poplavljenih območij pričakali protestniki - Ministrstvo: prihodek od nepremičninskega davka ne bo namenjen stanovanjski gradnji - Hrvaška vlada želi nuditi pomoč pri oddaji praznih stanovanj

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

Praznujemo dan suverenosti - odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja leta 1991.Premier Golob odgovarjal na vprašanja o odpuščanjih, reformi v javnem sektorju, gradnji mariborske onkologiji in o obdavčitvi premoženja.Investicije v zdravstvu se ne vodijo smotrno, za to NSi zahteva sklic komisije za nadzor javnih financ.Ursula Von der Leyen na obisku v Bosni in Hercegovini: za vse države kandidatke za članstvo veljajo enake zahteve glede reformnih načrtov.Razmere na bližnjem vzhodu še vedno napete: v izraelskem napadu na Libanon ubiti trije novinarji.Države skupine BRICS pod vodstvom Rusije in Kitajske za nov večpolarni svetovni red.Vreme: Jutri se bo čez dan od vzhoda postopno jasnilo.Novi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice je nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek.Zvezda društev slepih in slabovidnih Slovenija predstavila projekt Dotik kulture.Šport: Celje in Olimpija do domačih zmag v nogometni Konferenčni ligi.

Razmere na mariborskem oddelku za onkologijo in tamkajšnjem gradbišču sta si danes ogledala zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in premier Robert Golob. Dejal je, da se nadgradnja oddelka nadaljuje in da je pogajanja z bližnjimi prebivalci o cenah odkupa njihovih stanovanj ne morejo več ustaviti. Ministrica pa je napovedala pospešitev dobave novih obsevalnikov, saj zdajšnja pogosto ne delujeta. V oddaji tudi o tem: - Ministrska kandidata Sajovic in Logaj uspešno čez zaslišanje pred pristojnima parlamentarnima odboroma - Iran opozarja, da bo odgovor na morebiten izraelski napad nekonvencionalen - V Kranju vrata odpira Mednarodni festival likovnih umetnosti

V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah

V mednarodni skupnosti se po včerajšnjem iranskem raketnem napadu na Izrael in krepitvi izraelskih napadov na tarče Hezbolaha v Libanonu stopnjuje bojazen pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v varnostnem svetu med drugim obsodil včerajšnji iranski napad ter pozval k premirju v Gazi in Libanonu. Po njegovih besedah se mora smrtonosen krog nasilja v slogu zob za zob ustaviti. Kot je poudaril, se čas izteka. V oddaji tudi o tem: - V Evropskem parlamentu bodo kandidate za evropske komisarje zasliševali od 4. do 12. novembra - V javni razpravi predlog zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu - V Mariboru se je zrušila streha tretjine športne dvorane Vrbanska, poškodovanih ni

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razmere na Bližnjem vzhodu so vse bolj napete. Libanonsko gibanje Hezbolah je sinoči potrdilo, da je bil v včerajšnjem izraelskem napadu na Bejrut med drugim ubit visoki poveljnik omenjenega šiitskega gibanja Ibrahim Akil. V napadu je bilo sicer skupno ubitih najmanj 14 ljudi. O množičnih eksplozijah komunikacijskih naprav, ki so v torek in sredo prizadele Libanon in katerih tarče so bili pripadniki Hezbolaha, je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Misija Svetovne organizacije v Libanonu je odgovornost na napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 37 ljudi, ranjenih pa več kot 3 tisoč 400, pripisala Izraelu. Označila ga je za teroristično dejanje, saj je bilo veliko žrtev med civilisti. Varnostni svet - zasedanje je vodil slovenski veleposlanik Samuel Žbogar - je strani pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatskim prizadevanjem za rešitev krize. Druge teme: - Slovenija na pomoč državam, ki jih je prizadel ciklon Boris. - Pozivi k vključujoči družbi v ospredju dogajanja ob mednarodnem dnevu gluhih. - Zmaga hokejistov Olimpije ob začetku nove sezone razširjenega avstrijskega prvenstva.

Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah

Po prometno pestri soboti, ki je na cestah minila v znamenju zastojev, je gost promet pričakovati tudi danes. Pristojni zastoje pričakujejo predvsem na primorski in gorenjski avtocesti, pa tudi na lokalnih cestah v turističnih krajih. Ob tem svetujejo dobro pripravo poti ter previdno in strpno vožnjo. Ostali poudarki oddaje: - Razmere na severu Izraela se zaostrujejo. - Azerbajdžan pod plazom hudih obtožbam glede kršenja človekovih pravic in ravnanja s kritiki oblasti. - Pred slovenskimi odbojkarji prva tekma na olimpijskih igrah, in sicer s Kanado.

Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.

Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.Prav tako so se bolj pripravljeni prilagoditi mladim, ki na trg dela prinašajo drugačna pričakovanja, kot so jih ob prvi zaposlitvi imeli njihovi starši. Pomanjkanje delovne sile, ki jo zapolnjujejo tudi s privabljanjem delavcev iz tujine, pa je tudi razlog za organizacijo različnih zaposlitvenih dogodkov, na katerih se predstavljajo delodajalci.

Bližnjega vzhoda vendarle prihajajo znamenja rahlega optimizma glede možnosti dogovora o premirju v Gazi. Hamas bo danes odgovoril na izraelski predlog, o katerem pa Hamasovi pogajalci naj ne bi imeli večjih pripomb. Razmere na terenu se kljub okrepljenim diplomatskim prizadevanjem niso spremenile. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ponoči ubitih več deset ljudi. V oddaji tudi: - Ob 20. obletnici največje širitve Unije opozorila o pomanjkanju strategije - SDS in NSi vlagata zahtevo za ustavno presojo in zadržanje referendumov o evtanaziji in konoplji - Celjski nogometaši do drugega naslova državnih prvakov

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Vojna v Gazi med drugim odpira vprašanje morebitnega sobivanja Izraela in Palestine kot države. Za njeno priznanje sta se včeraj v Ljubljani zavzela premierja Španije in Slovenije. Razmere na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema srečanja skupine G7 na italijanskem otoku Capri in vrha Unije v Bruslju, ki se začenjata danes. V oddaji tudi: - Danes parlamentarne volitve na Hrvaškem: relativna zmaga se obeta HDZ, za glasovanje dela prost dan. - Začetek beneškega bienala: popoldne bodo odprli slovenski paviljon kot člen med skulpturo in arhitekturo. - Ob včerajšnjem prehodu hladne fronte največ težav zaradi močnega vetra in sneženja v višjih legah.

Začetek izredne seje državnega zbora so zaznamovali postopkovni zapleti in prekinitve. Opozicija je najprej želela umik predloga za posvetovalni referendum o uporabi konoplje v medicinske namene z dnevnega reda, zatem pa, da se umakne še predlog za posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko bi morali glasovati o dnevnem redu in začeti sejo, pa sta sledili še nesklepčnost in prekinitev seje. Druge teme: - Razmere v večini bolnišnic se zaradi zdravniške stavke po večini drastično ne poslabšujejo, so pa velike težave pri nenujnih kirurških posegih. - Slovensko gradbeništvo v primežu podražitev in pomanjkanja kadrov. - Na Hrvaškem volijo parlament, zmaga se obeta stranki HDZ.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Izraelski napadi na človekoljubne delavce in razmere v Gazi so popolnoma nesprejemljive, je ameriški predsednik Joe Biden poudaril v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Združene države pričakujeje konkretne ukrepe Izraela. Po besedah zunanjega ministra Antonyja Blinkna je zdaj najbolj pomembna zaščita civilistov v Gazi ter zagotavljanje človekoljubne pomoči in varnosti človekoljubnih delavcev. Izrael je po pogovorih napovedal odprtje dodatnih humanitarnih poti. Ostali poudarki oddaje: - Centri za socialno delo: zakon o dolgotrajni oskrbi nedelujoč sistem. Na odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana čaka 800 upravičencev. - Danes objavljen razpis za samooskrbne sončne elektrarne, na voljo bo 14 milijonov evrov. Junija tudi razpisi za nakup električnih koles. - Kolesarski as Primož Roglič, ki je odstopil z dirke po Baskiji, včerajšnji množični padec glavnine prestal brez zloma. Slabše sta jo odnesla Vingegaard in Evenepoel.

Razmere v Gazi se še zaostrujejo, Združeni narodi opozarjajo, da je zaradi pomanjkanja hrane na severu enklave hudo podhranjenih 31 odstotkov otrok, mlajših od dveh let. Kot je povedal predstavnik Sklada Združenih narodov za prebivalstvo Dominic Allen, zdravniki iz bolnišnic poročajo, da ne vidijo več dojenčka normalne velikosti. Po njegovih besedah pa zdravniki žal vidijo vse več mrtvorojenih otrok in vse več smrti novorojenčkov zaradi podhranjenosti, dehidracije in dodatnih zapletov. Druge teme: - Pred desetimi leti večina prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. - Hrvaški predsednik Zoran Milanovič s kandidaturo na volitvah šokiral javnost. - Krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika dolina pripravili protestni shod proti azilnemu domu na Obrežju.

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Pred današnjim zasedanjem sveta Nato-Ukrajina so številne prebivalce te države ponoči prebudile sirene in eksplozije ruskih raketnih napadov. Pred omenjenim srečanjem bodo obrambni ministri zavezništva govorili o nadaljnji podpori napadeni državi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na najbolj politično obarvan evropski filmski festival, ki se začenja drevi v Berlinu - Zapleti pri uveljavljanju prve pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi; prve odločbe od več kot 800 vlog za oskrbovalca družinskega člana šele prihodnji mesec - Kopičenje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnih centrih pri nas, potem ko so sežigalnice v tujini zaprle vrata zaradi remontov

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov je torej za 9-i januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, ker vlada ni uresničila podpisanih sporazumov. Razmere v kadrovsko podhranjenem zdravstvu se slabšajo, zaposleni so preobremenjeni, slabša se kakovost oskrbe bolnikov. Zahtevajo trdno zavezo vlade o oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra, o odpravi plačne anomalije ter o sprejetju normativov in standardov. Doslej je Fides stavko že trikrat odpovedal. Če vlada ne bo storila ničesar v smeri reševanja stavkovnih zahtev pa bodo 15-ega januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Preostale novice: Drugi dan posveta diplomacije na Brdu pri Kranju premier Golob kot enega največjih diplomatskih uspehov izpostavil izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov. Srbska napredna stranka predsednika Vučića po delnih izidih zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Opozicija poziva k protestom. Alpski smučar Žan Kranjec na veleslalomu v Alta Badii znova tretji. Tekmo dobil Švicar Marco Odermatt.

Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin

Iz največje bolnišnice v Gazi Al-Šifa se vijejo kolone ljudi. Osebje naj bi izraelska vojska k evakuaciji prisilila tudi z orožjem, izraelska stran poudarja, da ni odredila evakuacije ampak zgolj omogočila varen odhod civilistom. Razmere na območju so katastrofalne, osnovnih dobrin, kot so voda in hrana, skorajda ni več, izraelski napadi pa ne pojenjajo, varnih zatočišč ni. Druge teme: - Finančni minister Boštjančič: primanjkljaj povečujemo zaradi obnove po poplavah - Tonin: Nova Slovenija je pripravljena na predčasne volitve in pogovore o drugačni koaliciji - Liffe letos ponudil skoraj 90 filmov; kdo so zmagovalci 34-ga ljubljanskega filmskega festivala bo znano nocoj

V Sloveniji je uporaba zimske opreme datumsko določena od 15. novembra do 15. marca. Ne glede na te zakonske določbe morajo vozniki upoštevati razmere na cesti in temu ustrezno prilagoditi opremo svojega vozila. Testi pnevmatik dokazujejo, da so zimske pnevmatike še vedno najboljša oprema za zimske vozne razmere, čeprav morda v zadnjih letih ni toliko snega, kot ga je bilo v preteklosti. Katero pnevmatiko izbrati za svoje vozilo in kako ga pripraviti na zimo? O vsem tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Erik Logar iz Avto-moto zveze Slovenije ter Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

V tem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. Namestitvene zmogljivosti v azilnem domu pokajo po šivih. Migranti in begunci spijo v zabojnikih, na prostem in v šotorih. Zaradi velikega števila tujcev so zaskrbljeni tudi domačini, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zakaj se število nezakonitih prehodov meje povečuje? Kako Slovenija obvladuje razmere v zvezi z migracijami? Kakšne so razmere v azilnem domu? Ali je naša država pripravljena na prihod večjega števila prebežnikov? O tem v Studiu ob 17.00 z Lucijo Dimnik Rikić in dopisniki. Razmere doma sta preverjali dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus, politične zaplete, ukrepe in dogajanje na Hrvaškem, v Italij in Evropski uniji pa povzemajo Tanja Borčič Bernard, Janko Petrovec in Mojca Širok. Gosta v studiu pa bosta: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.

Ker je pripravljenost pomagati v prihodnjih štirih prostih dneh izrazilo veliko ljudi, se civilna zaščita boji pretiranega navala na območja, kjer gibanje še ni povsem varno. Zato je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan včeraj podpisal uredbo, s katero je določil šest "nevarnih" območij, kamor z današnjim dnem prostovoljci ne bodo mogli brez delovnega naloga civilne zaščite. Za druga prizadeta območja ne velja nobena omejitev, zaradi lažjega usklajevanja in razporeditve pa je zaželeno, da se prostovoljci prijavijo prek aplikacije Poplave 2023. V oddaji tudi: - Janja Garnbret z novim naslovom svetovne prvakinje in olimpijsko vozovnico - Ameriško pravosodno ministrstvo s posebnim tožilcem nad sina predsednika Bidna - Mednarodni dan mladih v znamenju varnih zaposlitev in duševnega zdravja

Danes praznujemo dan državnosti, v spomin na dogodke pred 32-timi leti, ko je takratna slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. Osrednje praznovanje je bila včerajšnja proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je poudarila odnos med naravo in državnostjo in na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Razmere v Rusiji se umirjajo, Prigožin ustavil pohod svojih borcev na Moskvo. - V Srbiji včeraj že osmi množični protest proti nasilju. - Slovenski odbojkarji znova niso našli rešitve za Brazilce.