Podcasts about razmere

V delih države, ki jih je sinoči in ponoči zajelo močno neurje s padavinami, točo in sunki vetra, se je danes začela sanacija posledic. O škodi poročajo iz delov Koroške, Štajerske in Gorenjske, kjer je bilo najhuje. V Cerkljah in Komendi je poškodovanih ali uničenih več kot 200 objektov. Razmere v Komendi , kjer bo škoda po prvih ocenah več 10-milijonska, so si ogledali tudi nekateri predstavniki vlade, med njimi premier Janez Janša. Kot je dejal, je obseg škode tolikšen, da omogoča državno pomoč. Pomoči države pri odpravljanju posledic naravne nesreče se nadejajo tudi kmetje v Podravju, kjer je klestenje toče najbolj prizadelo kmetijske površine, škoda je ponekod 100-odstotna.

Žetalski župan Kopše: Razmere po nočni ujmi katastrofalne.Janša strankam in poslancema narodnih skupnosti poslal vabilo k partnerstvu za uspešno Slovenijo.Cigler Kralj na uvodnem sestanku z nevladnimi organizacijami iz kmetijstva.Tožilstvo v zadevi Kavaški klan za obtožene predlaga od pet do petnajst let zapora.Vreme: Ponoči bodo plohe in nevihte zajele vso Slovenijo. Jutri se bo delno razjasnilo.

Razmere na Bližnjem vzhodu se kljub ameriškim pozivom k nadaljevanju diplomacije znova zaostrujejo. Iran je v odgovor na izraelsko obstreljevanje Bejruta prvič po začetku krhkega premirja napadel judovsko državo. Ta je v odgovor bombardirala Teheran in druga iranska mesta. V oddaji tudi o tem: - ob današnjem dnevu Primoža Trubarja se spominjamo začetnika slovenskega knjižnega jezika - v Mariboru se začenja največji gledališki festival - Borštnikovo srečanje - nadaljuje se prenova štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, pričakovati je dodatne zastoje - slovenski nogometaši so na prijateljski tekmi v Varaždinu izgubili proti Hrvaški z 2: 1

Priznana literarna revija Granta je pred meseci v Veliki Britaniji objavila nagrajeno zgodbo, ki je bila napisana z umetno inteligenco. V Združenih državah pa odmeva primer velike založbe, ki je tik pred izidom ustavila izdajo romana, in to po pritisku bralcev in novinarjev, da avtorica knjige ni napisala sama, ampak ob pomoči umetne inteligence. Zakaj strokovna javnost, ki podeljuje nagrade, ne loči med strojem in človekom? Kako se na pojav umetne inteligence v literaturi in založništvu odzivajo domače založbe in kako bralci sprejemamo spremenjena pravila igre?Aljoša Harlamov je bralec, pisec in urednik. Letos je izdal kriminalko Dohtar in povodni mož, ki jo je v celoti napisal sam. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:41 Nagrajena kratka zgodba, ki jo je napisala umetna inteligenca 00:05:29 Razmere v založniški industriji in vpliv tehnologije 00:09:49 Kako UI vpliva na slog pisanja in moralna panika 00:15:19 Primer umaknjene knjige Shy Girl 00:22:16 Kako slovenska literarna stroka sprejema umetno inteligenco 00:25:34 Primer Super!založbe in normalizacija tehnologije 00:31:00 Raziskovanje z UI vs. človeška izkušnja (Primer Olge Tokarczuk)

Teden, ki je pred nami, prinaša korake, ki bodo tudi uradno nakazali na četrto vlado Janeza Janše. Na tapeti bo tudi interventni zakon, jutri bodo o vetu nanj odločali državni svetniki, sindikati pa bodo vložili 2 tisoč 500 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. V oddaji tudi o tem: - Razmere na Bližnjem vzhodu se znova zaostrujejo. - V Novi Gorici sklenili niz izobraževanj za krepitev finančne pismenosti. - V sklopu projekta Ars in Drama bo nocoj nastopila slovenska zasedba Bossa de Novo

Vprašanje svobode medijev je povezano tudi s kakovostjo naše demokracije, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Posebej je izpostavila pomen javnega medija v času, ko se razmere v novinarski dejavnosti slabšajo. Tako v javnih kot zasebnih medijih je ključno, da je novinarsko delo pravilno ovrednoteno in nagrajeno, pravi predsednica Sindikata novinarjev Alenka Potočnik. Novinarske organizacije ocenjujejo, da je pred nami zahteven boj za novinarsko avtonomijo. Druge teme: - Slovenska podjetja ostajajo zadržana glede rabe umetne inteligence. - Trump ob nezadovoljstvu z iranskim mirovnim predlogom grozi z novimi napadi. - Planinka, ki jo je ugriznil modras, po prejemu protistrupa dobro okreva.

Delavci in sindikati neprestano razmišljajo o razmerah in pravicah na področju dela, seveda pa so prvomajski prazniki, ki bodo ta konec tedna, temu še posebej namenjeni. Časi so zaostreni. Mnogi so se razveselili dviga minimalne plače in zimskega regresa, kljub temu pa so tu opozorila delodajalcev, energetska kriza in nov interventni zakon, o učinku katerega so mnenja med sindikati in gospodarstveniki deljena.

Odslej bodo nastopali še močnejši, saj so se povezali v novo sekcijo v okviru novogoriške Obrtno-podjetniške zbornice. Drugi poudarki: - Nadaljuje se kampanja za večjo varnost v železniškem prometu. Posebno opozorilno tablo na mestu velikega tveganja nepravilnega prečkanja tirov postavili tudi v Kranju. - Participativni proračun letos vnovič tudi v Poljčanah. Lani je dobil največ glasov fitnes na prostem. - V občini Trebnje obnavljajo spomenika vojni za Slovenijo, obnovili bodo tudi partizanskega. - Organizatorji festivala Pivo in cvetje v Laškem za letos načrtujejo nekatere novosti.

Kljub vztrajnemu zatrjevanju ameriškega predsednika Trumpa, da je napad na Iran uspeh in da so dosegli zmago, nič ne kaže na umirjanje razmer v regiji. Izrael nadaljuje napade na Iran in Libanon, novi iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej pa je dejal, da mora Hormuška ožina ostati zaprta, države v regiji pa je pozval, naj zaprejo ameriška oporišča. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike delno umaknile energetske sankcije proti Rusiji - Pred poslanci končno poročilo o nezakonitem in obvodnem financiranju strank - Pripovedovalski festival bo letos ponudil 16 dogodkov z osrednjo temo "čudež"

Razmere na bencinskih servisih po državi se po povečanem povpraševanju v minulih dneh umirjajo in izboljšujejo, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Po besedah Tomaža Slavca, izvršnega direktorja za področje nabave in trgovanja z gorivi na Petrolu, je prodaja goriva vrhunec dosegla včeraj, ko so na nekaterih predvsem obmejnih bencinskih servisih prodali tudi do 5-krat več goriva kot sicer.

Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Države nadaljujejo z evakuacijami, a vse ne poteka tako gladko.Razbremenitev plač v predvolilnih programih večine strank, gospodarstvo čaka na dejanja.Razmere za zaposlene ostajajo ugodne, delodajalci še vedno težko najdejo določen kader. Varuhinja človekovih pravic opaža, da je sodelovanje pri romskih vprašanjih v Ribnici sodelovanje institucij pomanjkljivo.Pred mednarodnim dnevom žensk tudi o razlikah pri plačah in še vedno visoki stopnji nasilja.Kosovo čakajo nove volitve.Vreme – večinoma sončno, tu in tam še kakšna meglica.V današnjih pogajanjih med vlado in Policijskim sindikatom Slovenije brez napredka.Gradnja železniške proge med Ljubljano in Brnikom ne žanje navdušenja lokalnih skupnosti.ŠPORT: Dan po sestri Niki, ki je zmagala tudi danes, veliki kristalni globus potrjuje še Domen Prevc.

V včerajšnjih napadih ameriških in izraelskih sil na Iran je umrlo več deset ljudi, med drugim tudi vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je bil na čelu države skoraj 40 let. Iran je odgovoril s povračilnimi ukrepi in napovedal maščevanje njegove smrti. Razmere v Iranu in celotni regiji se še zaostrujejo. Na napade se odzivajo številni voditelji, ljudje v muslimanskih državah in drugje, več pa smo izvedeli od Karmen Švegl.

Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.

Konec leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljenih dobrih 47 tisoč brezposelnih, nekje enako številko pričakujejo tudi ob koncu letošnjega leta. Razmere na trgu dela so bile lani ugodne; brezposelnost je bila nizka, tudi na širšem mariborskem območju. Hkrati pa je primanjkovalo določenih kadrov, med drugim v zdravstvu in izobraževanju. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se bodo delodajalci po napovedih soočali tudi letos. Več o trenutnih razmerah na trgu dela in pričakovanih trendih na področju zaposlovanja v tem letu pa v tokratni Radijski tribuni.

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.

Naša država bo po napovedih Banke Slovenije letos z enim odstotkom dosegla najnižjo rast po letu 2020. Letna inflacija bo predvidoma dosegla 2 odstotka in pol, zlasti zaradi rasti cen hrane, ki so bile v minulih mesecih 2-krat višje kot v evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih in šibkejši izvoz pa so vplivali tudi na trg dela. Drugi poudarki: - Rusija zvezi Nato očita provokacije in trdi, da ne ogroža Evrope - Parlamentarne volitve bodo 22. marca, kampanje so v polnem razmahu. - Bo novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov odpravila njihovo diskriminacijo?

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.

Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.

Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Gospod, poslal si me na svet oznanjat tvojo besedo. Razmere na svetu so pogosto tako zapletene in težke, da me prizadenejo in spravijo v ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vlada potrdila novelo zakona, ki omogoča oddajo nezakonitega orožja brez posledic do konca januarja.Zbrani na posvetu v Kočevju opozorili na poslabšan varnostni položaj in pozvali h krepitvi ukrepov za reševanje romske problematike.Ustavno sodišče v bran nedopustnosti referenduma o umetnih oploditvah samskih žensk. Primc: Ljudem je odvzeta pravica, da odločajo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.Razmere v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu v središču razprave na pristojnem parlamentarnem odboru.NSi opozarja: Država z vedno več izdatki, podjetja duši birokracija. Temu je treba narediti konec.Vreme: Tudi jutri pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne marsikje megla.Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti, zagotavlja von der Leyenova.V Zavodu sv. Stanislava slovesno ob 120. obletnici in godu njihovega zavetnika.Košarka: Slovenke z zmago proti Latviji začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2027.

Razmere na jugovzhodu države bodo tudi prihodnji teden krojile politično dogajanje pri nas. Že jutri ter nato še v četrtek bodo namreč na to temo razpravljali poslanci državnega zbora, med drugim o akcijskem načrtu za izboljšanje razmer v določenih občinah, pa tudi o pripravi poročila o učinkih dela tožilstva, sodstva in policija v zadnjih 10-ih letih. V petek pa bi sledila še razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu. Druge teme: - Je svet na pragu nove hladne vojne? - Na zasedenem Zahodnem bregu novi izraelski napadi na Palestince in njihovo premoženje - Požar v Radomljah povzročil obsežno gmotno škodo; vzrok še ni znan

Po podaljšanem prazničnem koncu tedna se bo pozornost javnosti in politike jutri znova obrnila na jugovzhod države. Po celem tednu pozivov lokalnih oblasti in ljudi na vlado, naj vendarle poskrbi za njihovo varnost, bo poslanke in poslance jutri na to temo nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob včerajšnjem obisku Novega mesta dejala, da bo poslance pozvala, naj najprej preverijo, kakšne ukrepe omogoča trenutno veljavna zakonodaja. V oddaji lahko slišite tudi: - Kako se bo slovenska elektroenergetika spopadla s predčasnim zaprtjem šoštanjske termoelektrarne? - Nemčija izhod iz stagnacije gospodarstva išče v razvoju novih tehnologij. - Vespa - italijanska ikona mobilnosti ne dveh kolesih se bliža osemdesetemu jubileju.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo interpelacijo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Opozicija mu očita neučinkovitost na področju stanovanjske politike, predvsem pa dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal Janez Cigler Kralj iz vrst predlagateljev. Maljevac zavrača očitke in zatrjuje, da zdaj popravljajo napake prejšnjih vlad. Za razpravo je predvidenih 14 ur, minister naj bi po napovedih uspešno prestal interpelacijo. Drugi poudarki: - Odločitev o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini preložena na december. - Ameriški predsednik Trump prekinil trgovinska pogajanja s Kanado. - Direktorica zdravstvenega doma Nazarje zavrača očitke, povezane z javnim naročanjem.

Na uradni obisk v Slovenijo je prispel jordanski kralj Abdulah II. Prav zdaj se na Brdu pri Kranju pogovarja s premierom Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. V ospredju sta po napovedih dogajanje na Bližnjem vzhodu in nadgradnja dvostranskih odnosov. Jutri se bo monarh pogovarjal tudi z voditelji sredozemskih držav, ki se bodo sešli v Portorožu. V oddaji tudi o tem: - Ostre obsodbe novega napada na dvojezične table na avstrijskem Koroškem - Zbor sv. Nikolaja iz Litije zmagovalec mednarodnega tekmovanja Gallus - Ljubljanski maraton rekorden po udeležbi, manj po časih

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Če se bo sodišče tudi odločilo za to preiskavo, bi Golob dobil status obdolženca, je pa njegov odvetnik prepričan, da se to ne bo zgodilo, saj da je zahteva neutemeljena. Druge teme: - Razmere v Gazi vse hujše, po svetu vrsta protestov zaradi izraelske akcije proti človekoljubni flotilji. - Pred začetkom parlamentarnih volitev na Češkem favorit nekdanji premier Andrej Babiš. - Začenja se 31-ti festival Mesto žensk, ki se letos osredotoča na svojo preteklost.

Potem ko je premier Robert Golob v torek napovedal uvedbo obvezne neobdavčene božičnice za vse, je izhodišča za pogajanja s socialnimi partnerji danes predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Obvezna božičnica bi na predlog vlade dosegla polovico minimalne bruto plače. Minister je napovedal tudi davčno razbremenitev samostojnih podjetnikov normirancev. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Gazi od začetka izraelske kopenske ofenzive na istoimensko mesto iz dneva v dan bolj nečloveške. - V Franciji množični protesti zaradi proračunskega varčevanja. - Cepljenje drobnice in goveda proti bolezni modrikastega jezika odslej pri nas obvezno.

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Razmere na ljubljanskem oddelku za nujno medicinsko pomoč so neznosne, je ta teden opozorilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podobno je na drugih urgencah po državi. Strokovnjaki pravijo, da to ni slovenska posebnost, ampak težava zdravstvenih sistemov številnih evropskih držav. Kako ukrepati kratkoročno in katere sistemske rešitve bodo predlagali, da ljudje ne bodo čakali na zdravstveno oskrbo na urgenci deset ur in še več, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije.

Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razmere na Bližnjem vzhodu so vse bolj napete. Libanonsko gibanje Hezbolah je sinoči potrdilo, da je bil v včerajšnjem izraelskem napadu na Bejrut med drugim ubit visoki poveljnik omenjenega šiitskega gibanja Ibrahim Akil. V napadu je bilo sicer skupno ubitih najmanj 14 ljudi. O množičnih eksplozijah komunikacijskih naprav, ki so v torek in sredo prizadele Libanon in katerih tarče so bili pripadniki Hezbolaha, je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Misija Svetovne organizacije v Libanonu je odgovornost na napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 37 ljudi, ranjenih pa več kot 3 tisoč 400, pripisala Izraelu. Označila ga je za teroristično dejanje, saj je bilo veliko žrtev med civilisti. Varnostni svet - zasedanje je vodil slovenski veleposlanik Samuel Žbogar - je strani pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatskim prizadevanjem za rešitev krize. Druge teme: - Slovenija na pomoč državam, ki jih je prizadel ciklon Boris. - Pozivi k vključujoči družbi v ospredju dogajanja ob mednarodnem dnevu gluhih. - Zmaga hokejistov Olimpije ob začetku nove sezone razširjenega avstrijskega prvenstva.

Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah

Po prometno pestri soboti, ki je na cestah minila v znamenju zastojev, je gost promet pričakovati tudi danes. Pristojni zastoje pričakujejo predvsem na primorski in gorenjski avtocesti, pa tudi na lokalnih cestah v turističnih krajih. Ob tem svetujejo dobro pripravo poti ter previdno in strpno vožnjo. Ostali poudarki oddaje: - Razmere na severu Izraela se zaostrujejo. - Azerbajdžan pod plazom hudih obtožbam glede kršenja človekovih pravic in ravnanja s kritiki oblasti. - Pred slovenskimi odbojkarji prva tekma na olimpijskih igrah, in sicer s Kanado.

Bližnjega vzhoda vendarle prihajajo znamenja rahlega optimizma glede možnosti dogovora o premirju v Gazi. Hamas bo danes odgovoril na izraelski predlog, o katerem pa Hamasovi pogajalci naj ne bi imeli večjih pripomb. Razmere na terenu se kljub okrepljenim diplomatskim prizadevanjem niso spremenile. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ponoči ubitih več deset ljudi. V oddaji tudi: - Ob 20. obletnici največje širitve Unije opozorila o pomanjkanju strategije - SDS in NSi vlagata zahtevo za ustavno presojo in zadržanje referendumov o evtanaziji in konoplji - Celjski nogometaši do drugega naslova državnih prvakov

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Vojna v Gazi med drugim odpira vprašanje morebitnega sobivanja Izraela in Palestine kot države. Za njeno priznanje sta se včeraj v Ljubljani zavzela premierja Španije in Slovenije. Razmere na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema srečanja skupine G7 na italijanskem otoku Capri in vrha Unije v Bruslju, ki se začenjata danes. V oddaji tudi: - Danes parlamentarne volitve na Hrvaškem: relativna zmaga se obeta HDZ, za glasovanje dela prost dan. - Začetek beneškega bienala: popoldne bodo odprli slovenski paviljon kot člen med skulpturo in arhitekturo. - Ob včerajšnjem prehodu hladne fronte največ težav zaradi močnega vetra in sneženja v višjih legah.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Izraelski napadi na človekoljubne delavce in razmere v Gazi so popolnoma nesprejemljive, je ameriški predsednik Joe Biden poudaril v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Združene države pričakujeje konkretne ukrepe Izraela. Po besedah zunanjega ministra Antonyja Blinkna je zdaj najbolj pomembna zaščita civilistov v Gazi ter zagotavljanje človekoljubne pomoči in varnosti človekoljubnih delavcev. Izrael je po pogovorih napovedal odprtje dodatnih humanitarnih poti. Ostali poudarki oddaje: - Centri za socialno delo: zakon o dolgotrajni oskrbi nedelujoč sistem. Na odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana čaka 800 upravičencev. - Danes objavljen razpis za samooskrbne sončne elektrarne, na voljo bo 14 milijonov evrov. Junija tudi razpisi za nakup električnih koles. - Kolesarski as Primož Roglič, ki je odstopil z dirke po Baskiji, včerajšnji množični padec glavnine prestal brez zloma. Slabše sta jo odnesla Vingegaard in Evenepoel.

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Pred današnjim zasedanjem sveta Nato-Ukrajina so številne prebivalce te države ponoči prebudile sirene in eksplozije ruskih raketnih napadov. Pred omenjenim srečanjem bodo obrambni ministri zavezništva govorili o nadaljnji podpori napadeni državi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na najbolj politično obarvan evropski filmski festival, ki se začenja drevi v Berlinu - Zapleti pri uveljavljanju prve pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi; prve odločbe od več kot 800 vlog za oskrbovalca družinskega člana šele prihodnji mesec - Kopičenje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnih centrih pri nas, potem ko so sežigalnice v tujini zaprle vrata zaradi remontov