Podcasts about razmere

Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.

Konec leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljenih dobrih 47 tisoč brezposelnih, nekje enako številko pričakujejo tudi ob koncu letošnjega leta. Razmere na trgu dela so bile lani ugodne; brezposelnost je bila nizka, tudi na širšem mariborskem območju. Hkrati pa je primanjkovalo določenih kadrov, med drugim v zdravstvu in izobraževanju. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se bodo delodajalci po napovedih soočali tudi letos. Več o trenutnih razmerah na trgu dela in pričakovanih trendih na področju zaposlovanja v tem letu pa v tokratni Radijski tribuni.

V svetu narašča zaskrbljenost zaradi dogajanja v Iranu, kjer se nadaljujejo protesti. Zaradi blokade interneta so informacije skope, vendar na dan prihajajo namigi, da so vladne sile ubile več sto ljudi, bolnišnice poročajo, da so preobremenjene. Tuje obveščevalne agencije ob tem opozarjajo, da bi se protesti lahko sprevrgli v revolucijo in strmoglavili režim. Drugi poudarki oddaje: - Razmere se zaostrujejo tudi v Siriji, kjer se stopnjujejo boji med kurdskimi in vladnimi silami. - 40-odstotkov Dancev verjame ameriškim grožnjam o prevzemu Grenlandije. - Po domači zmagi Nike Prevc Lanišek in Zajc na tekmi dvojic v Zakopanah druga.

Naša država bo po napovedih Banke Slovenije letos z enim odstotkom dosegla najnižjo rast po letu 2020. Letna inflacija bo predvidoma dosegla 2 odstotka in pol, zlasti zaradi rasti cen hrane, ki so bile v minulih mesecih 2-krat višje kot v evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih in šibkejši izvoz pa so vplivali tudi na trg dela. Drugi poudarki: - Rusija zvezi Nato očita provokacije in trdi, da ne ogroža Evrope - Parlamentarne volitve bodo 22. marca, kampanje so v polnem razmahu. - Bo novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov odpravila njihovo diskriminacijo?

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.

Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.

Združene države v teh dneh vodijo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, v Gazi pa se nadaljuje krhko premirje. Iz enklave tudi danes poročajo o novih smrtonosnih izraelskih napadih. Razmere ostajajo napete tudi med Izraelom in Libanonom, kamor je danes dopotoval papež Leon 14-i. Kot edino možnost za končanje konflikta med Izraelci in Palestinci je navedel rešitev dveh držav. Drugi poudarki oddaje: - Na Hrvaškem množična zborovanja proti fašizmu. - Od jutri v veljavi zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi. - V Puconcih umestili novega evangeličanskega škofa.

Poslanci državnega zbora so začeli razpravo o tako imenovanem Šutarjevem zakonu, s katerim vlada odgovarja na zahteve po izboljšanju varnosti na jugovzhodu države. Po številnih kritikah je skozi sito pristojnega odbora je prišel s številnimi popravki, pričakovati pa je, da bodo sledili še novi. Zakon je v imenu vlade predstavil notranji minister v odstopu Boštjan Poklukar. Drugi popudarki oddaje: - V Goriških Brdih po deževju in plazovih štiri naselja in zaselki povsem odrezani od sveta - Ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o podražitvi parkirnin in novi nočni tarifi - Hamas zavrača možnost prisotnosti tujih vojakov v Gazi

Gospod, poslal si me na svet oznanjat tvojo besedo. Razmere na svetu so pogosto tako zapletene in težke, da me prizadenejo in spravijo v ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vlada potrdila novelo zakona, ki omogoča oddajo nezakonitega orožja brez posledic do konca januarja.Zbrani na posvetu v Kočevju opozorili na poslabšan varnostni položaj in pozvali h krepitvi ukrepov za reševanje romske problematike.Ustavno sodišče v bran nedopustnosti referenduma o umetnih oploditvah samskih žensk. Primc: Ljudem je odvzeta pravica, da odločajo o tem, ali otrok potrebuje mamo in očeta.Razmere v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu v središču razprave na pristojnem parlamentarnem odboru.NSi opozarja: Država z vedno več izdatki, podjetja duši birokracija. Temu je treba narediti konec.Vreme: Tudi jutri pretežno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne marsikje megla.Evropska unija bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti, zagotavlja von der Leyenova.V Zavodu sv. Stanislava slovesno ob 120. obletnici in godu njihovega zavetnika.Košarka: Slovenke z zmago proti Latviji začele kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2027.

Razmere na jugovzhodu države bodo tudi prihodnji teden krojile politično dogajanje pri nas. Že jutri ter nato še v četrtek bodo namreč na to temo razpravljali poslanci državnega zbora, med drugim o akcijskem načrtu za izboljšanje razmer v določenih občinah, pa tudi o pripravi poročila o učinkih dela tožilstva, sodstva in policija v zadnjih 10-ih letih. V petek pa bi sledila še razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu. Druge teme: - Je svet na pragu nove hladne vojne? - Na zasedenem Zahodnem bregu novi izraelski napadi na Palestince in njihovo premoženje - Požar v Radomljah povzročil obsežno gmotno škodo; vzrok še ni znan

Po podaljšanem prazničnem koncu tedna se bo pozornost javnosti in politike jutri znova obrnila na jugovzhod države. Po celem tednu pozivov lokalnih oblasti in ljudi na vlado, naj vendarle poskrbi za njihovo varnost, bo poslanke in poslance jutri na to temo nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob včerajšnjem obisku Novega mesta dejala, da bo poslance pozvala, naj najprej preverijo, kakšne ukrepe omogoča trenutno veljavna zakonodaja. V oddaji lahko slišite tudi: - Kako se bo slovenska elektroenergetika spopadla s predčasnim zaprtjem šoštanjske termoelektrarne? - Nemčija izhod iz stagnacije gospodarstva išče v razvoju novih tehnologij. - Vespa - italijanska ikona mobilnosti ne dveh kolesih se bliža osemdesetemu jubileju.

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo interpelacijo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Opozicija mu očita neučinkovitost na področju stanovanjske politike, predvsem pa dolgotrajne oskrbe. Kot je dejal Janez Cigler Kralj iz vrst predlagateljev. Maljevac zavrača očitke in zatrjuje, da zdaj popravljajo napake prejšnjih vlad. Za razpravo je predvidenih 14 ur, minister naj bi po napovedih uspešno prestal interpelacijo. Drugi poudarki: - Odločitev o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za posojilo Ukrajini preložena na december. - Ameriški predsednik Trump prekinil trgovinska pogajanja s Kanado. - Direktorica zdravstvenega doma Nazarje zavrača očitke, povezane z javnim naročanjem.

Na uradni obisk v Slovenijo je prispel jordanski kralj Abdulah II. Prav zdaj se na Brdu pri Kranju pogovarja s premierom Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. V ospredju sta po napovedih dogajanje na Bližnjem vzhodu in nadgradnja dvostranskih odnosov. Jutri se bo monarh pogovarjal tudi z voditelji sredozemskih držav, ki se bodo sešli v Portorožu. V oddaji tudi o tem: - Ostre obsodbe novega napada na dvojezične table na avstrijskem Koroškem - Zbor sv. Nikolaja iz Litije zmagovalec mednarodnega tekmovanja Gallus - Ljubljanski maraton rekorden po udeležbi, manj po časih

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Če se bo sodišče tudi odločilo za to preiskavo, bi Golob dobil status obdolženca, je pa njegov odvetnik prepričan, da se to ne bo zgodilo, saj da je zahteva neutemeljena. Druge teme: - Razmere v Gazi vse hujše, po svetu vrsta protestov zaradi izraelske akcije proti človekoljubni flotilji. - Pred začetkom parlamentarnih volitev na Češkem favorit nekdanji premier Andrej Babiš. - Začenja se 31-ti festival Mesto žensk, ki se letos osredotoča na svojo preteklost.

Potem ko je premier Robert Golob v torek napovedal uvedbo obvezne neobdavčene božičnice za vse, je izhodišča za pogajanja s socialnimi partnerji danes predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Obvezna božičnica bi na predlog vlade dosegla polovico minimalne bruto plače. Minister je napovedal tudi davčno razbremenitev samostojnih podjetnikov normirancev. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Gazi od začetka izraelske kopenske ofenzive na istoimensko mesto iz dneva v dan bolj nečloveške. - V Franciji množični protesti zaradi proračunskega varčevanja. - Cepljenje drobnice in goveda proti bolezni modrikastega jezika odslej pri nas obvezno.

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Razmere na ljubljanskem oddelku za nujno medicinsko pomoč so neznosne, je ta teden opozorilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podobno je na drugih urgencah po državi. Strokovnjaki pravijo, da to ni slovenska posebnost, ampak težava zdravstvenih sistemov številnih evropskih držav. Kako ukrepati kratkoročno in katere sistemske rešitve bodo predlagali, da ljudje ne bodo čakali na zdravstveno oskrbo na urgenci deset ur in še več, v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije.

Slovenska vlada je prepovedala uvoz blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih. Pristojnima ministrstvoma je naložila, naj preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije v omenjene naselbine. Kot razlog za ukrep je vlada navedla hude in ponavljajoče se kršitve mednarodnega humanitarnega prava na zasedenih ozemljih. Uvoz z omenjenih ozemelj je sicer zelo majhen, doslej je bila njegova največja vredost dva tisoč evrov na leto. V oddaji tudi: - Nov žaljiv napis na slovenskem konzulatu v Trstu - Rezultat današnjih pogovorov med Washingtonom in Moskvo še zavit v skrivnost - V Zagorju ob Savi bo na nekdanjem odlagališču odpadkov zrasla sončna elektrarna.

Razmere na Bližnjem vzhodu se ob nadaljevanju medsebojnega obstreljevanja Irana in Izraela zaostrujejo. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je posvaril pred hudimi posledicami morebitnega ameriškega napada, podobno tudi iranski veleposlanik pri Združenih narodih v Ženevi Ali Bahreini, ki je izraelsko obstreljevanje jedrskih objektov označil za hudo kršitev mednarodnega prava. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo predvidoma potrdili ustavne spremembe o imenovanju vlade. - Delavska koalicija napoveduje referendum, če bo državni zbor sprejel pokojninski zakon. - V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center.

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Ministra Poklukarja čaka interpelacija, vložili so jo v NSi in Demokratih.Se obeta tudi referendum o pokojninski reformi?Razmere v urgentnih centrih zaskrbljujoče, primanjkuje najmanj 300 specialistov.Trošarine na pivo se zvišujejo za sedem odstotkov. Pivovarji zgroženi.Nov sistem elektronskega obveščanja o zavarovanju in bolniških listih. Kaj to pomeni?Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne podpira izjem za tvegane prostočasne dejavnosti, kjer naj bi posameznik sam plačal za stroške zdravljenja.V Ukrajini novi ruski napadi, v regiji Sumi evakuacija 11-ih vasi.Vreme: sončno in vroče bo.

Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Gospodarstevniki bodo na Forumu obrti in podjetništva vladi predstavili ključne zahteve, med njimi je davčna razbremenitev. V zbornici opozarjajo, da se manjša podjetja že selijo čez mejo. Druge teme: - Nemčija drvi v finančno nevzdržnost. Bo Bruselj spremenil pravila? - Slovenija ostala brez finala za pesem Evrovizije - Roglič na 5. etapo kolesarske dirke po Italiji s sedmimi sekundami zaostanka za rožnato majico

Mednarodna skupnost poziva Indijo in Pakistan k zadržanosti po spopadih v Kašmirju. Razmere v regiji, razdeljeni med jedrski sili, ostajajo napete. Indijske sile so v nočnem raketiranju ubile najmanj 31 ljudi, pakistanski odziv s topništvom je terjal najmanj 15 življenj. Indija trdi, da se maščuje za poboj civilistov pred dvema tednoma v indijskem delu Kašmirja. Pakistan vpletenost v napad zanika. V Zrcalu dneva tudi: - Tusk: Poljska ne bo sprejemala zavrnjenih migrantov - Začetek konklava brez izvolitve novega papeža - Štajerski nogometni derbi: Maribor - Celje 1:1

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Na Pirenejskem polotoku se razmere po električnem mrku umirjajo. Elektriko so do jutra dobili skoraj vsi prebivalci, železniški promet je vzpostavljen, neodgovorjena pa so vprašanja o vzrokih. Tako v Španiji kot na Portugalskem menijo, da ni znakov, da bi šlo za kibernetski napad, so pa v Madridu v zvezi s to možnostjo sprožili sodno preiskavo. Španski premier Pedro Sanchez je izključil tudi možnost, da je izpad povzročil presežek elektrike iz obnovljivih virov. Slovensko omrežje je medtem delovalo neovirano, so sporočili iz družbe Eles.

Podatki kažejo, da se razmere v zdravstvenem sistemu izboljšujejo, je v državnem zboru zagotovil premier Robert Golob. Ponovil je, da zdravstvo ostaja vladna prioriteta. Med ključnimi izzivi je tudi digitalizacija zdravstva - o tej so razpravljali socialni partnerji, a so obravnavo zakona s tega področja prekinili. Jabolko spora je predlog, da bi digitalizacijo izvajala gospodarska družba v državni lasti. Sindikalist Jakob Počivavšek meni, da bi morala digitalizacija potekati v okviru javnega sektorja. Druge teme: - Notranji ministri držav procesa Brdo so si bili edini: varnost je na prvem mestu. Med ključnimi temami sta bili trgovina z ljudmi in nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Pristojni minister Boštjan Poklukar je dejal, da je bil napad v Beljaku streznitev, da se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. - Ruski predsednik Vladimir Putin predlaga začasno upravo Ukrajine pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Z novo vlado, ki bi imela podporo Ukrajincev, bi lahko začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, je dejal Putin. Tako iz Ukrajine kot iz Rusije tudi danes poročajo o napadih na več energetskih objektov. - Število žrtev v Mjanmaru po uničujočem potresu narašča, tamkajšnja vojaška hunta je že zaprosila za pomoč. Posledice tresenja tal so vidne tudi v sosednji Tajski. V Bangkoku je pod ruševinami stolpnice ujetih najmanj 80 ljudi.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Razmere na Bližnjem vzhodu so vse bolj napete. Libanonsko gibanje Hezbolah je sinoči potrdilo, da je bil v včerajšnjem izraelskem napadu na Bejrut med drugim ubit visoki poveljnik omenjenega šiitskega gibanja Ibrahim Akil. V napadu je bilo sicer skupno ubitih najmanj 14 ljudi. O množičnih eksplozijah komunikacijskih naprav, ki so v torek in sredo prizadele Libanon in katerih tarče so bili pripadniki Hezbolaha, je sinoči razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Misija Svetovne organizacije v Libanonu je odgovornost na napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 37 ljudi, ranjenih pa več kot 3 tisoč 400, pripisala Izraelu. Označila ga je za teroristično dejanje, saj je bilo veliko žrtev med civilisti. Varnostni svet - zasedanje je vodil slovenski veleposlanik Samuel Žbogar - je strani pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatskim prizadevanjem za rešitev krize. Druge teme: - Slovenija na pomoč državam, ki jih je prizadel ciklon Boris. - Pozivi k vključujoči družbi v ospredju dogajanja ob mednarodnem dnevu gluhih. - Zmaga hokejistov Olimpije ob začetku nove sezone razširjenega avstrijskega prvenstva.

Libanonsko gibanje Hezbolah je sprožilo obežen napad na Izrael, ki je pred tem na jug Libanona izstrelil številne rakete. Izraelski obrambni minister Joav Galant je davi razglasil 48-urno stanje izrednih razmer za celo državo. Druge teme: - V Nemčiji aretirali 26-letnega osumljenca napada v Solingenu; 15 letnik v pridržanju - V Novi Gorici bodo dezaktivirali 226-kilogramsko bombo - Slovo košarkarja Gorana Dragiča v razprodanih Stožicah

Po prometno pestri soboti, ki je na cestah minila v znamenju zastojev, je gost promet pričakovati tudi danes. Pristojni zastoje pričakujejo predvsem na primorski in gorenjski avtocesti, pa tudi na lokalnih cestah v turističnih krajih. Ob tem svetujejo dobro pripravo poti ter previdno in strpno vožnjo. Ostali poudarki oddaje: - Razmere na severu Izraela se zaostrujejo. - Azerbajdžan pod plazom hudih obtožbam glede kršenja človekovih pravic in ravnanja s kritiki oblasti. - Pred slovenskimi odbojkarji prva tekma na olimpijskih igrah, in sicer s Kanado.

Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.

Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.Prav tako so se bolj pripravljeni prilagoditi mladim, ki na trg dela prinašajo drugačna pričakovanja, kot so jih ob prvi zaposlitvi imeli njihovi starši. Pomanjkanje delovne sile, ki jo zapolnjujejo tudi s privabljanjem delavcev iz tujine, pa je tudi razlog za organizacijo različnih zaposlitvenih dogodkov, na katerih se predstavljajo delodajalci.

Bližnjega vzhoda vendarle prihajajo znamenja rahlega optimizma glede možnosti dogovora o premirju v Gazi. Hamas bo danes odgovoril na izraelski predlog, o katerem pa Hamasovi pogajalci naj ne bi imeli večjih pripomb. Razmere na terenu se kljub okrepljenim diplomatskim prizadevanjem niso spremenile. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ponoči ubitih več deset ljudi. V oddaji tudi: - Ob 20. obletnici največje širitve Unije opozorila o pomanjkanju strategije - SDS in NSi vlagata zahtevo za ustavno presojo in zadržanje referendumov o evtanaziji in konoplji - Celjski nogometaši do drugega naslova državnih prvakov

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Vojna v Gazi med drugim odpira vprašanje morebitnega sobivanja Izraela in Palestine kot države. Za njeno priznanje sta se včeraj v Ljubljani zavzela premierja Španije in Slovenije. Razmere na Bližnjem vzhodu bodo osrednja tema srečanja skupine G7 na italijanskem otoku Capri in vrha Unije v Bruslju, ki se začenjata danes. V oddaji tudi: - Danes parlamentarne volitve na Hrvaškem: relativna zmaga se obeta HDZ, za glasovanje dela prost dan. - Začetek beneškega bienala: popoldne bodo odprli slovenski paviljon kot člen med skulpturo in arhitekturo. - Ob včerajšnjem prehodu hladne fronte največ težav zaradi močnega vetra in sneženja v višjih legah.

Začetek izredne seje državnega zbora so zaznamovali postopkovni zapleti in prekinitve. Opozicija je najprej želela umik predloga za posvetovalni referendum o uporabi konoplje v medicinske namene z dnevnega reda, zatem pa, da se umakne še predlog za posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ko bi morali glasovati o dnevnem redu in začeti sejo, pa sta sledili še nesklepčnost in prekinitev seje. Druge teme: - Razmere v večini bolnišnic se zaradi zdravniške stavke po večini drastično ne poslabšujejo, so pa velike težave pri nenujnih kirurških posegih. - Slovensko gradbeništvo v primežu podražitev in pomanjkanja kadrov. - Na Hrvaškem volijo parlament, zmaga se obeta stranki HDZ.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Izraelski napadi na človekoljubne delavce in razmere v Gazi so popolnoma nesprejemljive, je ameriški predsednik Joe Biden poudaril v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Združene države pričakujeje konkretne ukrepe Izraela. Po besedah zunanjega ministra Antonyja Blinkna je zdaj najbolj pomembna zaščita civilistov v Gazi ter zagotavljanje človekoljubne pomoči in varnosti človekoljubnih delavcev. Izrael je po pogovorih napovedal odprtje dodatnih humanitarnih poti. Ostali poudarki oddaje: - Centri za socialno delo: zakon o dolgotrajni oskrbi nedelujoč sistem. Na odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana čaka 800 upravičencev. - Danes objavljen razpis za samooskrbne sončne elektrarne, na voljo bo 14 milijonov evrov. Junija tudi razpisi za nakup električnih koles. - Kolesarski as Primož Roglič, ki je odstopil z dirke po Baskiji, včerajšnji množični padec glavnine prestal brez zloma. Slabše sta jo odnesla Vingegaard in Evenepoel.

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Pred današnjim zasedanjem sveta Nato-Ukrajina so številne prebivalce te države ponoči prebudile sirene in eksplozije ruskih raketnih napadov. Pred omenjenim srečanjem bodo obrambni ministri zavezništva govorili o nadaljnji podpori napadeni državi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere na Bližnjem vzhodu vplivajo tudi na najbolj politično obarvan evropski filmski festival, ki se začenja drevi v Berlinu - Zapleti pri uveljavljanju prve pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi; prve odločbe od več kot 800 vlog za oskrbovalca družinskega člana šele prihodnji mesec - Kopičenje mešanih komunalnih odpadkov v zbirnih centrih pri nas, potem ko so sežigalnice v tujini zaprle vrata zaradi remontov

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.