Podcasts about leninov

„Je nevyhnutné pripraviť muža, ktorý obetuje revolúcii nielen voľné večery, ale celý svoj život.“ Autor týchto slov takýmto profesionálnym revolucionárom dozaista bol. V. I. Lenin, od ktorého smrti 21. januára uplynulo presne sto rokov, bol mužom, ktorý revolúcii obrazne povedané obetoval nielen svoj život, ale v praktickom a desivom zmysle slova jej obetoval i milióny iných životov, o ktorých nič nevedel. Jeho súčasníci a spolupracovníci sa o ňom vyjadrovali ako o jednorozmernom až fanaticky zameranom človeku, pre ktorého politika a jej násilná revolučná podoba boli všetkým. Snaha radikálne prebudovať sociálnu realitu podľa konkrétneho ideologického kľúča, nebola pre Lenina len nejakou teoretickou či dokonca idealistickou kratochvíľou. Naopak, väčšinu svojho života sa snažil vybudovať politickú stranu, ktorá skôr pripomínala teroristickú organizáciu či jednoducho spolok radikálov, odhodlaných na všetko. Sám Lenin hovoril o strane nového typu a o násilí ako o nevyhnutnom červenom či revolučnom terore. Čo presne to znamenalo, sa ukázalo už krátko po nastolení boľševického režimu v roku 1917. Leninov príklad i nasledujúce desaťročia boľševickej vlády v Rusku a jej neskorší export do sveta pritom vyvoláva celý rad otázok. Ako bolo možné realizovať socialistickú revolúciu práve v Rusku, ktoré aj pre samotného otca vedeckého komunizmu Karla Marxa bolo nerozvinutou a zaostalou perifériou? A bol Lenin jeho ideovým následníkom a praktickým realizátorom jeho myšlienok alebo jeho osobitnou ruskou verziou? Jaro Valent z časopisu Historická revue sa rozpráva s politológom Tomášom Zálešákom. – Podporte podcasty denníka SME kúpou prémiového predplatného a užívajte si podcasty bez reklamy na webe SME.sk alebo v mobilnej aplikácii SME.sk. Prémiové predplatné si kúpite na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠predplatne.sme.sk/podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.

Nika Rozman je priznana in večkrat nagrajena gledališka, filmska in televizijska igralka. Leta 2010 je diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Zaposlena je bila v Mestnem gledališču Ljubljanskem in v Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor. V širši javnosti je najbolj prepoznana po vlogi kriminalistke Tine Lanc iz serij Jezero, Leninov park in Dolina rož. Med drugim je prejemnica Borštnikove nagrade za mlado igralko ter filmske nagrade Vesna za najboljšo stransko vlogo. Za oddajo Razkošje v glavi se je z Niko Rozman pogovarjal Miha Žorž.

Správy. Téma dňa. Deti z Modrovej mali vianočné trhy, na ktorých ponúkali kyslú kapustu z vlastnej výroby. Maturant Marek Odler vystúpil na Leninov štít v Pamíre. Glosa Hany Michalčíkovej o slovných barličkách.

Umenie na sídliskách, v parkoch či na fasádach verejných budov sme si počas posledných 30 rokov zvykli prehliadať, pretože vzniklo v období, na ktoré sme kultúrne zanevreli... Socialistické „monumentálky“ majú rôznu umeleckú kvalitu i mieru služobnosti dobe, v ktorej vznikli. Nie sú to len gottwaldovské „kameňolomy“ či hlavy Leninov nastoknuté na podstavci. Sú to i moderné preliezky, abstraktné skulptúry v zeleni sídlisk či efektné predelové steny v prostrediach zanedbanej „občianskej vybavenosti“. O soche v architektúre a jej veľkorysých produkčných programoch (o. i. o tzv. Hlave V stavebného zákona z roku 1965) sa Petra Hanáková rozpráva s kunsthistoričkou Sabinou Jankovičovou, ktorá aktuálne mapuje umenie sobášnych siení na Slovensku a socialistickému sochárstvu sa venuje viac ako 15 rokov. Pozrite si aj projekty mapujúce umenie tohto obdobia na Slovensku i v Česku: Združenie Resculpture.sk https://www.facebook.com/Resculpture.sk Bratislava - www.supissoch.sk Projekt Vetřelci a volavky https://www.vetrelciavolavky.cz Trnava https://sprava.trnava.sk/plastiky-a-susosia Piešťany https://www.piestany.sk/mesto/o-meste-1/sochy-diela Trenčín http://hlava5.sk Banská Bystrica http://supissoch.ssgbb.sk/o-projekte Spiš http://www.gus.sk/index.php/vystavy/aktualne/vystava/u-points Partnerom podcastu je spoločnosť KIA, pre ktorú je umenie inšpiráciou. Za spoluprácu pri nahrávaní ďakujeme Vysokej škole výtvarných umení v Bratislave.

Už na počátku 80. let zazvonil u dramatika Milana Uhdeho jeho brněnský kolega z disentu Jaroslav Šabata, muž, který výborně zvládal čtení mezi řádky. Oháněl se článkem z jakéhosi sovětského časopisu a upozorňoval, že autor se v něm dovolává Leninových dopisů z posledního období života, v nichž kritizoval Stalina a jeho „neloajální“ chování k soudruhům.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Putinovo Rusko sa vracia k uvažovaniu, ale aj metódam, totalitného Sovietskeho zväzu. Putin je ideovým dedičom Lenina i Stalina, vymenili sa iba lži, ktorými dnešné Rusko manipuluje ľuďmi, hovorí spisovateľ Peter Juščák. Súčasné Rusko sa zo svojich dejín totalitného Sovietskeho zväzu nijako nepoučilo, práve naopak - vracia sa k brutálnym represívnym metódam tajnej polície NKVD, kde jednotlivec neznamená vôbec nič. "To je katastrofa to ich myslenie, myslenia tejto veľmoci, ktorá tak ako myslela v roku 1945, keď násilne a protiprávne odvliekla tisícky nevinných Slovákov do gulagov, myslí aj dnes," tvrdí Peter Juščák. Autor knihy Odvlečení, ktorá mapuje osudy tisícok Slovákov, ktorých pri oslobodzovaní Červenou armádou násilne odvliekla sovietska tajná služba do gulagov v ZSSR. Tam na dlhé roky skončili mnohé úplne nevinné, neraz absolútne náhodné obete zo Slovenska aby tam tam celé dlhé roky, doslova za neľudských podmienok, otročili na rôznych stavbách či v baniach. Informácie o možných hromadných deportáciách ukrajinských detí putinovým Ruskom ho preto vôbec neprekvapujú. Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský

Stošestnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena drugi sezoni slovenskega Jezera oziroma serijama Leninov park/Rožna dolina. Mito, Igor in Aljoša so tokrat v goste povabili Urško Bračko, ki ustvarja knjižni blog Booknjiga, in z njo klepetajo, dokler jih ne vržejo iz kinodvorane. Urška je vse tri dele serije uvrstila na lestvico od meh preko okej do […]

Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath Predstava Shopping and fucking v Mini Teatru pa odstira problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega delaGallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva.

Matevž Luzar je režiser in scenarist televizijske serije Dolina rož, ki se končuje to nedeljo. Kot koscenarist je sodeloval pri vseh treh televizijskih nadaljevankah: Jezero, Leninov park in Dolina rož, ki so nastale po knjižni predlogi Tadeja Goloba. Prvo serijo Jezero je režiral skupaj s Klemenom Dvornikom. Ljubezen do filma, pravi Matevž Luzar, se je začela že v srednji šoli z gledanjem filmov in pisanjem scenarijev.

Igralca Sašo Tabakovića, ki ga širša publika pozna iz filma Pod njenim oknom, čeprav je v ljubljanski drami upodobil že lepo število likov, tokrat lahko poslušamo kot interpretatorja besedila kriminalnega romana Leninov park pisatelja Tadeja Goloba. V radijski hiši je namreč nastala zvočna knjiga, poglavjem katere po 19. uri na Prvem lahko prisluhnete vsak delovni dan. Saša Tabaković, kritičen do družbene in kulturne scene - pred časom je namreč izplaval tudi iz političnih vod -, svojo ustvarjalno energijo zdaj usmerja tako v oblikovanje gledaliških vlog, vedno bolj pa se kot vokalist posveča tudi različnim glasbenim zvrstem, zamikalo pa ga je tudi ustvarjanje verzov.

Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.

Večer v živo s Tadejem Golobom, pisateljem: »Morilca naredi odsotnost empatije« V tokratnem podkastu smo smuknili v zgodbe. Pokukali smo v ozadje njihovega nastajanja. Zanimalo nas je ustvarjanje napetih in temačnih kriminalnih romanov. Ali je pisanje o človeških sencah tudi avtorjevo zaziranje v lastne sence? Kaj so radosti in tegobe pisateljskega procesa? Naš sogovornik je Tadej Golob, avtor trenutno najbolj branih domačih kriminalk Jezero, Leninov park in Dolina rož. Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: -ali se s pisanjem kriminalke sooča ter predeluje lastne frustracije in temo duše, -kako »vstopa« v um morilca in kdaj ter kako je »zavohal« kakšen tip -človeka moraš biti, da nekoga ubiješ, -zakaj potrebuje »ekstremizem« alpinizma, -kako se je soočal z izgubo službe, -koliko njegovega alter ega je v Tarasu Birsi, -ali je zaradi različnih pritiskov in pričakovanj kdaj želel opustiti pisanje -in še marsikaj zanimivega iz ustvarjanja in življenja slovenskega najuspešnejšega kriminalkarja. Vabljeni na vecer.com

S Tadejem Golobom, avtorjem kriminalnega romana Leninov park, tudi avtorjem njegovega predhodnika Jezero in avtorjem naslednika, o katerem sta za zdaj znana le naslov (Dolina rož) in dogajalni prostor (Rožna dolina), sva se vsaj v domišljiji sprehajali v enem izmed ljubljanskih parkov. Lahko bi sedeli na eni izmed klopi, ker je bila tisti dan povsem lepa jesen, a smo raje vzeli lupo, šerlokovski klobuček in šli na toplo.  Kave iz avtomata nismo pili, čeprav bi jo glede na to, da zdaj že ves čas podtikava drobce iz romana, morali.  Smo se pa vrgli na turško kavo. Skuhali sva jo, nato pa s Tadejem klepetali Klara Škrinjar in Maja Čakarić, avtorici podkasta Strašno hudi. Ta zvočni izvod podkasta pa nastaja v sodelovanju s spletnim portalom za književnost in kulturo AirBeletrina. Na toplem in s kavo smo zavili najprej kar na prvi kraj zločina, v prostor, kjer je pisal roman Leninov park, in kjer je svojo literarno podobo dobival svet inšpektorja Tarasa Birse in njegovih kolegov.

Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.

Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman