Podcasts about predstava

Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji. V ljubljanski Drami je Marijana Brecelj nanizala dolgo vrsto izjemnih vlog, še bolj pa so si njen obraz in glas zapomnili televizijski in filmski gledalci in radijski poslušalci. 8. junija je praznovala okroglih 80 let in v desetletjih bogate ustvarjalnosti prejela številne ugledne nagrade, med zadnjimi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Najbolj pretresljiva je srhljiva aktualnost monodrame Nemško življenje. Iz zgodovine se nismo naučili nič. Še bolj pretresljivo pa je, da smo izgubili pravico obsojati preteklost, vse kar se je dogajalo. Čas, v katerem živimo, je morda še hujši od tistega med drugo svetovno vojno. Marijana Brecelj, igralka Še vedno veliko igra, to ji pomeni največ. Simpatična je, zgovorna, radoživa. Njen zadnji projekt je monodrama Nemško življenje, po besedilu britanskega dramatika Christoperja Hamptona, ki ga je je režiral Alen Jelen. V predstavi – to je sploh njena prva monodrama - igra Goebbelsovo osebno tajnico Brunhilde Pomsel, ki je v resničnem življenju šele pri 103 letih brez opravičil spregovorila o dolgo zamolčanem. Monodrama nam nastavlja močno ogledalo - o molku, prilagajanju, odgovornosti. Sooča nas z zgodovino in z nami samimi. Predstava je bila pred kratkim uvrščena v spremljevalni program Borštnikovega srečanja. Pod okriljem Primorskega poletnega festivala si jo bomo lahko v Kopru ogledali 28. julija. Predstavo je režiral Alen Jelen, nastala pa je v produkciji Škuc gledališča.  

Sokrat in sodobnost ali Vse o razhodu. To je naslov predstave, ki so jo v letošnjem letu na oder postavili dijaki 3. G Gimnazije Nova Gorica. Kako je zasnovana predstava, kakšna je glavna tema, kaj je bil največji izziv na odru in še kaj so povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

Julija 1995 so politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov zagrešile genocid nad Bošnjaki v Srebrenici. Predstava, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom, poskuša ponuditi uvid v izvedbo zločina, ki so ga zagrešili bosanski Srbi, ter v načine njegovega poznejšega razkrivanja in prikrivanja. Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedil: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Dramaturgija: Nika Korenjak Glasba: Sašo Vollmaier Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Kostumografija: Ina Ferlan Dokumente bral: Ivan Lotrič Gestus dr. Valentina Inzka, Visokega predstavnika OHR za Bosno in Hercegovino {2009-2021} Jezikovno svetovanje: Barbara Rogelj Oblikovanje tiskovin: Eva Mlinar Garderoba: Nataša Recer Igrajo: Ana Pavlin, Barbara Ribnikar, Jana Menger, Svit Stefanija, Gregor Čušin, Gregor Podričnik, Gal Oblak, Mario Dragojević, Tjaša Bucik, Gregor Luštek, Sašo Vollmaier/Manca Udovič

»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!

V Ljubljano se je vrnil Cirque du Soleil s predstavo OVO, ki gledalca popelje v barvit svet žuželk. Na odru se prepletajo akrobatika, ples, živa glasba in vizualni učinki, za brezhibno izvedbo pa stoji številčna mednarodna ekipa. Pogledali smo v zakulisje priprav – od vsakodnevnih treningov akrobatov in izdelave kostumov do zahtevne tehnične postavitve odra. Predstava ob vrhunskih akrobacijah odpira tudi teme sobivanja, drugačnosti in povezanosti. Zaodrje si je ogledala Urška Žižek, bere Lucija Fatur. Foto: Marie-Andrée Lemire

Ime tedna je postala Katja Felle, vizualna umetnica in idejna vodja izvirnega medgeneracijskega projekta Ustavi – zašij – ponastavi, v okviru katerega so članice Koroškega medgeneracijskega centra od leta 2015 šivale gobelin, velik dva krat tri metre. Gobelin z motivom živih barv, povzetim po posnetku ekranske motnje na televiziji, za katerega je umetnica izbrala staro rokodelsko tehniko vezenja, je na koncu zahteval več kot 11.700 ur šivanja, tri milijone vbodov in več kot 15 kilometrov preje. Kandidati so bili tudi: David Preložnik in Nenad Firšt, glavni koordinator in umetniški vodja najstarejšega in najpomembnejšega mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Sloveniji – Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki z bogatim sporedom in vodilom »petje kot sila povezovanja« praznuje 80 let. Jubilej spremljajo znanstvena monografija, dokumentarni film in pregledna razstava, Celje pa se z Mladinskim pevskim festivalom uvršča na glasbeni zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta.  Tomi Janežič, gledališki režiser, ki je z avtorskim projektom – predstavo 1973 – na 56. Tednu slovenske drame prejel tako Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala kot tudi nagrado občinstva. Predstava je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorizia in je del širšega projekta Dodekalogija, celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih predstav (1972–1983). Nedavno mu je Združenje dramskih umetnikov Srbije za režijo avtorske predstave 1981 namenilo tudi nagrado Bojana Stupice za leto 2025.  

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. “Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.Od kod vzdevek Pižama?»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«Kakšna je današnja mladina?»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijoPlaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»

"Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila", med drugim beremo v spremnem besedilu. Predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je kolektiv Beton Ltd. premierno uprizoril v jeseni leta 2013 in jo z velikim uspehom uprizarja še danes. Več pa v pogovoru s člani kolektiva, Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Brankom Jordanom. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbeno-plesni dogodek Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta jemlje navdih iz Logično-filozofskega traktata avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, pod idejo in koncept se podpisuje koreograf Gregor Luštek. V njej ustvarjalci raziskujejo meje zvoka in svobodo plesa. Ideja in koncept: Gregor Luštek Avtorji in izvajalci: Eduardo Raon Irena Tomažin Zagoričnik Gregor Luštek Kristijan Krajnčan Kristýna Peldová Scenografija: Eduardo Raon Gregor Luštek Asistentka: Leja Jurišić

Nocoj se bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel koncert godalnega ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana. V Narodnem domu Celje bo svoj 3. abonmajski koncert izvedel Celjski godalni orkester pod taktirko umetniškega vodje Nenada Firšta. Sinoči je pozornost vzbudila premiera predstave Catarina ali O lepoti ubijanja fašistov, ki jo je po besedilu portugalskega dramatika Tiaga Rodriguesa režirala slovenska režiserka Mateja Koležnik. Ljudje so med predstavo igralca Oleja Lagerpuscha skušali zvleči z odra, nekdo je vanj vrgel pomarančo, občinstvo je med predstavo žvižgalo. Oddajo zaključujemo z novico o odprtju zvočne razstave v Vodnikovi domačiji Šiška. Posvečena je pionirkam in pionirjem elektronske glasbe in opozarja na spolno pristranskost ter na geografski kontekst ustvarjalk in ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju!

Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell'arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime. A ime je nastalo spontano na avtobusu za Firence, kjer so se na šoli fizičnega gledališča spoznali Alenka Marinič, Anja Bezlova Završnik in Justin Durel, vsi se ukvarjajo tudi s pedagoškim delom in pripravljajo delavnice.Med najvidnejše dosežke delovanja uvrščajo ulični predstavi Pot v Tadam in Sanje uličarjev – pesem za park. Zdaj pa predvsem mlajše občinstvo, a tudi starejši niso izvzeti, navdušujejo s predstavo Krog v kvadratnem mestu, preprosto zgodbo o sobivanju in sprejemanju, zgodbo o tem, kaj se zgodi, ko se v kvadratnem mestu med samimi kvadratniki pojavi krog. Predstava v pripovedi klovnov Rose in Marjete Cvete je uvrščena v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica. Za kostume je poskrbela Katarina Zalar.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier

Galerija Družina trideset let delovanja obeležuje z razstavo Jaslic. Do sredine januarja je na ogled okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov iz zasebne zbirke umetnostnega zgodovinarja Andreja Dobleharja. Med njimi so tudi izdelki Jožeta Plečnika, kiparke Lize Hribar in patra kartuzijana Wolfganga Koglerja. Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič sta ustvarili predstavo Točke izginjanja, ki skozi več umetniških zvrsti raziskuje spomin; kako ta oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.

Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.

Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med

V Gledališču Glej bo premiera koprodukcijske predstave Manifest, ki temelji na besedilu ameriškega terorista Teda Kaczynskega z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost: Manifest. Režijo predstave podpisuje Tatjana Peršúh, avtor besedila in dramaturg je Boštjan Narat. V narodnem domu Maribor bodo zvenela dela vodilnih zahodnoevropskih skladateljev 19. stoletja (Robert Schumann, Felix Mendelssohn-Bartholdy, Franz Schubert). Nastopil bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom priznanega britanskega dirigenta Andrewa Manzea. Orkestru se bo pridružila nemška violinistka Isabelle Faust.

V petkovi oddaji oddaji Svet kulture se bomo odpravili na odrske deske in vas povabili na dve gledališki predstavi. V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana, ki jo je režiral Luka Marcen. Na malem odru novogoriškega SNG-ja pa bo premiera predstave 1982. Gre za enajsto v vrsti dvanajstih premier Dodekalogije, ki nastajajo v režiji Tomija Janežiča.

Konec tedna se je zaključil že 36. Liffe. Vrhunec filmskega festivala je bila sobotna podelitev nagrad. Nagrado vodomec, ki jo žirija na Liffu v sklopu Perspektiv podeli najboljšemu prvencu ali drugemu filmu, je prejel film Modra čaplja Sophy Romvari. Na festivalu je bilo sicer na ogled 93 celovečernih in 3 sklopi kratkih filmov iz 58-ih držav. V oddaji vam ponujamo tudi oceno predstave Matija Solceta U!-BU?, ter napoved koncerta ob 25 letnici Klavirskega tria Amael.

Režiserka Živa Bizovičar in dramaturg Nik Žnidaršič sta mlad gledališki tandem. Nase sta opozorila v času študija že kot posameznika, skupaj pa sta ustvarila odmevne in nagrajene predstave, kot so: Žene v testu, Juriš in Boško in Admira. Njuna zadnja premiera je bila že septembra v Prešernovem gledališču Kranj v koprodukciji z Mestom žensk. Nastala je po romanu v slovenščino doslej še neprevedene ameriške avtorice Kathy Acker z naslovom don Kihot, ki je bila sen. Predstava je v marsičem nenavadna, predvsem preseneča dejstvo, da sta segla po delu ameriške punk pesnice, pisateljice, eksperimentatorke in performerke, najbolj dejavne v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Hosťami relácie K veci boli komunikačná manažérka Eva Babitzová, moderátorka Denníka SME Zuzana Kovačič Hanzelová a šéfredaktor Denníka N Matúš Kostolný.Témou diskusie bolo, či majú tradičné médiá ignorovať alebo konfrontovať kontroverziu. Politici či influenceri totiž nepotrebujú médiá – majú vlastné kanály, na ktorých oslovujú tisíce fanúšikov bez nepríjemných protiotázok.V relácii K veci hostia hovorili aj o tom:či sa koalícii podarilo „zorbanizovať“ štandardné médiá,či dezinformácie rozložia Slovensko,kde je hranica medzi kritickou žurnalistikou a aktivizmom,ako sa štandardné médiá majú vyrovnať s nekritickými influencermi.

V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Na sedežu Slovenske matice je včeraj potekal posvet o Josipu Pangercu, politiku, podjetniku, glasbeniku in narodnem buditelju, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa bodo jutri v režiji Janusza Kice premierno uprizorili predstavo Kavarna italijanskega komediografa Carla Goldonija.

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo. V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.   Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kakšen svet sooblikujemo

Dorian Šilec Petek, režiser, oblikovalec prostora in avtor videa v gledališki predstavi Tukaj v temnem gozdu, Jona Fossa, norveškega pisatelja in dramatika, ki je leta 2023 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V igri Tukaj v temnem gozdu pripoveduje o tesnobi, psihološkem stanju in preizpraševanju človeka v 21. stoletju. Predstava je uprizorjena v nekdanjem Kinu Komuna, ki je prav s to predstavo na novo oživela nekoč priljubljeno kino dvorano.

V dvorani Frana Žižka Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo nocoj odvila slovenska premiera uprizoritve MEDEJA. Predstava v režiji Martina Kušeja je nastala v koprodukciji Drame SNG Maribor s Festivalom Dubrovniške poletne igre in s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu. Obiskali smo tudi Portorož, kjer te dni poteka 47. mednarodna konferenca Evropskega združenja klavirskih pedagogov.

V koprodukciji Cankarjevega doma, Glasbene matice Ljubljana, PKD Flamenko in Zavoda Koda: Manifest je nastala nova slovenska mladinska opera z naslovom Lisičja luna, ki so jo 20. in 21. septembra uprizorili v Cankarjevem domu. Po istoimenski knjižni predlogi Maše Ogrizek sta jo ustvarila skladatelj Matej Bonin in avtorica koncepta, koreografije in libreta Ana Pandur. Lisičja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v živali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neko noč, osvetljeno s polno luno, da bi rešila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. Še preden pade, jo prestreže črni ptič z rogovi in jo odnese nad krošnje dreves, globoko v Zimzeleni gozd – prostor »tam vmes«, oziroma mesto prehoda. Gozd obdaja krožna reka časa, v njem pa se Zoja znajde v družbi otrok, ki imajo dve luni časa, da se spremenijo v živali. Sprememba jih pelje v smrt, vendar pa niso ujetniki gozda. Če si zares želijo, lahko gozd zapustijo. Simbolno in pomensko bogata zgodba umetnikom daje veliko prostora za ustvarjanje. Opera združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije. Predstava teče. Zaznamujejo jo seveda ritmi, tu in tam skoraj hipnotični udarci na bobne, pa tudi stalno gibanje otrok ter vrteči se oder, na katerem so zarisane meje gozda. Dotika se vprašanj odraščanja, pa tudi osamljenosti, zapuščenosti, ljubosumja, težavnih odnosov v družini in hkrati poudarja pomen skupnosti oziroma plemena – Zojinega plemena, s katerim bo junakinja zapustila gozd. Deklica-lisica Zoja ... Ela Hribar, Ula Pretnar, Eva Brkovič Deklica-sova Sofija ... Ela Redondo Dražič, Iolanta Belyaletdinova, Evelin Škerjanc Deček-dihur Artur ... Filip Babič Podržaj, Peter Cencelj, Eva Ruparčič Deček-zajec Benjamin ... Ana Gajšek, Eva Brkovič Deklica-medvedka Medeja ... Nika Sotlar, Ana Mara Širca, Tisa Majcen Mojka Končar ... Rogata Tolkala / Varuhi ... Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar in Luka Poljanec Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete Lisičja luna obravnava težke in resne teme na skrivnosten in nekoliko temačen način (tudi z vidika luči in uporabe megle), hkrati pa ne deluje zlovešče in usodno, ampak spodbuja aktivnemu delovanju vsakega posameznika v skupnosti. Tako kot v knjigi pravi Rogata otrokom: »Prav je, da znamo prositi za pomoč, a ne smemo biti odvisni od drugih. Vsak od nas mora biti samostojen.« V Cankarjevem domu si Lisičjo luno lahko ogledate še januarja ali maja prihodnje leto.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Mnogovrstni umetnik, ki se poigrava z oblikami, formami, beži pred njimi – in govori o vlaku, za katerega si želi, da bi odpeljal s tega razčlovečenega sveta, ki mu vladajo Kralji Ubuji in se sprašuje, zakaj ljudje še vedno upoštevamo nepravične zakone vladajočih, brezčutnih, groteksnih figur, ki jih sam ne more več šteti za človeška bitja, vendar se jim zna upirati, z umetnostjo, ironijo, s humorjem ... Eden izmed najizvirnejših glasov lutkovne in animirane umetnosti – Matija Solce, ki je med drugim tudi doktoriral na Praški gledališki akademiji DAMU, se ne izpostavlja le kot umetnik na odrih, trgih in ulicah širom sveta, ali kot učitelj, akademski profesor, ampak hoče v prve vrste tudi takrat, ko gre za pravičnost in človečnost nasploh, ko gre za obstoj Gaze ... Pravi, da je zlomljen zaradi dogajanja na tem pogorišču, pokopališču človešnosti, zaradi ljudi, otrok in umetnikov, ki so že odšli, odhajajo zdaj, ko stradajo in umirajo ... Zavzema se za umetnost z odgovornostjo do sveta, za kreacijo, ki vpliva na družbo v globalnem smislu in spodkopava politiko kapitalizma ... Vseeno, čeprav številne nagrade in brezštevilna priznanja zanj niso merilo za umetniško vrednost, umetnika in njegove stvaritve, nazadnje je na letošnjem, 13. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, prejel glavno nagrado za predstavo Harms je kriv! Predstava je premiero doživela prav v dneh začetka ene najhujših, izraelskih agresij na Gazo, ki še traja in traja ... Fotografija: Lutkovno gledališče Maribor  

Prva premiera Prešernovega gledališča Kranj v novi sezoni bo uprizoritev dela ameriške pisateljice Kathy Acker »Don Kihot, ki je bila sen«. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Mestom žensk, je prvi prevod in uprizoritev dela te vodilne figure ameriške postmodernistične in feministične literature pri nas. V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so v okviru festivala Vilenica pripravili Okroglo mizo z naslovom Nova pravila bivanja.

Moja generácia narazila s predstavou, že demokracia nám prinesie len lepšie časy, hovorí v rozhovore Tereza Nvotová.V podcaste s Terezou Nvotovou sa dozviete:–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 1. minúty –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo si ako tému na film vybrala smrť dieťaťa v aute, ktorú spôsobí jeho otec;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 2:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že zabudnutie dieťaťa v aute je niečo, čo sa môže stať každému;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 3:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako funguje tento psychologický mechanizmus - syndróm zabudnutého dieťaťa;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 4:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že ide o automatické činnosti a náhlu zmenu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 6:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo v takýchto prípadoch nejde o nedbanlivosť;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 7:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo hľadáme vinníka bez snahy o pochopenie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 8:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako sa napraví vo väzení niekto, kto zabudne dieťa v aute;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 9:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ do akej miery to môžeme porovnávať s autonehodami;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 10:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či ide o divácky alebo festivalový film;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 12:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že celý čas ide o empatiu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 14:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či Martina Šimkovičová dokáže zničiť slovenský film;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 18:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ čo si myslí o argumente poslanca SNS Romana Michelka, že za tejto vlády by mali dostať peniaze iné projekty ako doteraz;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ okolo 20:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že Audiovidzuálny fond sa paradoxne stal nezávislým za smeráckeho ministra Maďariča;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 21:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že tichá sila diktatúry je v tom, že ju ľudia zo začiatku nevidia;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 21:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že mnohí filmoví tvorcovia odchádzajú zo Slovenska;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 25:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či sa bojí, že stratí slobodu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 27:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako jej generácia narazila s predstavou, že demokracia nám prinesie len lepšie časy;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 28:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či ju to vedie k bojovnosti, rezignácii alebo úteku;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 29:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že by sme sa nemali prepínať do hystérie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 30:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako nás sociálne siete ťahajú do neaktivity;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 32:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že deti sa naučili čumieť do mobilu od rodičov;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 33:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako nemôžeme od voličov chcieť, aby sa nepozerali na voľby cez emócie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 35:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že aj Zuzana Čaputová bola emocionálnou voľbou;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 36:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo si musíme vyberať lídrov, ktorí sú schopní emocionálne strhnúť masy;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 36:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že dokument o Mečiarovi nakrúcala preto, aby pochopila, prečo volíme autokratov;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 38:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo je "ochrana tradičných hodnôt" úsmevná;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 39:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že keď sa spolitizuje tradičná kultúra alebo hymna, prestanú patriť nám všetkým.

Moja generácia narazila s predstavou, že demokracia nám prinesie len lepšie časy, hovorí v rozhovore Tereza Nvotová.V podcaste s Terezou Nvotovou sa dozviete:–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 1. minúty –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo si ako tému na film vybrala smrť dieťaťa v aute, ktorú spôsobí jeho otec;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 2:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že zabudnutie dieťaťa v aute je niečo, čo sa môže stať každému;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 3:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako funguje tento psychologický mechanizmus - syndróm zabudnutého dieťaťa;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 4:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že ide o automatické činnosti a náhlu zmenu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 6:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo v takýchto prípadoch nejde o nedbanlivosť;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 7:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo hľadáme vinníka bez snahy o pochopenie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 8:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako sa napraví vo väzení niekto, kto zabudne dieťa v aute;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 9:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ do akej miery to môžeme porovnávať s autonehodami;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 10:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či ide o divácky alebo festivalový film;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 12:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že celý čas ide o empatiu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 14:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či Martina Šimkovičová dokáže zničiť slovenský film;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 18:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ čo si myslí o argumente poslanca SNS Romana Michelka, že za tejto vlády by mali dostať peniaze iné projekty ako doteraz;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ okolo 20:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že Audiovidzuálny fond sa paradoxne stal nezávislým za smeráckeho ministra Maďariča;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 21:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že tichá sila diktatúry je v tom, že ju ľudia zo začiatku nevidia;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 21:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že mnohí filmoví tvorcovia odchádzajú zo Slovenska;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 25:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či sa bojí, že stratí slobodu;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 27:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako jej generácia narazila s predstavou, že demokracia nám prinesie len lepšie časy;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 28:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ či ju to vedie k bojovnosti, rezignácii alebo úteku;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 29:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že by sme sa nemali prepínať do hystérie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 30:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako nás sociálne siete ťahajú do neaktivity;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 32:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že deti sa naučili čumieť do mobilu od rodičov;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 33:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ako nemôžeme od voličov chcieť, aby sa nepozerali na voľby cez emócie;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 35:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že aj Zuzana Čaputová bola emocionálnou voľbou;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 36:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo si musíme vyberať lídrov, ktorí sú schopní emocionálne strhnúť masy;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 36:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že dokument o Mečiarovi nakrúcala preto, aby pochopila, prečo volíme autokratov;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ po 38:00 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ prečo je "ochrana tradičných hodnôt" úsmevná;–⁠⁠⁠⁠⁠⁠ od 39:30 –⁠⁠⁠⁠⁠⁠ že keď sa spolitizuje tradičná kultúra alebo hymna, prestanú patriť nám všetkým.

Ekipa iz RS Explained iz Banja Luke - Vojo Savić, Marko Šikuljak i Željko Svitlica - objašnjavaju Republiku Srpsku Beleške https://www.youtube.com/@RSRSExplained/videos https://www.politika.rs/sr/clanak/684371/uti-caj-ni-ame-ric-ki-blo-ger-u-ba-nja-lu-ci https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B0%D0%B1%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D1%86%D0%B5%D0%BB%D1%83%D0%BB%D0%BE%D0%B7%D0%B5_%D0%98%D0%BD%D1%86%D0%B5%D0%BB

V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.

V rozhovore s Braňom Bezákom, lektor kritického myslenia a spisovateľ Ján Markoš hovorí  aj o tom či politici hrajú divadlo aké má v politike miesto náboženstvo aký je vzťah potrieb jednotlivca a spoločnosti či by sme mali prestať chodiť na dovolenky Lovte slová v novej hre Denníka N. Zahrajte si Slovosleď: www.dennikn.sk/slovosled

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

V Poletnem gledališču Studenec bo v soboto premiera domače gledališke predstave, igre s petjem, Črna žena.

Rožljaj, Žlampaj in Dante ne potrebujejo prav nikakršnih priprav za vlogo zmajev, bili so že sami po sebi prav lepo zmajasti. Predstava se je lahko začela … Pripoveduje: Miranda Trnjanin. Avtorica: Marjeta Rovšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Tonska mojstrica: Sonja Strenar. Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, marec 2022.

Vojna, ktorú chcel Donald Trump ukončiť za prvých dvadsaťštyri hodín od nástupu do funkcie prezidenta, stále trvá a zatiaľ, čo jeho vyslanec chodí do Kremľa rokovať pomaly každý týždeň, ruské rakety stále dopadajú na ukrajinské mestá.Putin pritom opakovane hovorí, ako mu ide o zastavenie bojov, no na stôl dáva podmienky, ktoré by pre žiaden suverénny štát neboli prijateľné. V posledných dňoch sa však objavil aj mierový plán samotnej Ameriky, ktorý sa od toho ruského až tak veľmi nelíši.Čo teda navrhuje Trump Moskve a Kyjevu, prečo tlačí hlavne na Ukrajinu, aká bude budúcnosť Krymu a nakoľko sa vôbec pohli celé mierové rokovania?Eva Frantová sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s politológom, univerzitným profesorom a analytikom Alexandrom Dulebom.Zdroje zvukov: The Wall Street Journal, The TelegraphOdporúčanie:Už som ho raz odporúčala, ale dnes mi to vzhľadom na tému opäť nedá. Ak sa chcete o Trumpovej politike dozvedieť viac, zapnite si podcast Sky News Trump 100. Reportéri v ňom sledujú prvých sto dní Trumpovej administratívy. Pre mňa je to každodenná dávka absolútneho bizáru spojená s insightmi priamo z Bieleho domu. Navyše, práve dnes je to presne sto dní, čo je Trump v úrade a podcast bude pokračovať aj ďalej. Skúste ho!–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Predstava "Šestorica protiv Turske" pred sarajevskom publikom unatoč protivljenju Turske. U Skupštinu Srbije stigao prijedlog za sastav nove Vlade, među predloženim ministrima deset novih imena. Donald Trump izuzeo pametne telefone, kompjutere i druge elektronske uređaje iz paketa carina.

Spoločnosť Microsoft predstavila balík AI funkcií pre svoj operačný systém Windows. Zároveň sa na trh dostávajú prvé zariadenia s hardvérom špeciálne určeným pre umelú inteligenciu od Microsoftu.O tom, ako sa s týmito zariadeniami pracuje, aké funkcie založené na AI Windows prinesie a ako obstoja v porovnaní s tými, ktoré do svojich systémov čoskoro zavedie spoločnosť Apple sa v podcaste SHARE rozprávajú redaktori Živé.sk Lukáš Koškár a Maroš Žofčin.V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Aký hardvér bude podporovať najnovšie AI funkcie Microsoftu.Prečo sa zatiaľ spoločnosť zameriava iba na ARM platformu.Aké je to dnes pracovať vo Windows na ARM.Aké funkcie umelej inteligencie Microsoft prisľúbil.Čo z toho dnes reálne Windows obsahuje a na čo sa ešte len čaká.Téme sa venujeme aj v týchto textoch:Veľký problém pre Microsoft: Sťahuje dôležitú novinku z Windows, aký bude jej ďalší osudNotebook s viac ako 15-hodinovou výdržou? To je nový Asus Vivobook S 15Microsoft uvoľnil veľkú aktualizáciu pre Windows 11, avšak nie pre všetkých. Kto ju získa a kedyPodcast SHARE pripravuje magazín Živé.sk.

Dnešný podcast TELO je venovaný aktuálnej téme, ktorou je chudnutie do plaviek. Predstava, že sa na verejnosti máme ukázať len v plavkách, môže byť pre niekoho naozaj priam až desivá, prečo je to tak? Vypočujte si rozhovor s trénerkou Jankou Šimkovič po prihlásení sa do služby predplatného Aktuality Navyše.Ide leto, plánujeme sa kúpať a odhaľovať viac ako po iné ročné obdobia. S tým však pre niektorých ľudí začína aj stres. Čo ak moje telo nie je dostatočne vyšportované, správne vyrysované a moja váha vybočuje z tabuliek? Čím to je, že týmito obavami mnohí z nás tieto dni reálne aj žijú? Spoločenským tlakom? Porovnávaním sa s inými? A hlavne – čo teda s tým? Fungujú rýchle diéty?O motivácii, ale aj správnom chudnutí sa dnes budeme rozprávať v bonusovej epizóde podcastu Telo, v ktorej sme sa rozprávali s Jankou Šimkovič.Trénerka a zakladateľka populárneho portálu o cvičení a zdravom životnom štýle Supershape vám v rozhovore prezradí viac o tom, ako si ona sama vyskúšala všetky možné diéty od u nás tak dobre známej kapustovej diéty, cez trend jedného jablka denne, až sa postupne dostaneme aj k tomu, aké trendy, či už trendy krásy alebo aj stravovania, letia dnes a či sú správne. Rozprávať sa s ňou bude Martina Smatanová. Celá séria TELO je súčasťou služby Aktuality Navyše, a preto tento podcast preto nenájdete v podcastových aplikáciách, ale len na našom webe po zaplatení predplatného a prihlásení sa pod žltým tlačidlom. Vypočuť si novú epizódu spolu so skutočnými príbehmi Slovákov a Sloveniek môžete až po prihlásení do služby Aktuality Navyše. Pridajte sa k nám zakúpením predplatného >>Podcastovú sériu TELO moderujú Henrieta Hanáková a Martina Smatanová. Autorom scenárov je Peter Hanák.

Tento diel je pokračovaním rozhovoru o hneve (diel č.101) s hrovou terapeutkou Soňou Pekarovičovou známou aj cez projekt Centrum Dys. Rozoberáme v ňom pasívnu agresivitu ako formu hnevu, ktorá je celkom rozšírená, no u detí sa o nej až toľko nehovorí. Okrem hnevu sme pomenovali aj smútok a sklamanie ako ďalšie emócie, ktoré zvyknu byť pre nás náročné. Otvorili sme aj tému porovnávanie a miesto klasického “neporovnávaj” sme priniesli pohľad, ktorý oslavuje fakt, že každý sme iný. Soňa sa venuje senzorickej integrácii a pezradila nám ako môžeme zmyslové vnímanie využiť pri spracovávaní hnevu. V máji (24.-26.5.) organizuje Soňa Pekarovičová aj zážitkový kurz Sila hnevu. Ak máte záujem, píšte jej čím skôr na pekarovicova@centrumdys.sk Viac info tu: https://www.centrumdys.sk/sluzby/vzdelavanie-rodicov/zazitkove-kurzy/

… in primer izginulih klobukov … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Naše verejnoprávne inštitúcie nikdy úplne verejnoprávne neboli, nikdy v nich neprebehla skutočná očista od mečiarizmu, ani od komunizmu. My sme sa ten zásadný mravný krok urobiť báli, hovorí Boris Kršňák, ktorý v Slovenskom rozhlase pôsobí už bezmála 30 rokov. Podľa neho vládna moc RTVS zrejme ovládne. No a verejnosť? „Ak žiadaš od občanov aby sa ťa zastali, tak musia mať dôveru v toho, koho sa zastanú,“ hovorí Kršňák.Verejnoprávna RTVS končí a s ňou skončí zrejme aj akákoľvek snaha o verejnoprávne média nezávislé nielen od tlaku vládnej moci, ale i od tlaku väčšinovej verejnej mienky a diktátu komercie. Napokon, síce najmenší, ale o to hlučnejší koaličný líder Andrej Danko to povedal úplne jasne: „Keď raz riadite štát, tak už treba prestať s tými tanečkami… A tí ľudia sa majú z tých funkcií pratať. Takže prestaňme tu už trepať o nejakých výberoch a neviem čo. My riadime štát…“Predstava francúzskeho kráľa Ľudovíta XIV: „Štát som ja,“ tak zjavne našla naplnenie aj tu u nás, v Strednej Európe 21. storočia. V boji o verejnoprávnosť síce RTVS – predtým Slovenský rozhlas a Slovenská televízia, dostávali zabrať prakticky od akejkoľvek doterajšej politickej moci, ani jedna z nich – a to dokonca ani vlády povestného Vladimíra Mečiara, ale k verejnoprávnosti nepristupovali s takým zjavným mocenským apetítom a ani s takým dešpektom k tomu, čo tento inštitút pre samotnú verejnosť predstavuje. Proste, keď platí, že štát sme my, tak potom motto: „vyhraj voľby a môžeš všetko,“ dáva zjavnú – i keď len mocenskú, logiku.„Snaha ovládnuť verejnoprávne médiá tu bola od začiatku. Pokúšali sa o to všetky politické garnitúry pretože STV a SRo (dnes RTVS) nikdy neboli čisto verejnoprávne a vždy tam bola možnosť politických zásahov. Dnes je to však iné v miere mocenskej arogancie a snahy o absolútne ovládnutie. Mám ale strach aj z toho, že teraz môžu do RTVS vstúpiť absolútni nímandi, teda ľudia, ktorí nemajú tušenie nielen o tom, čo je to verejnoprávnosť, ale ani o tom, čo je to žurnalistika a že to budú tí najhrubší a najprimitívnejší služobníci,“ pripomína skúsený verejnoprávny novinár Boris Kršňák.Ustojí RTVS tento nerovný súboj? Postavia sa za svoju inštitúciu aspoň jej zamestnanci a bude hodnota tejto našej verejnoprávnosti stelesnená telerozhlasom tým, čo bude brániť i samotná verejnosť? No a prečo to dospelo až sem, do bodu, keď padá ďalšia z kľúčových inštitúcií demokratického a právneho štátu?„Základný problém je v tom, že my – v STV a v SRo, sme nikdy tomu nášmu poslucháčovi a divákovi nedali jasne najavo, že si tak vážime tú inštitúciu a že za ňou aj skutočne stojíme, aby sme ich presvedčili o tom, že aj im stojí za to, za RTVS dnes stáť,“ hovorí Boris Kršňák a tvrdí, že k ďalšiemu vývoju je značne skeptický pretože vládna moc je podľa neho valec, ktorý sa nezastaví pred ničím.Počúvate Ráno Nahlas, s dlhoročným verejnoprávnym novinárom Borisom Kršňákom z RTVS. Pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.

Som strašne smutný z toho, ako to šesť rokov po vražde Jána a Martiny dopadlo pretože útoky na novinárov sú v porovnaní s minulosťou oveľa tvrdšie a sú ešte tvrdšia ako počas mečiarizmu. Tá vražda bola otrasná a napriek tomu vidíme, že tí, ktorí majú vplyv na verejný diskurz vôbec nehamujú. A je otázkou času, kedy príde k nejakej facke, bitke novinára či nebodaj i k čomusi horšiemu, varuje novinár Karol Sudor.Je šesť rokov po vražde novinára Jána Kuciaka a Martiny Kušnírovej, no napriek brutalite tohto zločinu je dnes atmosféra v spoločnosti ešte ponurejšia a ešte nevraživejšia. Verbálna agresivita ovládla nielen svet internetu, ale preliala sa i do prejavov a diskusií aj tých najvplyvnejších politikov. Vládna moc si explicitne definuje kritické médiá ako svojich nepriateľov, slovníky mienkotvorcov čoraz viac hrubnú, mentálne skratky pribúdajú a je tak načase si postaviť otázku, či sa celá táto rieka verbálnej frustrácie, hnevu, šikanovania a až nenávisti raz napokon nevyleje i do skutočného sveta, tam za obrazovkami počítačov a v uliciach nebude opäť úradovať brachiálne násilie. Napokon, Slovensko s tým už má svoju temnú skúsenosť a to nielen v časoch vraždy novinára Kuciaka, ale aj v ére mečiarizmu.Polarizuje sa čoraz viac však aj celá spoločnosť a pamätníkom to opäť môže pripomínať doby vlády Vladimíra Mečiara. Dnešná doba však na scénu priviedla aj celkom nový fenomén sociálnych médií a z nich vyrastajúcej dezinfoscény či takzvaných "alternatívnych médií" kde už jeden tábor vôbec neverí tomu druhému, slovo kompromis sa chápe ako slabosť či zlyhanie a kde si už nielenže prestávame rozumieť a uznávať spoločné hodnotové rámce, ale kde sa čoraz viac do diskurzu vkráda i otvorená a vedomá dehumanizácia oponentov.„Konšpiračné média nie sú alternatívou klasickým médiám. A ja ani neviem, prečo sa im hovorí alternatívne médiá. Aká alternatíva? Alternatíva by malo byť niečo relevantné, ale niekto, kto sa vyslovene vtiera aktuálne vládnucej politickej garnitúre predsa nie je žiadna alternatíva médiám, ktoré si kriticky robia svoju prácu a teda to, čo je poslaním médií,“ hovorí dlhoročný novinár a majster rozhovoru Karol Sudor.Ako vníma dnešné Slovensko človek, ktorý ho už dlhé roky skúma v stovkách rozhovorov s našimi spolu rodákmi? Kam sme sa posunuli a v čom sme sa zmenili? Prečo sme tak nespokojní a frustrovaní a na strane druhej, prečo má zmysel sa občiansky angažovať a nestrácať nádej? Kde dlhoročný novinár vidí príčiny poklesu dôvery ku klasickým médiám, v čom ako médiá zlyhávame a prečo pre neho nie sú konkurenciou takzvané alternatívne médiá? No a napokon, ako vníma tlak vládnej moci a majú novinári dnes dôvod na obavy?„Oni vedia, že novinárov nezastrašia. Predstava, že ľudia, ktorí toľko toho prežili a ktorí odhalili také množstvo vážnych vecí a boli už toľkokrát vypovedať na polícií i súdoch, tak že sa teraz zľaknú lebo vládna moc verbálne pritvrdila je úplne naivná. Neverím, že relevantných novinárov vládna moc zastraší,“ tvrdí novinár denníka N Karol Sudor.Ráno Nahlas s novinárom Karolom Sudorom. Pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.Mentioned in this episode:Vražda Jána a Martiny Vyšetrovanie

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 128 je bil gost dr. Zoran Milivojević, izjemen psihoterapevt z mednarodnimi priznanji. Je strokovni direktor Psihopolisa, avtor pomembnih del o čustvih in vzgoji, ter mednarodni predavatelj. Objavil je več knjig, med drugim "Emocije" in "Formule ljubezni", ter sodeloval v številnih mednarodnih projektih. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zaljubljenost in ljubezen Iskanje in izbira partnerja Spojitev srca in razuma Zoranova izkušnja zaljubljenosti Izhod iz iluzije zaljubljenosti Izzivi za mlade moške Internetni načini spoznavanja ljudi Kako znižati pričakovanja v ljubezni Narcisizem Duhovne sfere v psihoterapiji Kompromis med partnerjema Predstava o ljubezni Racionalni izbor partnerja

Predstava, že ľudia s intelektovým či mentálnym znevýhodnením nemajú sexuálne túžby je veľký mýtus. Nie je to pravda, v niektorých prípadoch je to u týchto detí aj skôr a silnejšie, než u bežnej populácie, hovorí Národná šéfka Špeciálnych olympiád Eva Gažová Vranková. Tá v Ráno Nahlas už na jar upozornila na fenomén sexuálneho zneužívania týchto detí. Špeciálne olympiády preto rozbehli program vzdelávania rodičov, ale aj detí ako najlepšej obrany voči zneužívaniu.Až 8 z desiatich dievčat, ktoré boli sexuálne zneužívané, malo nejakú formu intelektového či mentálneho znevýhodnenia. V prípade chlapcov, to bolo až v 70 % prípadov. O tomto fenoméne zneužívania tých najbezbrannejších z bezbranných hovoria aktuálne celosvetové štatistiky. A sexuálne zneužívanie intelektovo či mentálne znevýhodnených detí sa deje aj na Slovensku. Deje sa to, len je to téma - napriek svojej hrozivosti, neraz u nás vo verejnom priestore prehliadaná až tabuizovaná.Tému sexuálneho zneužívania intelektovo či mentálne znevýhodnených detí a mládeže sme v Ráno Nahlas otvorili už na jar, dnes sa k nej - pre jej závažnosť, opäť vraciame. Tentoraz však už v polohe aktívnej obrany voči sexuálnym predátorom. Pretože ešte dôležitejšie ako problém otvoriť a pomenovať, je sa tomu aktívne postaviť a naše deti - ako aj ich rodičov, naučiť ako sa voči sexuálnej agresii brániť.V tejto téme totiž panuje niekoľko veľkých mýtov. Od predstavy o páchateľoch, až po vytesnenie predstavy o sexuálnom živote a sexuálnych túžbach detí a mládeže s intelektovým, či mentálnym znevýhodnením. Podľa Evy Gažovej Vrankovej, jedna z kľúčových rád preto znie: Rozprávajte sa so svojimi deťmi aj na tieto témy a učte ich - už od šiestich rokov, čo je to súkromie. “Ten, kto prvý otvorí otázku sexu, sexuálneho zneužívania, ochrany voči nemu, ako i vzťahov medzi pohlaviami, tak ten vyhráva súboj o dôveru dieťata. Takže hovoríme rodičom, buďte to vy, pripomína Národná šéfka Špeciálnych olympiád. Problémom však podľa nej je i častá infantilizácia takýchto detí práve zo strany rodičov. Ďalším mýtom je i predstava o sexuálnych agresoroch. Väčšina sexuálnych agresorov totižto - na rozdiel od zastaralých filmových predstáv, nie sú žiadni cudzí muži v povestných baloniakoch motajúci sa pri školách. Naopak, dlhodobé štatistiky potvrdzujú, že väčšina sexuálnych predátorov sú osoby, ktorých obete - či ich okolie a komunita, dobre pozná a dokonca k nim majú aj dôveru. A vo väčšine prípadov zneužívania je to postavené práve na zneužití tejto- a neraz i dlhodobo a opatrne, budovanej dôvery zo strany sexuálneho agresora.“Najnebezpečnejšie v dnešnej dobe je tzv. online zneužívanie (teda cez virtuálny internetový priestor) pretože naši športovci sú často na sociálnych sieťach veľmi zdatní. Práve tam si ich potom ten agresor nájde a cielene vytipuje, že ide o dieťa s nejakou formou intelektového obmedzenia a teda tam to bude mať ľahšie. Naše deti sú pre toto svoje znevýhodnenie vyčleňované zo spoločnosti a keď si ho ten agresor nájde, presne vie, čo má robiť a ako si získať jeho dôveru. Agresor sa nikam neponáhľa, ale na konci toho všetkého je potom sex. Agresor si to pritom buduje tak, aby to sexuálne zneužívanie trvalo čo najdlhšie, varuje Eva Gažová Vranková. Zároveň ale dodáva, že symptómy zneužívania sú na dieťati odhaliteľné prakticky okamžite a ide o prejavy fyzické či psychické. Tá najzákladnejšia rada preto znie: “Majte otvorené oči, vždy a všade.”Počúvate Ráno Nahlas, dnes o tzv.Safeguardingu, teda o ochrane a vzdelávaní voči hrozbe sexuálneho zneužívanie intelektovo či mentálne znevýhodnených detí. S Národnou šéfkou Špeciálnych olympiád Evou Gažovou Vrankovou.