Podcasts about kristjani

Miks julgus kahelda oma mõtetes ja soov kuulata, mida kasutajad tegelikult arvad, viib parema digiteenuseni? Mida tähendab igapäevane innovatsioon digiteenuse arenduses?Seekordses saates on külas Kristjan Pillak, Postimees Grupi digiteenuste juht, kelle 20+ aasta teekond ulatub esimestest Geocities lehtedest täna suure meediamaja platvormideni.Räägime sellest, kuidas sünnib päriselt toimiv digiteenus ja millist rolli mängivad hästi sihitud fookus, andmeanalüütika, kasutajaintervjuud ja kiire prototüüpimine.Uurime ka, mis on hoidnud Kristjanit nii pikalt digiteenuste arenduse juures ning milliseid põnevaid projekte see teekond on toonud.Saates saad teada:- Mis on kolm kriitilist sammu iga digiteenuse loomisel?- Miks on oluline kahelda iseeneda mõtetes ja küsida, mida kasutajad tegelikult mõtlevad ja teevad? - Miks prototüüp on parim viis oma mõttelõnga testimiseks?- Miks mõni idee vajabki 10 aastat, et õigeks ajaks valmis küpseda?- Ja millist rolli mängivad koosloome töötoad ja disainmõtlemine igapäevases innovatsioonis.Fun fakt, Kristjani tiimi käe all elab endiselt edasi ka legendaarne Neti.ee ja sellel on rohkem kasutajaid, kui arvaksid! Saa teada, miks seda endiselt elus hoitakse.Lähemalt disainisprintidest: https://www.futurist.ee/disainisprintLähemalt postimehe teenustest päisemenüüs: https://www.postimees.ee

Na današnji velikonočni ponedeljek se kristjanke in kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Številni verniki bodo tradicionalno obiskali svoje sorodnike in prijatelje. Druge teme: - Javna razprava o predlogu novega pokojninskega zakona se končuje. - Ukrajinska vojska za vzhodno polovico države izdala opozorilo pred zračnimi napadi. - Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke bo potekalo v luči negotovih razmer.

Kristjani po vsem svetu danes zaznamujejo veliko noč, njihov največji praznik. Po cerkvah bodo potekale velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov. Na velikonočno jutro pa se bodo po običaju mnogi v krogu družine zbrali ob velikonočnem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: - Po razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini Kijev poroča o nadaljevanju spopadov. - Izrael napoveduje okrepitev pritiska na palestinsko gibanje Hamas v Gazi. - V slovenski Istri se povečuje zavedanje o nujnosti preventivnih akcij pred požari.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Kristjanke in kristjani po vsem svetu so z današnjimi velikonočnimi bogoslužji zaznamovali vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje, ki so darovali vstajenjske maše, so v svojih pridigah večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. V Vatikanu, kjer se je na trgu svetega Petra zbralo 35 tisoč ljudi, pa je papež Frančišek, ki sicer okreva po pljučnici, z balkona tamkajšnje bazilike zbranim podelil velikonočni blagoslov Urbi et Orbi, torej Mestu in svetu.

Pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, verniki danes zaznamujejo veliko soboto. Spominjajo se mrtvega Jezusa v grobu, kristjani pa bodo na ta dan k blagoslovu odnesli velikonočne jedi. Že včeraj, na veliki petek, je v baziliki svetega Petra potekal obred Kristusovega pasijona, zvečer pa ob rimskem Koloseju tradicionalni Križev pot. Ostali poudarki oddaje: - V Rimu nadaljevanje pogovorov med Teheranom in Washingtonom o jedrskem programu. - Med Moskvo in Kijevom danes nova izmenjava zapornikov. - Odbojkarji ACH Volleyja le še korak od naslova državnih prvakov.

S tradicijo in navadami je napolnjen današnji dan, vélika sobota, ko se kristjani spominjajo Jezusa v grobu. V pripravah na jutrišnji praznik, velíko noč, verniki k blagoslov odnašajo velikonočne jedi, zvečer bodo v cerkvah slovesne vigilije. Sinoči je v Rimu potekal tradicionalni Križev pot, v meditacijah, ki jih je za posamezne postaje napisal papež Frančišek, so odmevala svarila brez brezbrižnostjo današnjih gospodarstev in sebičnostjo. Ostali poudarki oddaje: Ameriški in iranski pogajalci v Rimu iščejo pot do jedrskega dogovora, iz katerega je izstopila prejšnja Trumpova vlada. Neučinkovitost slovenskega sodstva vpliva tudi na končurenčnost gospodarstva Začenja se končnica lige NBA, v kateri bo Luka Dončič prvič igral v dresu Los Angeles Lakersov

Letos vsi kristjani zahodnih in vzhodnih cerkva 20. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, dan Kristusovega vstajenja. Le vsakih nekaj let vsi praznujejo na isti dan, nazadnje je bilo tako leta 2017. Kristjani se na praznovanje pripravljajo s postom. Velikonočni prazniki nagovarjajo s posebno noto, a z istim sporočilom, da Kristusovo vstajenje osmišlja vero. Kako lahko verniki to sporočilo razumejo danes, med drugim premišljujejo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

V Osaki na Japonskem se danes začenja svetovna razstava Expo 2025, kjer se predstavlja 158 držav in regij, med njimi tudi Slovenija. Nosilna tema razstave je »Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja,« katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom. Organizatorji pričakujejo več kot 28 milijonov obiskovalcev, ki si bodo razstavo lahko ogledali vse do 13-ega oktobra. V oddaji tudi: - Srbski predsednik Vučić na provladnem shodu obračunal s političnimi nasprotniki. - Kristjani obhajajo cvetno nedeljo in začenjajo veliki teden. - S podelitvijo nagrad sklenili 55-i Teden slovenske drame.

V Osaki na Japonskem se je danes začela svetovna razstava Expo 2025 z naslovom Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja. Japonski premier Šigeru Išiba je ob odprtju poudaril, da svet tarejo različne krize, zato je prav v teh časih izjemnega pomena, da se ljudje z vsega sveta srečajo, razmišljajo o smislu življenja ter se srečujejo z najsodobnejšimi tehnologijami, različnimi pogledi in različnimi kulturami. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija si prizadeva za pospešitev razvoja umetne inteligence v Uniji. - V Sloveniji se zmanjšuje število sončnih elektrarn za samooskrbo. - Kristjani zaznamujejo cvetno nedeljo, maša v Vatikanu letos brez papeža Frančiška.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj nam je papež sporočil pri avdienci in da v Rimu poteka prvo srečanje v jubilejnem letu – posvečeno je medijskim delavcem. Za vas smo zbrali novice iz Svete dežele in druge novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Slišali ste tudi, kaj je apostolski vizitator v Medžugorju povedal o svojih vtisih bivanja med romarji in kaj nam sporoča teden molitve za edinost med kristjani.

Kristjani po vsem svetu se za Teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

Neka žena je pri srečanju svetopisemske skupine ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kristjani se danes spominjamo vseh svétih, torej svetnikov. Vendar je praznik postal znamenje splošnega …

Verjetno marsikdo ob omembi prvega novembra najprej pomisli, da je to dan, ki prinaša nekaj žalostnega in zamorjenega. Seveda, saj na ta dan oziroma vsaj na ta obiščemo grobove naših rajnih. Zato ta praznik lahko preživimo v precej sivih in žalostnih tonih, da ne rečemo kar v nekakšni zamorjenosti in turobnosti. Nenazadnje je to državni praznik z uradnim nazivom – dan spomina na mrtve, ki ga pogovorno pogosto imenujemo kar dan mrtvih. Vse to je seveda povezano še z manijo, ki jo imamo Slovenci, tako verni kot neverni, da na grobove znosimo na tone sveč in kupe cvetja, predvsem ikebane. Vse to ni toliko spominjanje na mrtve, kot je predvsem ukvarjanje z njimi, ki pa lahko izzveni v nekem lepotičenju krajev smrti, včasih tudi iz notranjih občutkov krivde ali predvsem dolžnosti. A še vedno ostanem le pri mrtvih. Ključni preobrat je v bistvu praznika, ki je v jedru krščanski. Kristjani namreč prvega novembra ne praznujemo kot dan spomina na mrtve, ampak kot praznik vseh svetnikov. Pomeni, da se spominjamo temeljnega dejstva, da grob ni zadnja postaja in da obstaja resničnost tudi onkraj tega. Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Zato apostol Pavel piše: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera … Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli« (1 Kor 15,17.20). Zato verujemo, da smrt ni končna postaja, ampak prehod v izpolnjeno bivanje pri Bogu. Pogled ni usmerjen v grob, v končnost, v tukajšnjost, ampak onkraj. Zato prvi november ni dan, ko bi bil človek zamorjen, ampak hvaležen in vesel. Hvaležen za vse, ki so že pokojni in sem z njimi prehodil del življenjske poti. Vesel zato, ker me krepi vera, da zdaj živijo polnost življenja pri Stvarniku. Praznik vseh svetnikov ne govori o umetniških kipcih in slikarijah po cerkvah, ki se pogosto naslanjajo na hagiografsko izročilo. Praznik govori o resničnosti, v katero so po koncu poti na Zemlji že številni vstopili – resničnost bivanja z Bogom. Resničnost vseh tistih, ki jih Cerkev uradno ni kanonizirala in razglasila za svete. Resničnost, ki je naša prihodnost. Prav zato smo na naši poti skozi življenje povabljeni, da že tukaj in zdaj okušamo to resničnost v pristnem odnosu z Bogom. Da se torej v tem odnosu vere že počasi navajamo in učimo domačnosti z Bogom, ki bo nekoč postala tudi tvoja in moja resničnost. Prav zato praznik vseh svetnikov ne more in ne sme biti nekaj zamorjenega. Seveda se lahko ob spominu na rajne še vedno zbudita žalost in bolečina, ampak bistveno je, da naš pogled ni usmerjen v tukajšnjo končnost, ampak zavedanje resničnosti, ki nas čaka. To pa je razlog, da smo lahko na ta praznik veseli in hvaležni – za resničnost, ki nas čaka.

“Kinnisvarajutud” podcasti 211. osas on meil külla kutsutud investoritest abielupaar Kärt Liivamägi ja Kristjan Liivamägi ehk üks riskijuht ja üks majandusteadlane. Räägime Liivamägidega nii nende investeerimisportfellist, kus omal kohal on ka kinnisvara, "Rahareede" podcastist ja selle lõpust ning Tenerifele korteri ostmisest. Saate esimeses osas arutame, kust tulevad Kristjani ja Kärdi nimede ette tiitlid riskijuht ja majandusteadlane ning kas nad oma portfelli hallates täidavad neidsamu rolle. Kasutame võimalust ja üritame Kristjanil verbaalselt veidi näpud sahtli vahele panna, et uurida, miks füüsilisel kinnisvaral nende pere portfellis suuremat rolli pole. Saate viimases osas keskendume täielikult Liivamägide viimatisele kinnisvarainvesteeringule, mis sai tehtud Tenerifel. Räägime, kuidas neil Hispaaniasse mineku mõte tekkis, mis on selle põhjusteks, kuidas kogu protsess kulges ning mis olid kõige suuremad katsumused. Jutu sees avastame ka täiesti uue koha, kuhu me kõik hea meelega järgmise objekti ostaksime - Costa Vaida. --- Podcast “Kinnisvarajutud” võtab luubi alla Eesti kinnisvaraturu ning üritab erinevad teemad sügavuti lahti võtta. Eesmärk on rääkida kinnisvarast kui varaklassist (väike)investori vaatenurgast ning olla valdkonnast huvitatutele abimeheks ja meelelahutuseks. Saatejuhid on investor ja kinnisvarahuviline Siim Semiskar ja kinnisvaramaakler ning 1Estate Kinnisvara juhatuse liige Algis Liblik. Kuulajad saavad kaasa rääkida, küsimusi küsida või saate kohta tagasisidet anda Facebooki grupis Kinnisvarajutud. Jälgi meid ka Instagramis: www.instagram.com/kinnisvarajutud/ Vaata ka meie koolituskeskkonda Kinnisvaraseminarid.ee ja Instagramis www.instagram.com/kinnisvaraseminarid/ Toeta meie tegemisi Patreonis ja saa ligipääs boonusepisoodidele ja muule lisamaterjalile: www.patreon.com/kinnisvarajutud

Tänase saate külalised Kristjan Roosileht ja Berit Heinmets jutustavad vabatahtlikust tööst ja sellega seonduvast Tansaanias. Kui Berit otsustas juba teist korda minna Tansaaniasse vabatahtlikuks, siis Kristjan seevastu tegi sealmail oma tavapärast tööd ning väisas rohkelt koostöötamise keskusi. Kuigi Tansaania on digirändurite jaoks hea paik, kus töötada (ajavöönd on sama), siis kipub internet aeg-ajalt alt vedama. Berit aga oli lähedalt seotud Tansaania naiste hakkamasaamise ning laste hariduse temaatikaga. Ta tunnistab, et naiste olukord on seal päris keeruline ning ta nägi seal sellist vaesust, millest enne ei teadnud. Saates tuleb jutuks ka Kilimanjaro tippu ronimine ning safaritel ringi vuramine. Beriti ja Kristjani tegemistest valmis reisisari „Vabatahtlikult Aafrikasse”. Vestlust juhib Liina Metsküla.

"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Kristjani moramo moliti za domovino, nas je pred drevišnjo zahvalno mašo spomnil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.Obrtniki razočarani nad paketom davčnih sprememb, ki je v javni obravnavi - pričakovali so predloge za razbremenitev plač, a jih ni.Brat Jan Dominik Bogataj o novem vatikanskem dokumentu z naslovom Rimski škof.Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno.

V Prazničnem jutru smo razmišljali o poveličevanju sv. Rešnjega telesa in krvi. Zakaj tovrstno češčenje Boga, ki je vedno navzoč v sv. evharistiji, če pa vsemogočni Bog tega ne potrebuje? In kaj je malikovanje, za katerega se zdi, da ga je v današnjem svetu vse več? Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, ki je spregovoril tudi o bližajočem se Dnevu za Magnificat.

Edina vredna stvar, ki jo je imel indijski berač je bila stara, umazana posoda. Z njo je prosil vbogaime. Zaradi svoje revščine je menil, da ni nič vreden in ničesar sposoben ter je zato najbolj ubog človek na svetu. Nekoč je stopil v starinarnico, da bi prosil miloščine. Pred starinarja je pomolil svojo umazano posodo. Trgovec pa je prosil berača, če sme samo za trenutek pogledati umazano posodo. Berač ga je rotil, naj se ga usmili in mu da samo toliko denarja, da si bo lahko kupil nekaj hrane, posodo pa naj mu pusti, saj je to edina stvar, ki jo ima. Toda starinar mu je, potem ko je dobro pogledal posodo, dejal: »Kakšen berač ste. Imate zlato posodo, ki je veliko vredna. Prodajte jo in bogati boste. Zlata je!« (Zgodbe in prilike, 79.). Kristjani smo prepogosto podobni temu prosjaku, ki se ni zavedal in ni znal ceniti vrednosti beraške posode. Ne zavedamo se in ne cenimo neizmerne vrednosti Svetega Duha, ki prebiva v vsakem izmed nas in nam naklanja svoje darove in karizme. Na binkoštni praznik smo povabljeni, da okusimo in cenimo preoblikovalno in posvečevalno navzočnost Svetega Duha, ki prebiva v nas. To je priložnost, da obnovimo obljube, ki smo jih izrekli pri krstu in birmi. Neki duhovnik je v študentskem domu srečal mladeniča, za katerega je dejal, da je najbolj žalosten človek, kar jih srečal v življenju. Sostanovalec, tudi katoličan, ga je vprašal: »Zakaj te ne srečam ob nedeljah pri maši?« Fant mu je odgovoril: »Ali bom šel sam iz celega nadstropja?« Študent je prejel dar moči Svetega Duha, a se ga je bal uporabljati. Pa ne samo študent, mi vsi smo pri krstu in pri birmi prejeli sedmero darov Svetega Duha: duha modrosti, razumnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu Božjega. S pomočjo teh darov lahko dosežemo velike stvari. Naučiti se jih moramo uporabljati. Lahko se vprašamo, kako to, da je dvanajst apostolov zmoglo oznaniti celemu svetu Jezusov evangelij in osvojiti cel svet za Kristusa, več kot milijarda današnjih kristjanov pa tega ni sposobna? Odgovor je preprost. Apostoli so popolnoma uporabljali darove Svetega Duha, mi pa ne. S pomočjo Svetega Duha ljudje dosežejo tako velike stvari, ki si jih niti ne predstavljamo. Napoleon Bonaparte je dejal: »Na svetu sta dve moči. Moč orožja in moč Duha. Moč duha je močnejša!« Če je ta vojskovodja, zavezan orožju, menil tako, lahko mi na današnji binkoštni praznik prosimo, da da bi pokazali s svojim življenjem, da je moč sv. Duha močnejša kot moč orožja.

Za nami so velikonočni prazniki. Kristjani ob teh praznikih podoživljamo Kristusovo trpljenje in smrt – še posebno pa njegovo vstajenje. Glede velikega petka smo bolj ali manj enakega prepričanja. Kristus je živel, bil je dober človek, pomagal je ljudem, bil je dober govornik, retorik, bil je čudodelnik. Vse to poskušamo dojeti in razumeti v koordinatah njegove človeške narave. Potem prideta trpljenje na križu in smrt. Tudi to je del naše narave. Velikonočno jutro pa postavi naše dojemanje življenja in Boga na glavo. Kristus, ki je umrl, vstane in živi. Na velikonočno jutro se svet razkolje na dva pola: na tiste, ki sprejmejo, da je Kristus vstal in živi, in tiste, ki ostajajo v človeških koordinatah – ki pravijo, da je to nemogoče, da ni res. Ne bomo govorili o tem, zakaj nekateri ne »morejo« verovati. Govorili bomo o nas, ki verujemo. V bistvu tudi nam – gledano s človeškimi očmi – Jezusovo vstajenje ni čisto jasno. Toda glede na to, da so evangelisti vse podrobno opisali v Svetem pismu, ki je za kristjane od Boga navdihnjena knjiga, je laže vstopiti v velikonočno logiko. In velikonočna osmina, to je teden dni po veliki noči, kakor ves velikonočni čas, nas Božja beseda potrjuje v naši veri. Danes, na tretjo velikonočno nedeljo, bogoslužje znova postavlja v središče naše pozornosti skrivnost vstalega Kristusa. Veliki teolog Romano Guardini je o Jezusovih prikazovanjih zapisal: »Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja /.../ ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno, saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, ki jo je moral doživeti, torej trpljenje in smrt. Vse je resnično. Jezus se je po vstajenju – skoraj ob vsaki prikazni – legitimiral. Kaj to pomeni? Vstajenje namreč ni izbrisalo znamenj križanja. Vsakič, ko se je prikazal, jim je pokazal prebodene roke in noge. Pa ne samo to: da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti.« Jezus se torej razodeva na različne načine. Po znamenjih, Božji besedi, najrazličnejših pričevalcih in karizmatikih. Glede na to, da kristjani verujejo, da so ustvarjeni po Božji podobi, to pomeni, da se Bog lahko razodeva po vsakem izmed nas. Apostol Janez je zapisal: Bog je ljubezen. Lahko bi rekli: kjer je ljubezen, tam se razodeva Bog. V bistvu smo mi ljudje, ko ljubimo in ko se ljubimo, najbolj ljudje, najbolj Božji.

Kristjani zahodnih cerkva - katoliške, anglikanske in protestantskih, tudi manjše pravoslavne cerkve danes praznujejo veliko noč Gospodovega vstajenja. To je najpomembnejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gre za največji čudež in srčiko krščanske vere. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj ljudi, ki se jim je Jezus - kot poročajo evangelisti - prikazal po vstajenju in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. V oddaji tudi o tem: - Po pomorskem koridorju s Cipra odplul drugi konvoj ladij s človekoljubno pomočjo za Gazo. - Hrvaška skupaj s še petimi evropskimi državami kupuje 20 novih protipožarnih letal. - Začenja se sezona klopov, strokovnjaki opozarjajo na nevarnost okužb.

Izteka se velika sobota - dan, ko se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu. Spokojni dan, namenjen tudi blagoslovu jedil, se je iztekel z velikonočnim bdenjem. Posebej slovesno je bilo v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Kristjani se danes spominjamo Jezusove smrti na križu, tudi letos tradicionalni križev pot v Koloseju.Na današnji praznik mnogi trpljenje doživljajo povsem drugače, kako je v Hospicu, bomo slišali v pogovoru s predsednico društva Renato Jakob Roban.Novela zakona o zdravniški službi ima podporo matičnega odbora, delo v času stavke zdravnikov bo kmalu določal zakon.Vreme - jutrišnja sobota sončna in topla, a vetrovna.

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.

Neka žena je pri srečanju ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest.

Spoštovani, sprašujem se, kaj sploh lahko povemo o Bogu? Nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je izvirni povzetek krščanskega verovanja, pove o Bogu le nekaj enostavnih besed: »Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.« Ali so te besede dovolj? Zagotovo lahko o Bogu povemo več. Vendar ali res? Kakšno je tveganje, ko povemo o Bogu preveč? Ko govorimo o Bogu, moramo biti zelo previdni, da iz Boga ne ustvarimo idola, ki ustreza našim pričakovanjem in predstavam, nakar sledi razočaranje, ko se kaj ne zgodi. Stara Cerkev se je tega zavedala, zato so veroizpovedne izjave o Bogu jedrnate in brez podrobnosti. Bog ni problem, ki ga je treba rešiti, ni vprašanje, na katero je treba odgovoriti, ni stvar, ki jo je treba dokazati, ni nauk, ki ga je treba pojasniti. Bog je skrivnost, ki jo je treba izkusiti. Verske izjave prvenstveno niso rezultat naše inteligence, ampak našega srca. Gre za odnos, tako kot ga imamo z drugimi. Kristjani izpovedujemo o Bogu v prvem delu Nicejsko-carigrajske veroizpovedi pet reči. Prvič, verujemo, da Bog obstaja. Priznavamo, da nismo mi Bog, ampak smo od njega odvisni. Drugič, verujemo, da je Bog, ki se je sam razodel, samo eden. Tretjič, verujemo, da je Bog Oče. Ne gre za spol ali projekcije človeškega očetovstva. Božje očetovstvo pomeni, da je Bog oseben in odnosen (občestven), ker je Trojstven. Ker je Oče, ni abstrakten in ravnodušen, ampak je v življenje sveta vpleten in vključen. Četrtič, verujemo, da je Bog vsemogočen. Priznavamo, da se Bog razlikuje od človeka, ker je v Bogu končna moč in vir vse moči. Bog je vsemogočen v svoji ljubezni, zato ni strašljiv. Božja vsemogočnost ne pomeni, da lahko Bog naredi vse, saj ne more neobstajati, lagati, grešiti, storiti zla, ker je to proti njegovi naravi. Triada atributov Božje vsemogočnosti, vsevednosti in vseprisotnosti govori o gospostvu Boga, zato ga imenujemo Gospod. Petič, verujemo, da je Bog stvarnik nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. To pomeni, da stvarstvo ni bog, in da obstajata materialna in nematerialna resničnost. Na tej točki mora naše natolcevanje o Bogu utihniti, kot je to storila prva Cerkev v svoji veroizpovedi. V Svetem pismu ni brez razloga zapisano: »Utihnite in spoznajte, da sem jaz Bog.« (Ps 46,11) »Gospod je v svojem svetem templju, umolkni pred njim vsa zemlja!« (Hab 2,20)

Kristjani po svetu se pripravljajo na božični večer. Po tradiciji ta vključuje obilno večerjo, po kateri se številni verniki odpravijo še k polnočnim obredom. Slovenski katoliški škofje, ki bodo polnočne maše darovali v stolnicah po državi, so v poslanici pozvali k zaupanju in obnovi mostov, ki so jih poleg narave načeli tudi konflikti in spori. Druge teme: - Izrael naj bi nadzoroval sever Gaze, na jugu širitev ofenzive - Avstrija z reformo nad pomanjkanje zdravnikov in predolge čakalne dobe - Do širše uporabe digitalnih zdravstvenih storitev tudi z opismenjevanjem starejših

Začel se je advent, čas priprave na božične praznike, ki so ga trgovci preimenovali v »veseli december«. Bistvo božiča so prekrili z lučkami, kolački, dedki Mrazi, Božički in darili. Pa vendar – tudi v 21. stoletju ljudje pričakujejo Odrešenika! Koliko filmov in zgodb je nastalo prav na podlagi tega vse človeškega hrepenenja in iskanja nekoga, ki je sposoben odrešiti svet. Ti junaki so navadni ljudje, ki imajo skrite čudežne moči in jih izkoristijo za reševanje. Take junake si ljudje želijo! Zamislite si, da bi nekdo našel način, kako ozdraviti vse vrste raka. Ne samo, da bi dobil Nobelovo nagrado, bil bi spoštovan in cenjen po vsem svetu. Ali pa, da bi nekdo bil tako nadarjen in karizmatičen, da bi napisal enkratno ustavo za vse narode, po kateri ne bi bilo nikoli več, nikjer več vojn, ampak bi se spori in težave reševali drugače. Ali pa »odrešenik«, ki bi iznašel pravilo, po katerem bi imeli vsi narodi enake pravice in dolžnosti, »obrobni« azijski in afriški narodi pa bi bili enakopravni z nami – razvajenimi, bogatimi evropskimi … Če priznamo ali ne, ljudje iščejo odrešenika. Nekateri ga iščejo v politiki, drugi tečejo za posebnimi »preroškimi« osebami; nekateri iščejo odrešenika med največjimi bogataši našega planeta, ki bi z desetino svojega bogastva lahko izbrisali lakoto med ljudmi, ali pa med geniji, ki bodo našli planet, na katerega se bomo preselili, če bomo našega uničili … Kristjani pa ob adventu pričakujejo pravega Odrešenika. Odrešenik, rojen v božični noči, stopa v naša srca, naše duše, tja, kamor drugi ne morejo ali kamor tudi sami včasih ne zmoremo vstopiti. Tam je kraj odrešitve, kjer nas On rešuje teme, da se spet in spet odločimo za življenje, ljubezen in upanje. Ob srečanju s takim Odrešenikom izgubimo strah pred prihodnostjo in strah pred močmi zla in hudobije. V svojem zemeljskem življenju ni reševal velikih svetovnih problemov, ampak je živel med nami kot preprost človek, ki je sredi vsakdanjega življenja zorel za svoje odrešenjsko poslanstvo. Stoji nam ob strani, ponuja rešitve za naše osebne težave in nas naredi sposobne za reševanje velikih svetovnih problemov z močjo ljubezni. Pridi, Gospod Jezus!

Spoštovani, ko govorimo o Bogu, tvegamo, kajti o najglobljih stvareh se ne da govoriti. Tako kot ne moremo definirati ljubezni, ker nam zmanjka besed; lahko pa jo izkusimo. Skušajmo opisati najlepši dan svojega življenja; ugotovili bomo, da ga ne moremo opisati v polnosti. Tako je tudi z govorom o Bogu. Življenje z njim niso le besede, ampak predvsem odnos. Če človeške ljubezni ne moremo izraziti z besedami, potem naše besede o Bogu slej ko prej padejo v vodo. Trojstvena ljubezen Boga Očeta, Sina in Svetega Duha ni povezana s številkami, to je s količino, ampak z odnosom, to je s kakovostjo. Manj časa bi morali razmišljati o Bogu, več časa pa bi se morali z njim družiti. Kakšen je naš odnos do ljubljene osebe? Ali o njej samo razmišljamo ali smo raje z njo? Običajno o ljudeh razmišljamo takrat, ko nismo z njimi. Na svojega zakonca mislimo, ko smo narazen. Na svoje otroke mislimo, ko so zdoma. Na svoje ljubljene mislimo, ko umrejo. Toda v trenutku, ko smo z njimi, o njih ne razmišljamo, ker smo v njihovi prisotnosti. Poskusimo svojemu zakoncu oziroma partnerju razložiti, zakaj ga ljubimo. Ali zato, ker je lep, pameten, zabaven, bogat, dober, plemenit, razumevajoč in prijazen? Čez čas postane tak opis plitek, ker ne odraža bistva ljubezni. Izkušenj ni mogoče izraziti samo z besedami. Če to drži za lepoto sončnega zahoda, nežen dotik dojenčkove roke, ljubezen, koliko bolj to velja glede Boga. S kom imamo lahko najtesnejši, najgloblji in najzaupnejši odnos? Z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Brez tega smo votli in je v nas praznina. On je naše okolje, v katerem bivamo, tako kot je voda okolje, v katerem živi riba. Ko kristjan reče Bog, reče hkrati tudi ljubezen, ker je Bog občestvo ljubečih se oseb. Krščanstvo je edinstveno zaradi ljubezni. Za kakšno koreografijo ljubezni gre! A ker ljubezni ne živimo, krščanstvo postaja zaradi svoje hinavščine najbolj osovražena religija poražencev na svetu. Zato ljudje raje verujejo v druge višje sile. Največji problem krščanstva smo kristjani. Kdor ljubi, ustvarja prostor za drugega. Francoski filozof Gabriel Marcel je zapisal: »Reči drugemu ljubim te pomeni ti ne boš umrl.« Dejansko nam lahko samo Bog reče: »Ti ne boš umrl, ker te ljubim z večno ljubeznijo.« Zato smo nesmrtni. To je utrdil francoski filozof René Descartes rekoč: »Mislim, torej sem.« Kristjan lahko to parafrazira in reče: »Bog me ljubi, torej sem.«

Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.

Spoštovani, izumi umetne inteligence bodo neizogibno spremenili prihodnost človeštva in ne bo šlo za znanstveno fantastiko. Zamenjujejo nas stroji, humanoidni roboti, ki naredijo neverjetne stvari, celo bolje od nas, a s svojo superinteligenco in singularnostjo nikoli ne bodo osebe. To me spominja na gospo, ki jo je bančna uslužbenka vprašala, zakaj posle ureja na bančnem okencu, ne pa na bankomatu. Odgovorila je: »Zato, ker me »stroj« ne vpraša, kako je z mojo revmo, vnukinjo, rožami in mačko.« Umetna inteligenca postaja novo božanstvo; lahko se bomo »naložili« na računalnik in s tem postali nesmrtni. Gre za nov čudež z imenom Homo deus, človek bog. Ali s tem ustvarjamo novega boga ali priklicujemo starega demona? Človek kot oseba, ki temelji na ogljiku, postaja neosebni robot, ki temelji na siliciju. Kristjani nismo fanatični disidenti, saj verjamemo v potenciale za izboljšanje družbe. Problem je, ker so posledice algoritmov tehnološke singularnosti odvisne od etike programerja in so neobvladljive in nepovratne. Civilizacija brez algoretike je zaradi možnosti zlorab obsojena na propad. Algoritmi lahko razumejo naše občutke bolj, kot razumemo sami sebe, in zlahka določijo, kateri študij, izdelek in sedež na letalu izbrati, kdo je naša prava ljubezen, kakšnega potomca si želimo, kaj je z našo umrljivostjo in na kaj naj stavimo … Začeli bomo govoriti: »Algoritem me je blagoslovil, ne pa Bog.« Toda človek kot bog se je vedno slabo izkazal. Namesto da bi priznavali oblast Boga nad oblaki, bomo zaupali podatkom, naloženim v oblake. Prihodnost umetne inteligence nas straši. Smo v paniki, ali gre za robotski prevzem centralizirane moči, nadzora, podatkov in nov sistem manipulacije. Kot teolog priznam, da bo podoba o Bogu na preizkusu, kajti pridevniki, ki opredeljujejo umetno inteligenco, so lastnosti, ki jih pripisujemo Bogu: vseveden, vsemogočen, vseprisoten, presežen, skrivnosten, neviden, nedojemljiv … Toda Bog kljub vsemu ostaja neprekosljiv zaradi svojega bistva, to je ljubezni, saj je Bog ljubezen (1 Jn 4,16), to pa umetna inteligenca ne bo nikoli. Kako utolažljivo je to. Hvala Bogu za Boga.

Kas palgatööga on võimalik rikkaks saada? Kuidas palka juurde küsida? Mis on Kristjani arvates kõige raskem töö maailmas ja millistel ametitel oleks tulevikus rohkem potentsiaali?

V oddaji je bil z nami p. dr. Mari Osredkar, govorili smo o prepletanju religijskih praks med kristjani, tudi v luči prihajajoče noči čarovnic. Kaj pravi na prakso klicanja duhov, polaganje rok, pošiljanje energije in podobno.

Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček (Pismo Filipljanom 1, 21).

Kutsusin külla Rahareede säravad tegijad Katri Telleri ja Kristjan Liivamägi, et koos arutada investeerimisega seotud teemadel. Kui Sa veel ei tea, mis on „Rahareede“, siis… „Rahareede“ on Eesti viimase aja üks populaarsemaid podcast'e, kus räägitakse lihtsas keeles elulistest rahaasjadest. Muuhulgas uurisin, millised on olnud Katri ja Kristjani ebaõnnestumised ning kas investeerimine on üldse mõeldud igaühe jaoks. Vestlust juhib: Mari-Liis Jääger

Millised kultuurilised erinevused on USA ja Eesti iduettevõtluses? Kuidas defineerib Kristjan Pactum'i kultuuri? Kuidas luua kaugtööd tegevas tiimis efektiivset kommunikatsiooni? Mis on Kristjani juhtimispõhimõtted? TalentHubi 52. podcasti külaline on Kristjan Korjus, PactumAI kaasasutaja ja CTO.

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Kristjani se na ta praznik spominjajo skrivnosti Kristusovega vstajenja od mrtvih. Kot so zapisali evangelisti, so Jezusa Kristusa križali na veliki petek, tretji dan po tem pa je ponoči oziroma zgodaj zjutraj vstal od mrtvih. Po krščanski razlagi je Jezus z vstajenjem odrešil svet, zato je velika noč praznik veselja in upanja, zmage življenja nad smrtjo, dobrega nad zlom. Škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Leon Novak in duhovnik Župnije Sv. Peter pri Mariboru - Malečniku dr. Sebastijan Valentan premišljujeta o sporočilu velike noči danes, o življenju v cerkvah, pa tudi o odnosih v družbi.

Kristjan Taska on noormees, kes alustas oma eluteed kolkas, liikus sealt Tartusse ja nüüd õpib Viljandi Kultuuriakadeemias näitlejaks. Mismoodi kohaneda muutustega, kuidas ja kas üldse võtta elus mingeid rolle ning mida otsida tulevikust? Need on küsimused, millele Taive ja Kristjan üheskoos vastuseid otsisid. Kristjani gruppi Geto Sweat saab kuulata siin: !https://open.spotify.com/artist/6u4ru2ppWs1IZQ4Ju1F09v?si=jYu8VvzATCmaWIXdHYsUyw Veel kolkaplika.raadios liina saade · Valik · Diana mõtleb Ühine kolkaplikadega! WWW.KOLKAPLIKA.EE

“Kinnisvarajutud” podcasti 122. osas realiseerimise ühe küllakutse, mille meile tegi 111. osas Capital Milli tegevjuht Kaarel Loigu ning käisime tutvumas Tallinna hetke ühe ägedama tornmaja Skyoniga. Meid võõrustas Capital Milli Baltikumi investeeringute juht Kristjan Kivipalu, kes oli meile enne salvestust valmis mõelnud korraliku spordiprogrammi, et siis hingeldatavate ja õhupuuduses saatejuhtide kõrval särada. Kristjani juhtimisel käisime keldrikorruse parklatest kuni katuseni hoone läbi ning muuhulgas osalesime ka trepijooksul, kus lõpuks suhu kerkinud veremaik tõi ühele saatejuhile meelde aastatetagused kahe lisaajaga korvpallimängud kuulsates Virumaa saalides ning teisele saatejuhile kangastusid kunagi noore ja vitaalsena Peda kehakultuuriteaduskonna suusalaagris mingitel kehvasti määritud puulippidel läbitud tõusumeetrid Tehvandil. Ehk siis tegelikult oli tahtmine saate pealkirjaks panna "Veri, higi ja pisarad Skyonis", sest oli nii ühte, teist kui kolmandat. Kui lõpuks Algisel ja Siimul jälle õhk ajust enam-vähem läbi hakkas käima, siis uurisime Kristjanilt, mis loom see Skyon ikkagi on. Sukeldusime maja peentesse haldusmehhanismidesse, tahtsime teada, kas Bruce Willis mahuks Skyoni ventilatsioonišahtides ringi roomama ning kas lifti laes on luuk, mida mööda saab põgeneda liftišahti. Need ja ka mõned oluliselt intelligentsemad küsimused said Kristjani poolt kõik kenasti vastatud ja loodame, et saatest rubriigist "veidi teistmoodi" saavad meie kuulajad natukenegi aimu ühe tänapäevase büroohoone hingeelust. --- Podcast “Kinnisvarajutud” võtab luubi alla Eesti kinnisvaraturu ning üritab erinevad teemad sügavuti lahti võtta. Eesmärk on rääkida kinnisvarast kui varaklassist (väike)investori vaatenurgast ning olla valdkonnast huvitatutele abimeheks ja meelelahutuseks. Saatejuhid on mikroinvestor ja kinnisvarahuviline Siim Semiskar ja kinnisvaramaakler ning 1Estate Kinnisvara juhatuse liige Algis Liblik. Kuulajad saavad kaasa rääkida, küsimusi küsida või saate kohta tagasisidet anda Facebooki grupis Kinnisvarajutud. Toeta meie tegemisi Patreonis ja saa ligipääs boonusepisoodidele ja muule lisamaterjalile: www.patreon.com/kinnisvarajutud

Večina kristjanov je opolnoči dočakala prihod božiča, praznik rojstva Jezusa Kristusa, ki prinaša mir, veselje in novo upanje. Katoliški škofje so pri polnočnicah pozvali k življenju v skladu z božjimi načeli; pa tudi, da je božič priložnost za razmislek o naših ciljih in medsebojnih odnosih. V oddaji tudi: - Papež Frančišek ob božiču ostro nad potrošništvo, pohlep in brezbrižnost - Združeni narodi kritični do dodatnih omejitev za delo žensk v Afganistanu - Bo energetska kriza izničila prizadevanja za prehod na zeleno energijo?

Minu seekordseks vestluskaaslaseks on aasta noore ettevõtja tiitli pälvinud Bikeep OÜ tegevjuht Kristjan Lind. Bikeep'i missiooniks, kõige laiemas mõttes, on edendada mikromobiilsuse kaudu keskkonnasäästlikkust, kvaliteetset elukeskkonda ja tervislikke elustiiliharjumusi. Nende põhitooteks on nutikas jalgrattaparkla, mis pakub lahenduse rataste ja tõukerataste mugavaks ning turvaliseks hoiustamiseks. Rääkisime Kristjaniga Bikeep'i tänaseks juba kümneaastasest eluteest ja tulevikuambitsioonidest ning samuti kuidas Kristjani enda ettevõtjaks ja juhiks kujunemise teekond on lahti rullunud. “Kui rääkida Bikeep'i visioonist, siis mind kõnetab väga '15 minuti linna' kontseptsioon, mis lihtsamalt öeldes tähendab, et kõik inimese igapäevaeluks vajalik peaks olema tema kodust 15-minutilise jalutuskäigu või rattasõidu kaugusel. See läheb hästi kokku ka meie tulevikunägemusega – kujundada meie linnad inimkesksemaks, keskkonnasäästlikumaks ja tervislikke elustiiliharjumusi soodustavamaks läbi mikromobiilsuse edendamise. Bikeep'i tagasihoidlik roll selles on muuta mikromobiilsussõiduki kasutamine ülimugavaks ja muretuks.” – Kristjan Lind Kuulake ikka ...

Kristjani smo še bolj poklicani odločno utrjevati sožitje in povezovati razklano družbo. K temu nas kliče advent, da se bo lahko Bog rodil v srcih ljudi in vsem naklonil človeškost, pravičnost in mir, tudi nam Slovencem in seveda vsem narodom, posebej prizadetim v vojnah in drugih nesrečah tega sveta.Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Kristjani smo še bolj poklicani odločno utrjevati sožitje in povezovati razklano družbo. K temu nas kliče advent, da se bo lahko Bog rodil v srcih ljudi in vsem naklonil človeškost, pravičnost in mir, tudi nam Slovencem in seveda vsem narodom, posebej prizadetim v vojnah in drugih nesrečah tega sveta.Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Po državi se je odprlo 2 tisoč 999 rednih volišč in 88 tako imenovanih volišč omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča. Volilni upravičenci se danes izrekajo o treh referendumih, in sicer o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Na predčasnem glasovanju je v torek, sredo in četrtek že glasovalo 3,91 odstotka oziroma nekaj več kot 66 tisoč 300 volivcev. Druge teme oddaje: - Članice Unije Ukrajini namenile približno 144 milijonov evrov za izvoz žita - Kristjani bodo na adventnem vencu prižgali prvo svečo - Francoski nogometaši prvi v osmino finala, Argentina do prve zmage na svetovnem prvenstvu

V novembrskih dneh imamo pogosto pred očmi grobove, ki so ob večerih preplavljeni z morjem prižganih sveč, podnevi s cvetjem … To je čas, ko se mi, ki še živimo, povežemo s svetom mrtvih, s tistimi, ki so onkraj ali kot verujemo kristjani: so pred Božjim obličjem. Obisk grobov ima tudi občestveni značaj. Kristjani so se zbirali k skupni molitvi pri grobovih mučencev, v katakombah ... Tudi slovenski prostor je dobil novo obliko občestvenih srečevanj na grobovih, ki jih desetletja ni bilo oziroma ni smelo biti. Ko je bila krvava vojna po zaslugi Kreona in njegovih veljakov končana in zmaga dobljena, je prišlo na vrsto čiščenje.

Pred dobrim mesecem se je začelo novo šolsko, zdaj pa še študijsko leto. Kako spodbuditi mlade, da se vsak dan znova v preizkušnjah in obveznostih odločijo slediti Jezusu in postanejo aktivni kristjani? Na to vprašanje je odgovarjal koordinator youngCaritas Maribor Florjan Ungar.

Kristjani 21. stoletja živimo med ljudmi, ki niso vsi verni. Mnogi raje kot tradicionalna verstva krščanske Evrope proučujejo in meditirajo na način vzhodnih verstev, ali pa se sploh ne ukvarjajo z vprašanjem o smislu življenja. V današnjem času doživljamo tudi velike spremembe vrednot, ki so zaznamovale našo zgodovino. Prav to pogosto izziva sovraštvo in ljudi na naši strani sili h graditvi vse močnejšega obrambnega zidu proti tistim na nasprotni strani, da se lahko za njim skrijemo in preživimo. Kako se torej srečevati s tistimi, ki so drugačni, drugače mislijo, vidijo svet drugače kot mi, celo pozdravljajo se drugače kot mi? Jezus svojih nasprotnikov ni premagoval z nasiljem, preklinjanjem, sovražnim govorom in protesti. Premagoval jih je s svojo dobroto in ljubeznijo, nanje je gledal z Božjimi očmi, ki nikoli ne delijo ljudi na »naše« in »vaše«, ozdravljal je bolnike ne glede na narodnost in versko pripadnost. Ko so v letu 2015 k nam začeli prihajali migranti v velikanskem številu, sem se, ko sem delovala med njimi, nehote spraševala: Ali je Bog tudi med migranti? Odgovor sem dobila, ko sem videla, kako je mlad policist stari muslimanki obul čevlje na ranjene noge, ali ko mi je gospod, bogve od kod, poljubil roke, da se zahvali za pomoč … Danes se prav tako pogosto spet sprašujem: Ali je Bog tudi med našimi nasprotniki, med protestniki, med onimi, ki nas prezirajo? In spet mi življenjske izkušnje govorijo, da Bog je tudi med njimi. In če je tako, potem je med njimi tudi kaj dobrega, neki otok, kjer bi se lahko srečali, se ogovorili in se sprejeli. Slovenske redovnice imajo izkušnjo iz bivše skupne domovine, ko so jih, pregnane iz enega kraja v drugega, v okvirih istih meja in zakona, sprejeli ljudje, ki niso bili katoličani, mnogi niti kristjani in še danes imajo med njimi svoje prijatelje … Ali znamo kristjani iskati dobre strani tudi med svojimi nasprotniki? Verjamem, da je veliko dobrih ljudi tudi na naši nasprotni strani Dobro na nasprotni strani torej obstaja, treba ga je le najti in se z njim bojevati proti izključevanju in pozivom na smrt. Dobro namreč povsod enako deluje – ljudi osrečuje, jih ceni in spoštuje ter jih naredi dragocenejše, svetlejše in prijaznejše, pripravljene sprejeti vse ljudi okrog sebe.

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

V radijski katehezi smo naprej spoznavali življenje prvih kristjanov v Korintu v času apostola Pavla. Ta jim v pismih pojasnjuje nove razsežnosti vere, ki jih v judovsko in grško okolje prinaša Kristus. Tokrat smo se dotaknili dostojnega obhajanja Gospodove večerje, zlorab, ki se pri tem pojavljajo, ter izgleda moških in žensk pri bogoslužju. Apostol narodov zapiše tudi, da hoče, da Korinčani vedo, da je glava vsakega moža Kristus, glava žene mož, glava Kristusa pa Bog. Prisluhnili ste celjskemu ordinariju in biblicistu Maksimilijanu Matjažu.

Kristjani smo, enako kot na naših začetkih, poklicani, da smo luč, sol in upanje sveta.

»Vsi delajo reklamo za široka vrata. Vrata popustov, razprodaj, po načelu: plačaš dva, dobiš tri,« je pridigo ob današnjem nedeljskem odlomku iz Lukovega evangelija začel Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Kristjani danes praznujejo enega najstarejših in tudi najbolj priljubljenih praznikov, Marijino vnebovzetje. Mnogi so dan izkoristili z romanjem do cerkva, posvečenih Mariji. Največ jih je obiskalo narodno svetišče na Brezjah, številni verniki so obiskali tudi Sveto goro nad Novo Gorico. Ostale teme: - Kitajska na obisk ameriške delegacije na Tajvanu vnovič odgovarja z vojaškimi vajami - Odstavljena voditeljica Mjanmara Aung San Suu Kyi znova obsojena na zapor, skupno zdaj že na 17 let - V Krajinskem parku Debeli rtič opozorila o nespoštovanju naravne krajine

Kuuekümnendate aastate lõpus avaldas USA ökoloog Garret Hardin ajakirjas Science ülerahvastusprobleemi käsitleva artikli "Ühispõllu tragöödia". Hardin väitis, et miljonite üksikindiviidide iseseisvad soojätkamisotsused põhjustavad inimeste arvu kiirest kasvust tingitud loodusvarade nappuse. Oma arutluskäigu toetuseks tõi Hardin näite keskaegsest Euroopast, kus külakogukonnale kuulunud maa liigse karjatamise käigus sageli viljatuks muutus. Asi oli selles, et igal üksikul taluperel oli selge huvi oma lehm ühispõllule saata, sest sellest saadav tulu kuulus otse talle, samal ajal kui ülekarjatamisest tingitud kulu langes kogu külale. Sealt alates tähistabki ühispõllu tragöödia majanduskirjanduses tihti korduvat olukorda, kus eraomandiõiguste puudumise tõttu tekib indiviididel ajend mingit ühisvara üle kasutada, sest kellelgi neist ei ole kõnaluse hüvisega mingit pikemaajalist plaani. Umbes nii artulesin ma oma "Kassi nurinates" ilmunud laastukeses "Ühispõllu tragöödia". Garret Hardin tuli jutuks ka 7. juunil Tartus salvestatud vestlusringis Kaido Kama ja Kristjan Zobeliga. Kokku tõi meid eelmisel aastal ilmunud Kristjani raamat "Ökoloogia võhikutele". Hardin tuleb jutuks selle raamatu 25. peatükis "Üks tragöödia teise otsa". "Lisaks ühisvaratragöödiale on ta tuntud ka nn Hardini Esimese Inimökoloogia Seaduse järgi," kirjutab Kristjan Zobel. "Me ei saa kunagi teha korraga ainult ühte asja. Igal vahelesegamisel looduse toimimisse on arvukalt tagajärgi, millest paljud on ennustamatud." Mul on tunne, et Hardini eelmainitud artiklist lugesin ma esimest korda "20. sajandi kõige huvitavamast panpsühhistlikust filosoofist" Alfred North Whiteheadist, kelle 1925. aastal ilmunud raamatust "Teadus ja moodne maailm" kirjutasin ma neli aastat tagasi väikese nupukese Eesti Ekspressi suverubriiki "Filosoof päevitab". Hardin ei kirjuta Whiteheadist aga seoses panpsühhismiga, vaid tragöödiaga. "Kaasahaarava tragöödia põhiolemus ei peitu kurbuses, vaid sündmuste käigu pühalikus halastamatuses. Saatuse paratamatust valgustavad inimelu juhtumid on aga tõepoolest kurjad, sest pääsemise võimatus tehakse meile näidendis selgeks just läbi selliste juhtumite," kirjutab Whitehead "Teaduses ja moodsas maailmas", millele Hardin oma artiklis tähelepanu juhib. Head uudistamist! H.

Räägime saates pikalt Peruus elanud ja alpaka villaga seotud ettevõtluses tegutseva Kristjan Sillaotsaga Peruu majandusest, poliitikast ja Peruu suhetest suurriikidega. Saate salvestasime Kristjani kodus, pealinnast Limast väljas Võidupühal. Saadet juhib Hannes Hanso.

Kuuekümnendate aastate lõpus avaldas USA ökoloog Garret Hardin [1] ajakirjas Science ülerahvastusprobleemi käsitleva artikli "Ühispõllu tragöödia". Hardin väitis, et miljonite üksikindiviidide iseseisvad soojätkamisotsused põhjustavad inimeste arvu kiirest kasvust tingitud loodusvarade nappuse. Oma arutluskäigu toetuseks tõi Hardin näite keskaegsest Euroopast, kus külakogukonnale kuulunud maa liigse karjatamise käigus sageli viljatuks muutus. Asi oli selles, et igal üksikul taluperel oli selge huvi oma lehm ühispõllule saata, sest sellest saadav tulu kuulus otse talle, samal ajal kui ülekarjatamisest tingitud kulu langes kogu külale. Sealt alates tähistabki ühispõllu tragöödia majanduskirjanduses tihti korduvat olukorda, kus eraomandiõiguste puudumise tõttu tekib indiviididel ajend mingit ühisvara üle kasutada, sest kellelgi neist ei ole kõnaluse hüvisega mingit pikemaajalist plaani.Umbes nii artulesin ma oma "Kassi nurinates" [2] ilmunud laastukeses "Ühispõllu tragöödia". Garret Hardin tuli jutuks ka 7. juunil Tartus salvestatud vestlusringis Kaido Kama ja Kristjan Zobeliga. Kokku tõi meid eelmisel aastal ilmunud Kristjani raamat "Ökoloogia võhikutele" [3]. Hardin tuleb jutuks selle raamatu 25. peatükis "Üks tragöödia teise otsa". "Lisaks ühisvaratragöödiale on ta tuntud ka nn Hardini Esimese Inimökoloogia Seaduse järgi," kirjutab Kristjan Zobel. "Me ei saa kunagi teha korraga ainult ühte asja. Igal vahelesegamisel looduse toimimisse on arvukalt tagajärgi, millest paljud on ennustamatud."Mul on tunne, et Hardini eelmainitud artiklist lugesin ma esimest korda "20. sajandi kõige huvitavamast panpsühhistlikust filosoofist" Alfred North Whiteheadist [4], kelle 1925. aastal ilmunud raamatust "Teadus ja moodne maailm" [5] kirjutasin ma neli aastat tagasi väikese nupukese [6] Eesti Ekspressi suverubriiki "Filosoof päevitab".Hardin ei kirjuta Whiteheadist aga seoses panpsühhismiga, vaid tragöödiaga. "Kaasahaarava tragöödia põhiolemus ei peitu kurbuses, vaid sündmuste käigu pühalikus halastamatuses. Saatuse paratamatust valgustavad inimelu juhtumid on aga tõepoolest kurjad, sest pääsemise võimatus tehakse meile näidendis selgeks just läbi selliste juhtumite," kirjutab Whitehead "Teaduses ja moodsas maailmas", millele Hardin oma artiklis tähelepanu juhib.Head uudistamist!H. —————————————[1] https://en.wikipedia.org/wiki/Garrett...[2] https://www.apollo.ee/kassi-nurinad.html[3] https://www.postimehekirjastus.ee/raa...[4] https://youtu.be/b4fA-pqcuc0?t=1 See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

Viktor Frankl, svetovno znani logoterapevt, je preživel tri leta v koncentracijskih taboriščih. Kot zdravnik je veliko časa posvetil skrbi za bolne in umirajoče sotrpine. Proti koncu vojne sta s prijateljem naredila načrt, da pobegneta iz taborišča. Začel se je pripravljati na to. Frankl je šel še zadnjič pogledat bolnike, nemočne na lesenih pogradih v mrzli taboriščni baraki. Prišel je do umirajočega moža, svojega rojaka. Očitno je mož zaslutil zdravnikovo namero in mu s solzami v očeh dejal: »Torej odhajate.« Frankl je hotel to zanikati, toda besede moža so ga zadele in imel je občutek, da ga obtožujejo. Zdelo se mu je, da bi z odločitvijo izdal njega in vse druge bolnike. Jasno je začutil, kaj mora storiti. Poiskal je prijatelja in mu dejal, naj zbeži sam, on bo ostal s svojimi bolniki. V trenutku ga je zapustil moreči občutek izdajstva in navdal ga je notranji mir, ki ga doslej ni nikoli občutil. Frankl je taborišče preživel in pozneje je napisal veliko dragocenih del o pomembnosti smisla in predanosti za naše življenje. Taboriščne izkušnje so najlažje prenesli tisti, ki so bili globoko predani nekomu, ki so živeli za nekaj. To je dajalo smisel njihovemu življenju (Zgodbe za veselje do življenja, 113). Pomembno je vedeti, komu v življenju sledimo, za kom hodimo. Kristjani vemo, da hodimo za Kristusom. V današnjem evangeliju vidimo prelomnico v Jezusovem življenju. Lahko bi ostal, kjer je udobno živel, toda odločil se je, lahko bi rekli, da je svoje življenje posvetil nečemu – in se odpravil proti Jeruzalemu, kjer bo trpel in bo križan. Na poti v Jeruzalem je srečal več vrst ljudi, ki bi lahko hodili za njim, a so jih od tega odvračali druge skrbi in razlogi. Prvo srečanje je s samarijskimi vaščani. Vaščanu prepreči hojo za Jezusom njegov nacionalizem, pretirano poudarjanje svojega naroda. Ljubezen do naroda in domovine je lepa stvar, toda v trenutku, ko zato sovražimo pripadnike drugih narodov in podcenjujemo vse, kar ni »naše«, postane škodljivo. Drugo srečanje je srečanje s človekom, ki je rekel: »'Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.' Jezus mu je odgovoril: 'Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil'« (Lk 9,57-58). Najbrž je Jezus videl, da ima pred seboj človeka, ki mu izredno veliko pomeni materialna gotovost. Dobro je, če lahko gmotno poskrbimo sami zase in za tiste, za katere moramo skrbeti. Toda prevelika navezanost na udobje in materialno ugodnost nas ovira, da bi se popolnoma predali Bogu. Potem je tu še mož, ki se je želel posloviti od svojih domačih, preden bi šel za Jezusom. Ta mož je postavil visoko družinske vrednote ter prijateljske vezi. Samo želimo si lahko, da bi vsi ljudje tako visoko spoštovali družino. Toda tudi pred prijateljskimi in družinskimi vezmi ima prednost Gospodov klic (prim Lk 9.62). Ti primeri nam kažejo, da moramo hoditi za Kristusom brezpogojno. Vedimo pa tudi, da kdor se njemu popolnoma preda, najde velik smisel svojemu življenju.

24 urna molitev in post za domovino.Predstavitev knjige Franca Rodeta „Vse je dar. Spomini.“Kristjani najbolj preganjani v Afganistanu

Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer. Otto Neubauer o sodobni duhovnosti  Na binkoštno nedeljo Cerkev praznuje prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes?  Z mag. Ottom Neubauerjem o njegovi izkušnji misijonov ter sodobni duhovnosti, o aktualnih temah v ponovljeni oddaji.

David Bašelj: Kristjani, bodimo čuječi in izkoristimo priložnost na volitvahdr. Aleš Štrancar: Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki povzročajo kaos

Velika noč, največji krščanski praznik, ki ga kristjani praznujejo danes, letos zaznamujejo bogoslužja, ki po dveh letih lahko vnovič potekajo brez epidemioloških omejitev pa tudi grozote vojne, ki se odvija v Ukrajini. Papež Frančišek je med sinočnji vigilijo v Vatikanu dejal, da verniki molijo, ker je toliko trpljenja, ter da Ukrajincem stojijo ob strani. V oddaji tudi: - Ruska vojska ukrajinskim vojakom v Mariupolju postavila ultimat: predate se lahko še do 12-ih - Ob prazničnem koncu tedna turisti napolnili obalna mesta - Slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu

Kristjani danes obeležujejo svoj največji praznik - veliko noč. Zjutraj in dopoldne so se množično zbrali v cerkvah in na procesijah. Ljubljanski in mariborski nadškof Stanislav Zore in Alojzij Cvikl sta v pridigah izpostavila Jezusovo vstajenje kot nekaj, kar prinaša novo upanje, tudi v luči dogajanja v Ukrajini. Ta je bila v ospredju tudi v Vatikanu, kjer je papež Frančišek pred več deset tisoč verniki na Trgu svetega Petra znova pozval h končanju spopadov. Drugi poudarki dneva: - Ruske sile vse bližje zavzetju Mariupolja - V Franciji naraščajo napetosti pred drugim krogom predsedniških volitev - Kolesar Matej Mohorič peti na dirki Pariz-Roubaix

Ruska vojska je danes uničila več vojaških ciljev v Ukrajini, med drugim tovarno vojaških vozil na obrobju Kijeva. Ukrajinske oblasti ob tem ne izključujejo vnovičnega neposrednega napada na prestolnico, čeprav se je ruska vojska od tam umaknila. Kot je dejal ukrajinski poslanec Svjatoslav Juraš, Rusija napada z velike razdalje, z letali in raketami dolgega dosega, to se dogaja ves čas. Prebivalci Kijeva so tudi danes tako slišali številne sirene in opozorila pristojnih, naj se umaknejo na varno. V oddaji boste tudi: - Srbija zavrača namigovanja, da njeno oboroževanje ogroža mir v regiji - Kristjani pričakujejo svoj največji praznik - veliko noč - Končuje se akcija 40 dni brez alkohola

Driske mučenke so zgled zvestobe danim obljubam in ljubezni do Kristusa.Komisija škofovskih konferenc EU in Konferenca evropskih Cerkva vabita k cepljenju.Kristjani v Siriji revščini in mrazu, kakor v betlehemskem hlevu, ostajajo trdni v veri.

Danes, ko se še posebno najmlajši veselijo Miklavževega obdarovanja, prižigamo na adventnem vencu drugo svečo. Medtem so naši kraji, še zlasti prestolnica, že močno odeti v praznično okrasje lučk, ki ustvarjajo nežno in romantično ozračje po ulicah, seveda ob vseh stojnicah s svojo vabljivo ponudbo. Napočil je namreč veseli december, v katerem se pripravljamo na prihajajoče praznike. Oziroma, bolje rečeno, praznujemo že kar ves mesec. Bum svetlobe, ki je prevzel mesto in blišč izložb, ki nas vabijo k zapravljanju za naše najdražje. Kljub vsej prijetnosti si moramo nazadnje priznati, da za nas, kristjane, to ni in ne more biti resnična priprava na praznik Jezusovega rojstva, rojstva luči. Vsa ta praznična razsvetljava v resnici govori samo o enem: o hrepenenju po svetlobi, po luči. Kako torej, da se ob toliko lučkah nazadnje zgodi, da na sam praznik božiča ali pa pozneje ob novem letu, marsikoga zavije tema? Včasih žal tako močno, da si celo vzame življenje. Zdi se, kot da se svetloba veselega decembra nazadnje prelije v temo in stisko. Kot da se vsa pričakovanja o praznovanju božiča, ob katerem si predstavljamo, da se bomo morali imeti čudovito in bomo tudi notranje nekaj doživeli in bili izpolnjeni, naenkrat sesujejo. Pot Cerkve gre v drugačni smeri. Kristjani se na božič ne pripravljamo v hrupu in blišču veselega decembra, ampak smo v adventu, pričakovanju Kristusovega rojstva. Adventni venec s postopnim prižiganjem sveč tako na simbolni ravni kaže na odpiranje naše notranje teme, bolečine in stiske Bogu; ko ga vabim, naj razsvetli temine mojega srca, naj ponovno prižge luč upanja v moji duši, ki je tako močno obremenjena od naporov in bolečin življenja. K temu, postopnemu in poglobljenemu odpiranju Bogu, nas vabi tudi božja beseda: »Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, postani gladka pot; in vse človeštvo bo videlo božje zveličanje.« Toda, na prihod tega zveličanja, tega odrešenja, ki ga pooseblja ravno praznik božiča, se moram pripraviti. Ne v bežanju pred samim seboj in omamljanju s sojem umetne luči ter druge komerciale, ampak z notranjo poglobitvijo, s srečanjem s seboj in svojo bolečino, ki jo postopno odpiram Bogu in mu pustim, da začne zdraviti rane mojega srca. Samo po tej poti notranje priprave bo lahko božič res doživet kot praznik odrešenja, kot praznik rojstva luči, ki je Jezus Kristus, ki razsvetljuje temine naših src.

Seznam držav, kjer so potrdili okužbe z novo različico koronavirusa omikron je vse daljši. Na njem so tudi Italija, Nemčija, Belgija in Združeno kraljestvo. Novo različico sumijo tudi pri primerih v Avsrtiji in na Danskem. Številne države ob tem zaostrujejo ukrepe za vse, ki prihajajo iz držav, v katerih so odkrili različico omikron. Druge teme: - Izrael napovedal 14-dnevno prepoved vstopa tujcem, v Združenem kraljestvu karantena do izvida PCR testa - Po tragičnem brodolomu migrantskega čolna v Rokavskem prelivu danes izredni sestanek - Kristjani z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo čas priprav na božič

Spoštovani, apostol Pavel je napisal: "Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti." (Kol 3,14) Ljubezen je življenjska kri vseh vrlin. Graditi moramo mostove, ne pa zidov. Kristjani moramo biti lepilo, ki povezuje. Družba sodobnega sveta se čedalje bolj polarizira, ker ne upošteva vezi popolnosti, ki je ljubezen. Na pohodu je sedem smrtnih grehov človeštva: bogastvo brez dela, užitek brez vesti, znanje brez značaja, ekonomija brez etike, znanost brez humanosti, čaščenje Boga brez ljubezni služenja in politika brez načel (Mahatma Gandi). V dvorani mestnega sveta v angleškem Leedsu je napisano: "Poštenost je najboljša politika." Krščanstvo ni filozofija življenja, kot bi šlo le za religijo, ampak je način življenja. Še več, je odnos z Bogom. Teolog Charles R. Swindoll je pripovedoval pravljico o jablani, ki je rekla mladeniču: "Igrajva se, kot sva se igrala, ko si bil otrok, ko si plezal po krošnji, jedel jabolka in mirno spal v moji senci." A mladenič ni imel časa. Zanimal ga je le še denar. Zato mu je jablana svetovala: "Naberi vsa moja jabolka in jih prodaj." In mladenič jo je obral do zadnjega jabolka in obogatel, nanjo pa pozabil. Po dolgem času se je utrujen, nesrečen in naveličan vsega vrnil k njej. Jablana mu je želela pomagati in ga razveseliti. Rekla je: "Posekaj me in iz mojega debla naredi čoln, da boš lahko z njim plul okoli sveta ter užival." Minilo je veliko poletij, a mladeniča spet ni bilo od nikoder. Zabaval se je in mislil, da je večen, čeprav se je neopazno staral. Ko je ostarel, se je razočaran, bolan in upognjen spomnil na svoje drevo. S počasnim korakom se je vrnil k skoraj pozabljeni jablani. Jablana mu je rekla: "Razumem tvojo bolečino, da si ostal sam in brez prijateljev. Vedno sem ti bila na voljo in sem te razumela. Vedno sem te čakala in te bila vesela. Dala sem ti vse. Od mene je ostal le še odsekan štor. Prosim te, sedi nanj in si odpočij. Hočem ti služiti. Vse ti odpuščam." Starec je sedel na štor, se bridko zjokal in se skesal. Sprašujem se, ali sem tudi jaz komu takšna jablana? Ali sem bližnjim v stiski na voljo? Koliko požrtvovanja, sočutja, razumevanja in ljubezni je v meni? Ali sem pripravljen živeti tudi za druge? Ljubezen do Boga izražamo z ljubeznijo do bližnjega. Graditi moramo mostove, ne pa zidov, saj je ljubezen vez popolnosti.

Cerkev doživlja različne krize, v osnovi pa gre za krizo identitete, pravi James Mallon v knjigi Božja prenova. Kako nazaj pridobiti misijonsko identiteto, kako vključiti vse vernike, da bi sodelovali pri gradnji žive skupnosti, in kako gojiti kulturo odprtosti do tistih, ki vstopajo od zunaj? Simon Potnik je prepričan, da reševanje starih taktik ne bo prineslo zmage. Kako lahko z nogometom osvetlimo delovanje župnije, si oglejte v novi oddaji Reflektor. Voditelj pogovora: Rok ŠkrlepKamera in zvok: Samo RemecFotograf: Tomaž RihtarVoditelj družbeno-kritičnega področja: Rok BlažičUrednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si #Reflektor #PrihodnostŽupnije #SimonPotnik

Kristjani po vsem svetu danes praznujejo najpomembnejši krščanski praznik, veliko noč. Praznični konec tedna sicer že drugo leto zapored spremlja epidemija. Papež Frančišek bo čez nekaj ur - po velikonočni maši v baziliki svetega Petra v Vatikanu - izrekel tradicionalni blagoslov mestu in svetu "urbi et orbi". Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za en dan vnovič odpravljena omejitev gibanja na regije - Tudi Slovenija utegne ustaviti cepljenje s cepivom AstraZenece - V Bolgariji prve redne parlamentarne volitve po skoraj desetih letih

Slovenski pesnik Oton Zupančič je spodbujal slovensko mladino: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz' noč, kot Bog pred Izraelci.« Naš pesnik je segel po slikoviti podobi svetopisemskega dogodka, ki opisuje izhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Ta izjemni velikonočni trenutek Judje še danes praznujejo v soju sveč ali v svetlobi živega ognja ter se spominjajo, da so bili poklicani v svobodo. Zapustili so, kot so pozneje govorili, »polne lonce mesa« ter iskali pot skozi puščavo. Bili so žejni in lačni, a imeli so največ, imeli so svobodo, obdržali so etično pokončnost in obdarjeni so bili z bližino Boga, z njegovo ljubeznijo, ki jih je spremljala, da so prispeli do obljubljene dežele. Kristjani pa se v soju velikonočne sveče, ki gre pred nami v procesije velikonočnega bedenja, spominjamo, da nas je Kristus popeljal iz še hujše sužnosti, kot je bila sužnost Judov v Egiptu. Še danes nas vodi iz sužnosti zla, ki nas lahko popolnoma zasvoji, v novo svobodo. To je svoboda ljubezni, prijateljstva in novega življenja. Ponekod so oživili staro slovensko krščansko navado, da že zjutraj na zelenici ob cerkvi blagoslovijo velikonočni ogenj in mladi fantje ga ponesejo na svoje domove. Ta ogenj naznanja plamene velikonočne svetlobe. Zublji njenih plamenov naj bi použili našo sebičnost, tudi nepotrebne razvade ali celo hudobne zavistne misli, ter v naših srcih prižgali ogenj novega življenja, radosti, odpuščanja in sreče. Toda ko prinašamo velikonočno svečo v svetišče, ki je zavito v temo, mašni pomočnik zapoje: »Kristusova luč!« To pomeni, da se bodo kristjanom zasvetile oči, da bodo odslej videli svet drugače, v novi svetlobi. Opazili bodo lepoto stvarstva, ki jih obdaja, pozorni bodo na vse dobro v družbi, ki se zasveti tudi v še tako klavrnih razmerah. Zato bo luč velikonočne sveče simbolno razdeljena ljudem po cerkvi, da bi jo tudi oni trosili naokoli v svojem življenju. Potem bo sledil obred obnove krstnih obljub, ko se kristjani odrekamo staremu življenju sebičnosti in mikavnosti zla. Ob blagoslovu krstne vode tudi v naših srcih zažubori studenčnica krstne vode, ki prežene obup in prinese radost. Zaželimo si, da bi nas velikonočni ogenj v teh dneh ogrel ter da bi si poleg odličnih velikonočnih jedil in pijače, ki jih bomo danes prenesli k žegnu v cerkev, natočili še izvir čiste vode, ki bo v nas prebudil novo mladostno svežino življenja in upanja.

Kristjani bi morali biti prvi v gradnji zavezništev in to s krotkostjo, nežnostjo in usmiljenjem, pravi Otto Neubauer, ki k temu še bolj spodbuja tudi v času epidemije. Tudi pred korono smo imeli posebno težavo, da bi ostali v svojem majhnem krogu, od koder gledamo dol na ostale. Vendar se z balkona ne da evangelizirati.

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video:

Taskuhäälingusaade "Kuldne geim" läheb pühade eel eetrisse erandolukorras Tartust, kus peeti teisipäeva õhtul Eesti karikavõistluste finaal. Ka saate koosseis on eriline. Karl Rinaldo kõrval ei võta seekord võrkpalliteemadel sõna Rivo Vesik ega ka äsja karikavõitjateks kroonitud Andres Toobal ja Renee Teppan, vaid kaks meest, kes on tuntud nii Tartu võrkpalli edendajate kui ka sõnameistritena. Stuudios avaldavad nimelt seekord arvamust endine tipprannavõrkpallur Kristjan Kais ja praegune Tartu Bigbanki peatreener Alar Rikberg, teemadeks Kaisi ja Rivo Vesiku edukas vollekarjäär, 2020. aasta Eesti karikafinaal ning ülevaade Eestis mängivate meesvõrkpallurite senise hooaja esitustest. Muuhulgas tuleb saates juttu järgnevatel teemadel: *Eesti läbi aegade edukaima rannavolleduo Kais - Vesik karjäär esmakordselt Kaisi pilgu läbi eetris. *Kui raske oli Kristjanil teha otsus loobuda oma esimesest paarilisest, vend Kaarelist ja asuda mängima Rivoga? *Miks ikkagi valis Kristjan oma paariliseks just "looduslaps" Rivo? *Milline oli üle kümne aasta tagasi maailma rannavolletipus meie meeste teenistus? *Millest oli tingitud Kristjani otsus lõpetada karjäär hetkel, mil nad olid Rivoga absoluutses tipus? *Miks Rivo koostöö oma järgmiste paarilistega ei klappinud sama hästi kui Kristjaniga? *Kas Kristjanit võib Eesti meistrivõistlustel pika pausi järel veel mängimas näha? *Millised kaks võrkpallurit moodustaksid täna Kristjani ja Alari hinnangul Eesti tugevaima volleduo? *Eesti karikafinaal 2020. Miks Tallinna Selver võitis ja Tartu Bigbank kaotas? *Kas Alar lõikas algkoosseisu-valikuga näppu? *Kes üllatas finaalis enim? *Millised taktikalised nüansid Alari mängu ajal maruvihaseks muutsid? *Karo Mets esitleb: millised Eesti mängijad peaks kiiremas korras saatma senise hooaja põhjal mõnesse tugevasse välisklubisse mängima ja kelle puhul on õige aeg juba maha magatud? *Kas Kristjanist võiks saada tulevikus mõne Eesti meistriliigameeskonna peatreener? *Alar ütleb otse välja, mis ta Tallinnas linditatavast "Kuldse geimi" saatest arvab. *Kas tartlased teevad oma võrkpalliteemalise saate?

Kergejõustikuteemalise taskuhäälingusaate "Staadionijutud" 16. osas võtab Manta Maja stuudios istet 11-kordne tiitlivõistluste medalist, Pekingi olümpiavõitja Gerd Kanter. Nagu meie saates juba tavaks on saanud, jätkub olümpiavõitjatega juttu kauemaks. Sarnaselt Erki Noolele õnnestub ka Kanteriga leida üles teemad, millest ta seni oma kümnetes ja sadades intervjuudes pole veel põhjalikumalt rääkinud. Muuhulgas võtame läbi kettaheitja karjääri raskemad momendid, suuremad vead, Team75+'i rolli ning suhted pere ja ajas muutunud meediaga. "Meedia tegi minu sportlaskarjääri ajal, 2000-2018, väga suure hüppe. Kirjutavast meediast sai online meedia ja hästi selgelt tuli pilti klikimajandus. Selles mõttes oli see mingil hetkel päris keeruline. Aga meediaga olin ma üldiselt sõber. Tänu Rauli (Rebane) heale taustale ja koolitusele läks see sujuvalt. Aga jah, viimastel aastatel oli ka hetki, kus tekkis teatud pelgus. Häda on nimelt selles, et ka see tänane podcast ei jää ainult siia stuudiosse, vaid sellest tehakse võib-olla kaks-kolm eraldi täiesti kontekstivälist uudist. See on kindlasti tänapäeva klikimajanduse ajastul hästi keeruline, sest palju tiritakse lauseid kontekstist välja," sõnab Kanter, kes lisab, et on elu jooksul teatud intervjuudest ka loobunud. Kanter võitis tiitlivõistlustelt esimese medali alles 26-aastasena, kuigi oli juba mitu aastat varem kerkinud üheks maailma tugevamaks kettaheitjaks. Täna usub pea kahemeetrine mees, et jõudis lõpuks nii kaugele just tänu algusaasta õppetundidele. "Tagasilöök sundis teatud asju ümber vaatama. 2004. aasta Ateena olümpia ebaõnnestumise järel arusaamad ja treeningud muutusid. Sain aru, et mul võib küll tiim ümber olla, aga ringis pean ma suutma ise otsuseid vastu võtma. Seda pinget ja adrenaliini, mis olulisel hetkel kehasse tekib, tuleb osata kontrollida. Sellest tulenevalt muutsime minu tehnika veel lihtsamaks ja riskivabamaks. Ja järgmisel suvel tegime treeningutel üheksa kvalifikatsiooni imitatsiooni. Need asjad kokku aitasid mind läbilöögini. Ma usun, et seda oli vaja. Teisalt olime me surutud ka nii selgelt vastu seina, sest kogu tiim eesotsas Rauliga oli käinud ja rääkinud, et siin on üks andekas kutt, kes kohe-kohe hakkab tegusid tegema. Poleks ka 2005. aasta Helsingi MM-il seda läbilööki tulnud, pidanuks vist küll pillid kotti panema," tunnistab Kanter. Eraldi pooltund on täna planeeritud Kanteri tehnika analüüsimisele, alustades heite algfaasis ketta seljataha viimisest ja lõpetades momendiga, mil heitevahend käest lendu läheb. Olümpiavõitja jagab siinkohal enda näitel soovitusi, kuidas kõige tavapärasemaid vigu vältida. Veel tuleb saates juttu Kanteri 6-aastase poja Kristjani olemusest, Armin Karu karile sõitnud jahist, väga hilja kettaheitele spetsialiseerumisest, maailmarekordi jahtimisest, meeletutest jõunäitajatest, oma endisest hoolealusest Martin Kupperist, praegustest juhendatavatest, poolakatest Robert Urbanekist ja Piotr Malachowskist ning värskest tööalasest väljakutsest. Saadet juhib Karl Rinaldo.

Valgete ööde ootuses kohtusime inimese ja spordibioloogi Kristjan Pordiga. Jutt sai alguse teadusest ja liikus edasi armastuse radadele. Tõdesime ka seda, et kõike ei peagi ära seletama, sest muidu me suudame selle ära programmeerida. Armastust aga programmeerida ei ole tarvis. Ta on niivõrd amorfne, et las ta kõlab me südames. Kui ohtlik teema armastus Kristjani jaoks on, ka seda kuuled saates. Toeta meie podcasti valmimist ja saa ligipääs erisaadetele: patreon.com/armastusest Jälgi meid: Instagram: instagram.com/podcastarmastusestFacebook: facebook.com/podcastarmastusestTwitter: twitter.com/armastusest Kuula meie Spotify muusikanimekirja.

Kristjani zaznamujejo svoj največji praznik - veliko noč. Ker zaradi epidemije koronavirusa ni množičnih praznovanj, so tudi pri nas vernike vabili k spremljanju maš prek spleta. V Vatikanu so velikonočne slovesnosti doživele vrhunec z vstajenjsko mašo v Baziliki svetega Petra, ki jo je daroval papež Frančišek. Ob tem se je spomnil vseh prizadetih zaradi novega koronavirusa, kot tudi tistih, ki v tej krizi pomagajo. Med posebej prizadetimi območji je izpostavil Evropo in jo pozval k solidarnosti. V oddaji še: - V Sloveniji včeraj zaradi covida-19 umrli trije ljudje, doslej skupno 53 - Ponekod v Evropi se pripravljajo na odpravo nekaterih omejitev - Kako bomo letos dopustovali, še ni mogoče napovedati - Danes mineva 22 let od rušilnega potresa v Posočju ttttttt

Kristjani so vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolično pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poznajo vse velike svetovne religije in verske skupnosti. Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. Med krščanskimi cerkvami tradicijo posta najbolj globoko gojijo v Pravoslavni cerkvi. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom: »Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.« Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi pojasnjuje naš sogovornik: »Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.«

Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.

Kristjani od 18. do 25. januarja obhajajo molitveno osmino za edinost. Gre za več kot sto let staro navado, ki poveže med seboj kristjane različnih veroizpovedi v molitvi, pojasnjuje naš sogovornik dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. »To je teden med praznikom sedeža apostola Petra in praznikom spreobremenitve apostola Pavla. To sta apostola, ki simbolizirata temelj Cerkve. Apostol Peter je temelj Cerkve kot institucije, medtem ko je apostol Pavel veliki misijonar. Oba sta veliko delala tudi za edinost in sta tudi temelj edinosti,« razlaga dr. Dolenc, zakaj poteka teden molitve za edinost kristjanov v tretjem tednu januarja. Naš sogovornik spomni na misel apostola Pavla, ki je zapisal: »Mar je Kristus razdeljen? Kristjani ne smemo biti razdeljeni, če smo zvesti Kristusu.« Klic k edinosti kristjanov pripravijo verniki različnih krščanskih cerkva vsako leto iz druge države. Letos so ga pripravili kristjani na Malti, 90% kristjanov na otoku je katoličanov, in za vodilno misel molitvene osmine za edinost izbrali besede svetnika Luke: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Kaj nam sporoča ta misel in o verski pestrosti Malte, ki je tudi svetopisemska dežela, pa v intervjuju odgovarja dr. Dolenc. Krščanstvo temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa. Katera teološka vprašanja najbolj močno delijo kristjane, naš sogovornik pojasnjuje: »Katoliška in pravoslavna cerkev se ne razhajata na področju doktrine. Deli ju le papeževa služba, a o njej teče plodoviti dialog. Medtem ko so med katoliško cerkvijo in preostalimi cerkvami na zahodu razlike globje in jih je tudi več. Odprta so vprašanja opravičevanja, krsta, evharistije in cerkvenih služb. Vprašanje krsta je rešeno. Drug drugemu priznavamo veljavnost krsta, če je podeljen na običajen način, z vodo in omembo svete trojice.« Oblik ekumenizma, tako Dolenc, je veliko. Gre za cilj, ki ga je sam Kristus zastavil visoko, z željo, da bi bili popolnoma eno, da bi dosegli vidno edinost. »To je skupno bogoslužje, vodstvo, skupen nauk v bistvenih stvareh, vendar v neki zakoniti različnosti, med seboj spravljeni različnosti. Do tega cilja po katoliškem nauku vodi molitev, kajti Kristus ni oznanjal edinosti, ampak je zanjo trpel in molil,« pojasnjuje dr. Dolec. »Možno je vse, kar je predmet molitve. Ekumensko gibanje je molitveno gibanje, ki raste od spodaj navzgor, ne gre za projekt cerkvene politike, ne gre za obupen poskus preživetja, ne gre za pogajanja, ne za iskanje kompromisa. Ko bodo temeljne razlike med krščanskimi cerkvami presežene, ko bo odvzet strup začetnih sporov, ko se bomo vrnili k evangeliju, takrat bo edinost med kristjani veliko bližja,« odgovarja na naše vprašanje, ali kristjani lahko dosežejo edinost, dr. Dolenc. Spomni, da voditelji krščanskih cerkva na svetovni ravni že desetletja spodbujajo h ekumenizmu, da se na njihovih srečanjih čuti sloga, a ta pozitiven duh pride do vernikov počasi, po zelo zahtevni poti. V Sloveniji ekumenski svet deluje že od leta 1965, predstavniki krščanskih cerkva se redno srečujejo, pripravljajo skupne molitve za edinost kristjanov na Slovenskem, izpostavlja dogodke na področju gibanja za enotnost kristjanov v Sloveniji dr. Dolenc. Kot zadnji dosežek ekumenskega gibanja pri nas poudari lani prenovljeni Obrednik za ekumensko poroko med katoličani in evangeličani iz leta 2004. »Bistvo prenove je, da se bo obhajala ekumenska poroka brez katoliške maše, zato da bi se oba bodoča zakonca počutila enakopravno.«

Za krščansko prebivalstvo Egipta sta se zgodovinska in arheološka stroka v preteklosti zanimali veliko manj, kot za staroegipčansko kulturo, čeprav so Kopti, tudi dandanes etnično verska manjšina in ena največjih krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, potomci starih Egipčanov. V Narodnem muzeju Slovenije že od konca 19. stoletja hranijo koptske tkanine, ki jih prvič strnjeno predstavljajo v razstavnih prostorih na Metelkovi v Ljubljani. O tem v oddaji Kulturni fokus, v kateri bodo sodelovali vodja razstavnega projekta Darko Knez, Tomislav Kajfež in Miran Pflaum iz Narodnega muzeja Slovenije in dr.Jan Ciglenečki z Filozofske fakultete. Z njimi se bo pogovarjala Magda Tušar.

Če želimo mirno sobivanje v današnjem svetu, moramo gojiti dialog med kristjani in muslimani. Na to temo bo v Ljubljani od 1. do 3. oktobra potekal mednarodni simpozij. S. Liza Nrecaj pa je spregovorila o delu sester usmiljenk doma in po svetu.

Vestleme Kristjan Liivamägiga globaalsest makropildist ja investeerimisideedest Investeerimisklubi viiendas saates kutsume külla Kristjan Liivamägi, kellega mõtestame üheskoos lahti tänast makromajanduslikku olukorda, erinevaid majandusnäitajaid ning mis olulisim, nende tõlgendusi. Saame teada, milliseid makronäitajaid võtab Kristjan arvesse enda investeerimisstrateegiate kujundamisel ning millesse investeerib ta just tänase makropildi kontekstis. Kristjan on enam kui 12-aastase kogemusega investor, omades kogemust nii aktsiate, laenude kui kinnisvaraga. Täna töötab ta Tallinna linna finantsteenistuse juhtivspetsialistina omades varasemat pikaajalist kogemust ka audiitorbüroo Ernst & Young juhtiv- ja vandeaudiitorina. Kristjan annab ka tudengitele oma tarkust edasi nii Eesti Ettevõtluskõrgkoolis Mainor kui ka Tallinna Tehnikaülikoolis erinevate rahanduseteemaliste õppeainete raames. Kristjan on kõrgelt tunnustatud õppejõud olles valitud parima õppejõu nominendiks Mainoris, 2016. aasta parimaks loengute andjaks TalTech’i majandusteaduskonnas. Kristjan omandas hiljuti doktorikraadi finantsökonoomikas, uurides terve doktorantuuri vältel investorite käitumist finantsturgudel ning vormistades oma kraad lõputööga teemal “Haridus ja investori käitumine”. Vestluse esimeses pooles alustame üleüldise majandusolukorra ülevaate ja tõlgendamisega: vaatame peale eri majanduspiirkondade laiapõhjalistele aktsiaindeksitele ning uurime: - Mis võib just selliste liikumiste põhjustajateks olla nii USA, Hiina kui Euroopa kontekstis? - Kas hiljutised korrektsioonid on tavapärased või on seal taga konkreetsed fundamentaalsed põhjused? - Kas ja mil määral on kapitaliturgudel edasiseks kasvuks ruumi? Räägime erinevate piirkondade kontekstis kapitaliturgude ühest olulisest mõjutajast, baas-intressimäärad, ning arutelu käigus saame teada: - Kuidas mõjutavad baas-intressimäärad majandust, kapitaliturge ja Sinu igapäevaelu? - Mida toob endaga kaasa baas-intressimäärade tõus? Miks tõstetakse USA-s baas-intressimäärasid, aga Euroopas seda veel ei tehta? - Mis on võlakirjade tulususe suurim mõjutaja? Miks on riigivõlakirjade õiglane väärtus langema hakanud? Kuidas käituvad ettevõtete võlakirjad? Mis veelgi põnevam, uurime Kristjanilt, milliseid nippe ja vahendeid kasutab ta majanduse tulevaste dünaamikate hindamiseks ning milline on tema väljavaade järgneva poolaasta globaalsele makropildile. Saame teada: - Mida näitab ennakindikaator CLI (composite leading indicator) ja mida see tuleviku kohta räägib? - Mida näitavad tarbijate kindlustunde indeks ja ettevõtjate kindlustunde indeks? Mida nende dünaamikatest välja lugeda? Üheskoos arutame meie kõigi kolme tänaseid investeerimisstrateegiaid ning saame teada: - Milline on Kristjani hetke nägemus erinevate varaklasside lõikes? - Millesse ja miks investeerivad täna nii Kristjan, Marko kui Markus? - Mis toob pikaajalises investeerimises edu? - Miks on kaasmõtlejate leidmine investeerimiskonnal olulise tähtsusega? Investeerimisklubi eestvedajad Marko ja Markus on Kristjanile meeletult tänulikud põnevaid teadmisi pungil vestluse eest! Aitäh, Kristjan, et panustad tingimusteta kogukonda! Saade on lindistatud 22. novembril 2018. Meeskond: Marko Oolo, Markus Roogna, Ahti Kaskpeit Leia meid: Kodulehelt: www.investeerimisklubi.ee Facebookis: www.facebook.com/Investeerimisklubi Podcastis: https://soundcloud.com/investeerimisklubi Instagramis: www.instagram.com/investeerimisklubi Youtube’s: http://www.youtube.com/c/InvesteerimisklubiEesti Lisaks: Ühine ka investorite Facebooki grupiga: https://www.facebook.com/groups/1591687221066735/ , et osaleda aruteludes ja saada põnevat infot Kiika, milliseid keskkondi Investeerimisklubi eestvedajad soovitavad: https://investeerimisklubi.ee/investeeri/ NB! Kõiki toodud platvorme/tooteid kasutavad Investeerimisklubi eestvedajad ka ise aktiivselt.

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.

Kristjan Otsmann on isa, qigongi harjutaja, mootorrattur, viljandlane ja enesejuhtimise ning projektijuhtimise koolitaja. Selles vestluses uurin Kristjanilt, kuidas luua elu, mis on hästi elatud. Möödunud sajandi lõpus oli Kristjan Postimehes peatoimetaja asetäitja, kus tema tööpäevad olid väga pikad ja pingelised. Soov teha asju targemini viis ta David Alleni “Getting things done” raamatuni. Proovis. Toimis. Proovis veel mõningaid meetodeid ja suutis muuta enda tööpäevad efektiivsemaks. Varsti avastas end nõu andmas ka teistele ning sealt edasi liikus teekond koolitaja rolli. Kristjan püüab olla nagu Fred Jüssi, kes ei jää kinni eesmärkidesse ja põhimõtetesse, vaid tunnetab enda sihti või suunda. Teda innustab tegutsema mõte, et kui ta saab tekitada inimestes mõtteid, mis aitavad neid neile olulisi asju paremini ära teha, siis see on suur asi. Mitme lapse isana maksimeerib Kristjan eraelulist aega – mida rohkem, seda uhkem. Töö ja eraelu vahel piiri hoidmine aitab hoida asju korras. Ta tunnistab, et armastab väga enda tööd ja kui puuduks selge piir töö ja eraelu vahel, siis võtaksid üle tõsised töönarkomaanlikud kalduvused. Eriti oluline on olla enda laste jaoks olemas esimestel aastatel, sest sel perioodil luuakse baasturvalisus. Mida rohkem oleme enda laste juures, seda turvalisem on nende keskkond. Viimased aastad on Kristjan töötanud 4 päeva nädalas. See tähendab, et tööaega tuleb nutikamalt kasutada ja osa “kena oleks” asju ära jätta. Kuna tegevustel on kalduvus täita neile ettenähtud aeg ja seda ületada, siis aitab piiride sättimine ohjata enda ajakasutust. Suurem osa ajajuhtimise koolitustel osalejatest käivad auditit tegemas – vaatavad eemalt peale, kuidas asjad töötavad ning “tuunivad” enda praktikaid. Mõned otsivad ühte imevahendit, mis lahendaks kõik probleemid, ent pigem saab leida 1-2 konkreetset tööriista, mida praktiseerida. Vanemas eas otsitakse ka rohkem moodusi, kuidas enda elu mõtestada. Neid osalejaid võib kõnetada Viktor Frankl´i logoteraapia, kus küsitakse endalt 3 küsimust: Kuidas Sa veedaksid eesootava päeva, kui Sul poleks mitte ühtegi kohustust? Mida kavatsed kasvõi natuke nautida eesoleval päeval? Mis Su elu mõte on täna – miks Sa oled täna? Elu mõte on dünaamiline, see muutub ajas. Kuidas aga distsiplineerida end tegema neid asju, mida on vaja teha? On inimesi, kellele distsipliin ei sobigi. Kõige olulisem on tabada ära, milline on Sinu töövahend, mis toimib. Oluline märksõna on pidev parendus – pidevalt muutuda natuke paremaks. Kristjani jaoks töötab hästi pomodoro tehnika – taimer 25 minutiks tööle ja keskendunult konkreetset ülesannet tegema. Midagi muud vahele ei võta. Kui 25 minutit on täis, võtab pausi ja pärast seda võtad järgmise pomodoro tsükli. Pärast 4 tsüklit võtab pikema pausi. Veel mõned põhimõtted, mis toimivad Kristjani enda jaoks hästi: Olulised asjad esimesena. Hommikuti nupukam. Mõttekaardilik mõtlemine ja visualiseerimine ning kritseldamine. Mida aeg edasi, seda vähem vidinaid. Qigongi praktikad tervise hoidmise jaoks. Kui tahad vähendada aega raiskavaid tegevusi (näiteks Facebooki scrollimine), siis aitab see, kui leiad head asendustegevused ja täidad vajalikud eeldused. Näiteks pooleli olev põnev raamat käepärast. Mõnikord tasub leida aega, et molutada sihipäraselt. Teha aktiivselt mitte midagi. Olla omaette. Saate märkmed ja salvestus: http://www.inspiratsioon.ee/kristjan-otsmann-ole-ise

Kristjan Kallu on pühendunud surfar, mees kes naudib seda mida teeb. Rääkisime 13.detsembril megaloopidest ja bigairist, Saaremaa surfikohtadest, teineteise motiveerimisest, Core lohebrändist, videomängudest ja auhinnarahadest, heast turundusest ja edu valemist, Red Bull King of Air võistlustest, voo seisundist tööl ja hobis. Vaata kindlasti Kristjani lohevideosid - https://www.facebook.com/kris.tjan.7?fref=ts Kristjani valitud muusikapala - https://soundcloud.com/buku/front-to-back Podcasti teemalingid: Moe Goold - https://www.youtube.com/watch?v=M94ZvOxNmBM Core kites - https://corekites.com/ Megaloop - https://www.youtube.com/watch?v=3LUvk-5pJ_w Saaremaa surfikohad - http://www.saaremaasurf.ee/index1.php?sisu=surfikohad Videomängude auhinnarahad - https://www.esportsearnings.com/tournaments Golfi PGA auhinnarahad 2017 - https://www.cbssports.com/golf/news/2017-pga-championship-prize-money-purse-payouts-for-golfers-from-10-5m-pool/ Red Bull King of Air 2016 - https://www.youtube.com/watch? Voo seisund tööl, Vivic - http://vivic.work/et Andy Stumpf Joe Rogani podcastis - https://www.youtube.com/watch?v=kRo_9g0g9-k

Kristjan Kiisk on üks meeletu lainehunt, rõõmus ja südamlik sõber. Rääkisime Kristjaniga 7.novembril 2017 Laagris purjelaua lainesõidust, Surfikoolist Laulasmaal, tünga nautimisest, isadusest ja sellega seonduvast mõtlemise muutumisest, D-vitamiini pakettidest, flow seisundist, floatingust ja seljaprobleemidest ning mõnest vau uudisest interneti avarusest. Vaata lisaks Surfikoolist - https://surfikool.ee, https://www.facebook.com/Surfikool-271677312683/?fref=ts Kristjani muusikaeelistus - https://www.youtube.com/watch?v=iNZeSj717Js&feature=youtu.be “Surfer, Dude” film - http://www.imdb.com/title/tt0976247/ Flow seisund - https://en.wikipedia.org/wiki/Flow_(psychology) Floating - http://www.floating.ee Estonian Surf Championships, Surfing Sri Lanka - https://www.youtube.com/watch?v=6eqU2vHdDNc Hater kohtinguäpp - http://www.businessinsider.com/hater-dating-app-connects-you-with-people-who-hate-the-same-things-photos-2017-2 Inimliha restorani võltsuudis - http://www.alexkwa.com/the-human-meat-restaurant-in-japan-is-fake/

Minu seekordseks vestluskaaslaseks on enese- ja ajajuhtimise koolitaja Kristjan Otsmann. Tema koolitustel ja coachingusessioonidel on viimase kümnekonna aasta jooksul osalenud sadu töötajaid paljudest Eesti organisatsioonidest. Kristjani sulest on ilmunud ka raamat nimega 'Hetk', millest leiab praktilisi näpunäiteid, kuidas vältida igapäevast tühirabelemist ja võõrandumist päriselt olulistest asjadest elus. Kristjaniga räägimegi sellest, kuidas ellu rohkem mõtestatust tuua ning seeläbi oma igapäevast toimetulekut ja heaolu suurendada. Kui sinuga on juhtunud nii, et kuskil sisimas tead, mis on sulle oluline ja tahaksid sellele märkimisväärselt rohkem pühenduda, aga sellest hoolimata eksled igapäeva keeristormis ja kipud oluliste asjade elluviimisel ajahätta jääma, siis on siinne just sulle. “Varasemalt olid nooblid ja jõukad need, kellel polnud kiire. Ja kui vaatame tänapäeva, siis tõeliselt jõukaks võivad ennast jällegi pidada inimesed, kes ei pea kogu aeg keel vesti peal rabelema. Selleks, et nö aeg uuesti enda kätte tagasi võtta, tuleb kõigepealt rabelemist endale teadvustada. Kui enda vastu aus olla, siis olulisi asju elus on tegelikult vähe. Ja kui prioriteet on kristallselgeks mõeldud, siis sellele on võimalik alati piisavalt ka aega leida. Sõnasta endale pikema perspektiivi, nt aasta ja poolaasta, läbivad põhiteemad ning seejärel tuleta neid toetavad kuu, nädala ja järgmise päeva fookused. Ideaalis võiks olla korraga käsil ainult üks prioriteetne tegevus igas suuremas tegevusvaldkonnas. Lühemas perspektiivis eelista eelkõige tegevusi, mis on kooskõlas pikaaegsete läbivate teemadega. Mõtle iga tegevuse puhul läbi, mis selle tulemusena juhtub ning milleks ja kellele seda vaja on. Reserveeri eraldi aega nende asjade jaoks, mille puhul saad selgelt aru, miks sa neid teed. Aseta iga päev "kõrvale" vähemalt paar tundi pikas perspektiivis olulisteks asjadeks. Mida rohkem tegeled suures plaanis mõtestatud tegevustega, seda vähem hakib su elu ka igapäevane tühi-tähi.” — Kristjan Otsmann Kuula kindlasti …