Podcasts about kristjani

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

V Prekmurju je živahna binkoštna skupnost vernikov, v kateri je tudi precej mladih, ki želijo svojo vero živeti osebno in odprto – v vsakdanjem življenju, v občestvu, v molitvi. Obiskali smo tri mlade binkoštnike in prisluhnili njihovim zgodbam ter pogledu na vero.

Miks julgus kahelda oma mõtetes ja soov kuulata, mida kasutajad tegelikult arvad, viib parema digiteenuseni? Mida tähendab igapäevane innovatsioon digiteenuse arenduses?Seekordses saates on külas Kristjan Pillak, Postimees Grupi digiteenuste juht, kelle 20+ aasta teekond ulatub esimestest Geocities lehtedest täna suure meediamaja platvormideni.Räägime sellest, kuidas sünnib päriselt toimiv digiteenus ja millist rolli mängivad hästi sihitud fookus, andmeanalüütika, kasutajaintervjuud ja kiire prototüüpimine.Uurime ka, mis on hoidnud Kristjanit nii pikalt digiteenuste arenduse juures ning milliseid põnevaid projekte see teekond on toonud.Saates saad teada:- Mis on kolm kriitilist sammu iga digiteenuse loomisel?- Miks on oluline kahelda iseeneda mõtetes ja küsida, mida kasutajad tegelikult mõtlevad ja teevad? - Miks prototüüp on parim viis oma mõttelõnga testimiseks?- Miks mõni idee vajabki 10 aastat, et õigeks ajaks valmis küpseda?- Ja millist rolli mängivad koosloome töötoad ja disainmõtlemine igapäevases innovatsioonis.Fun fakt, Kristjani tiimi käe all elab endiselt edasi ka legendaarne Neti.ee ja sellel on rohkem kasutajaid, kui arvaksid! Saa teada, miks seda endiselt elus hoitakse.Lähemalt disainisprintidest: https://www.futurist.ee/disainisprintLähemalt postimehe teenustest päisemenüüs: https://www.postimees.ee

Na današnji velikonočni ponedeljek se kristjanke in kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Številni verniki bodo tradicionalno obiskali svoje sorodnike in prijatelje. Druge teme: - Javna razprava o predlogu novega pokojninskega zakona se končuje. - Ukrajinska vojska za vzhodno polovico države izdala opozorilo pred zračnimi napadi. - Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke bo potekalo v luči negotovih razmer.

Kristjani po vsem svetu danes zaznamujejo veliko noč, njihov največji praznik. Po cerkvah bodo potekale velikonočne maše in bogoslužja. Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov. Na velikonočno jutro pa se bodo po običaju mnogi v krogu družine zbrali ob velikonočnem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: - Po razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini Kijev poroča o nadaljevanju spopadov. - Izrael napoveduje okrepitev pritiska na palestinsko gibanje Hamas v Gazi. - V slovenski Istri se povečuje zavedanje o nujnosti preventivnih akcij pred požari.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Kristjanke in kristjani po vsem svetu so z današnjimi velikonočnimi bogoslužji zaznamovali vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje, ki so darovali vstajenjske maše, so v svojih pridigah večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. V Vatikanu, kjer se je na trgu svetega Petra zbralo 35 tisoč ljudi, pa je papež Frančišek, ki sicer okreva po pljučnici, z balkona tamkajšnje bazilike zbranim podelil velikonočni blagoslov Urbi et Orbi, torej Mestu in svetu.

Pred jutrišnjim največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo, verniki danes zaznamujejo veliko soboto. Spominjajo se mrtvega Jezusa v grobu, kristjani pa bodo na ta dan k blagoslovu odnesli velikonočne jedi. Že včeraj, na veliki petek, je v baziliki svetega Petra potekal obred Kristusovega pasijona, zvečer pa ob rimskem Koloseju tradicionalni Križev pot. Ostali poudarki oddaje: - V Rimu nadaljevanje pogovorov med Teheranom in Washingtonom o jedrskem programu. - Med Moskvo in Kijevom danes nova izmenjava zapornikov. - Odbojkarji ACH Volleyja le še korak od naslova državnih prvakov.

S tradicijo in navadami je napolnjen današnji dan, vélika sobota, ko se kristjani spominjajo Jezusa v grobu. V pripravah na jutrišnji praznik, velíko noč, verniki k blagoslov odnašajo velikonočne jedi, zvečer bodo v cerkvah slovesne vigilije. Sinoči je v Rimu potekal tradicionalni Križev pot, v meditacijah, ki jih je za posamezne postaje napisal papež Frančišek, so odmevala svarila brez brezbrižnostjo današnjih gospodarstev in sebičnostjo. Ostali poudarki oddaje: Ameriški in iranski pogajalci v Rimu iščejo pot do jedrskega dogovora, iz katerega je izstopila prejšnja Trumpova vlada. Neučinkovitost slovenskega sodstva vpliva tudi na končurenčnost gospodarstva Začenja se končnica lige NBA, v kateri bo Luka Dončič prvič igral v dresu Los Angeles Lakersov

Letos vsi kristjani zahodnih in vzhodnih cerkva 20. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, dan Kristusovega vstajenja. Le vsakih nekaj let vsi praznujejo na isti dan, nazadnje je bilo tako leta 2017. Kristjani se na praznovanje pripravljajo s postom. Velikonočni prazniki nagovarjajo s posebno noto, a z istim sporočilom, da Kristusovo vstajenje osmišlja vero. Kako lahko verniki to sporočilo razumejo danes, med drugim premišljujejo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

V Osaki na Japonskem se danes začenja svetovna razstava Expo 2025, kjer se predstavlja 158 držav in regij, med njimi tudi Slovenija. Nosilna tema razstave je »Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja,« katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom. Organizatorji pričakujejo več kot 28 milijonov obiskovalcev, ki si bodo razstavo lahko ogledali vse do 13-ega oktobra. V oddaji tudi: - Srbski predsednik Vučić na provladnem shodu obračunal s političnimi nasprotniki. - Kristjani obhajajo cvetno nedeljo in začenjajo veliki teden. - S podelitvijo nagrad sklenili 55-i Teden slovenske drame.

V Osaki na Japonskem se je danes začela svetovna razstava Expo 2025 z naslovom Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja. Japonski premier Šigeru Išiba je ob odprtju poudaril, da svet tarejo različne krize, zato je prav v teh časih izjemnega pomena, da se ljudje z vsega sveta srečajo, razmišljajo o smislu življenja ter se srečujejo z najsodobnejšimi tehnologijami, različnimi pogledi in različnimi kulturami. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija si prizadeva za pospešitev razvoja umetne inteligence v Uniji. - V Sloveniji se zmanjšuje število sončnih elektrarn za samooskrbo. - Kristjani zaznamujejo cvetno nedeljo, maša v Vatikanu letos brez papeža Frančiška.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj nam je papež sporočil pri avdienci in da v Rimu poteka prvo srečanje v jubilejnem letu – posvečeno je medijskim delavcem. Za vas smo zbrali novice iz Svete dežele in druge novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Slišali ste tudi, kaj je apostolski vizitator v Medžugorju povedal o svojih vtisih bivanja med romarji in kaj nam sporoča teden molitve za edinost med kristjani.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj nam je papež sporočil pri avdienci in da v Rimu poteka prvo srečanje v jubilejnem letu – posvečeno je medijskim delavcem. Za vas smo zbrali novice iz Svete dežele in druge novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Slišali ste tudi, kaj je apostolski vizitator v Medžugorju povedal o svojih vtisih bivanja med romarji in kaj nam sporoča teden molitve za edinost med kristjani.

Kristjani po vsem svetu se za Teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

Neka žena je pri srečanju svetopisemske skupine ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kristjani se danes spominjamo vseh svétih, torej svetnikov. Vendar je praznik postal znamenje splošnega …

Verjetno marsikdo ob omembi prvega novembra najprej pomisli, da je to dan, ki prinaša nekaj žalostnega in zamorjenega. Seveda, saj na ta dan oziroma vsaj na ta obiščemo grobove naših rajnih. Zato ta praznik lahko preživimo v precej sivih in žalostnih tonih, da ne rečemo kar v nekakšni zamorjenosti in turobnosti. Nenazadnje je to državni praznik z uradnim nazivom – dan spomina na mrtve, ki ga pogovorno pogosto imenujemo kar dan mrtvih. Vse to je seveda povezano še z manijo, ki jo imamo Slovenci, tako verni kot neverni, da na grobove znosimo na tone sveč in kupe cvetja, predvsem ikebane. Vse to ni toliko spominjanje na mrtve, kot je predvsem ukvarjanje z njimi, ki pa lahko izzveni v nekem lepotičenju krajev smrti, včasih tudi iz notranjih občutkov krivde ali predvsem dolžnosti. A še vedno ostanem le pri mrtvih. Ključni preobrat je v bistvu praznika, ki je v jedru krščanski. Kristjani namreč prvega novembra ne praznujemo kot dan spomina na mrtve, ampak kot praznik vseh svetnikov. Pomeni, da se spominjamo temeljnega dejstva, da grob ni zadnja postaja in da obstaja resničnost tudi onkraj tega. Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Zato apostol Pavel piše: »Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera … Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so umrli« (1 Kor 15,17.20). Zato verujemo, da smrt ni končna postaja, ampak prehod v izpolnjeno bivanje pri Bogu. Pogled ni usmerjen v grob, v končnost, v tukajšnjost, ampak onkraj. Zato prvi november ni dan, ko bi bil človek zamorjen, ampak hvaležen in vesel. Hvaležen za vse, ki so že pokojni in sem z njimi prehodil del življenjske poti. Vesel zato, ker me krepi vera, da zdaj živijo polnost življenja pri Stvarniku. Praznik vseh svetnikov ne govori o umetniških kipcih in slikarijah po cerkvah, ki se pogosto naslanjajo na hagiografsko izročilo. Praznik govori o resničnosti, v katero so po koncu poti na Zemlji že številni vstopili – resničnost bivanja z Bogom. Resničnost vseh tistih, ki jih Cerkev uradno ni kanonizirala in razglasila za svete. Resničnost, ki je naša prihodnost. Prav zato smo na naši poti skozi življenje povabljeni, da že tukaj in zdaj okušamo to resničnost v pristnem odnosu z Bogom. Da se torej v tem odnosu vere že počasi navajamo in učimo domačnosti z Bogom, ki bo nekoč postala tudi tvoja in moja resničnost. Prav zato praznik vseh svetnikov ne more in ne sme biti nekaj zamorjenega. Seveda se lahko ob spominu na rajne še vedno zbudita žalost in bolečina, ampak bistveno je, da naš pogled ni usmerjen v tukajšnjo končnost, ampak zavedanje resničnosti, ki nas čaka. To pa je razlog, da smo lahko na ta praznik veseli in hvaležni – za resničnost, ki nas čaka.

“Kinnisvarajutud” podcasti 211. osas on meil külla kutsutud investoritest abielupaar Kärt Liivamägi ja Kristjan Liivamägi ehk üks riskijuht ja üks majandusteadlane. Räägime Liivamägidega nii nende investeerimisportfellist, kus omal kohal on ka kinnisvara, "Rahareede" podcastist ja selle lõpust ning Tenerifele korteri ostmisest. Saate esimeses osas arutame, kust tulevad Kristjani ja Kärdi nimede ette tiitlid riskijuht ja majandusteadlane ning kas nad oma portfelli hallates täidavad neidsamu rolle. Kasutame võimalust ja üritame Kristjanil verbaalselt veidi näpud sahtli vahele panna, et uurida, miks füüsilisel kinnisvaral nende pere portfellis suuremat rolli pole. Saate viimases osas keskendume täielikult Liivamägide viimatisele kinnisvarainvesteeringule, mis sai tehtud Tenerifel. Räägime, kuidas neil Hispaaniasse mineku mõte tekkis, mis on selle põhjusteks, kuidas kogu protsess kulges ning mis olid kõige suuremad katsumused. Jutu sees avastame ka täiesti uue koha, kuhu me kõik hea meelega järgmise objekti ostaksime - Costa Vaida. --- Podcast “Kinnisvarajutud” võtab luubi alla Eesti kinnisvaraturu ning üritab erinevad teemad sügavuti lahti võtta. Eesmärk on rääkida kinnisvarast kui varaklassist (väike)investori vaatenurgast ning olla valdkonnast huvitatutele abimeheks ja meelelahutuseks. Saatejuhid on investor ja kinnisvarahuviline Siim Semiskar ja kinnisvaramaakler ning 1Estate Kinnisvara juhatuse liige Algis Liblik. Kuulajad saavad kaasa rääkida, küsimusi küsida või saate kohta tagasisidet anda Facebooki grupis Kinnisvarajutud. Jälgi meid ka Instagramis: www.instagram.com/kinnisvarajutud/ Vaata ka meie koolituskeskkonda Kinnisvaraseminarid.ee ja Instagramis www.instagram.com/kinnisvaraseminarid/ Toeta meie tegemisi Patreonis ja saa ligipääs boonusepisoodidele ja muule lisamaterjalile: www.patreon.com/kinnisvarajutud

Tänase saate külalised Kristjan Roosileht ja Berit Heinmets jutustavad vabatahtlikust tööst ja sellega seonduvast Tansaanias. Kui Berit otsustas juba teist korda minna Tansaaniasse vabatahtlikuks, siis Kristjan seevastu tegi sealmail oma tavapärast tööd ning väisas rohkelt koostöötamise keskusi. Kuigi Tansaania on digirändurite jaoks hea paik, kus töötada (ajavöönd on sama), siis kipub internet aeg-ajalt alt vedama. Berit aga oli lähedalt seotud Tansaania naiste hakkamasaamise ning laste hariduse temaatikaga. Ta tunnistab, et naiste olukord on seal päris keeruline ning ta nägi seal sellist vaesust, millest enne ei teadnud. Saates tuleb jutuks ka Kilimanjaro tippu ronimine ning safaritel ringi vuramine. Beriti ja Kristjani tegemistest valmis reisisari „Vabatahtlikult Aafrikasse”. Vestlust juhib Liina Metsküla.

"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Priznam, rada se gibljem v družbi razumnih in strpnih katoličanov, a zdi se, da so ti postali ogrožena vrsta. Vse pogosteje opažam, da smo kristjani zaprtega uma in se obnašamo nekako vzvišeno, kot »razsvetljena elita«. Ali si kristjan po vseh »regelcih«, vsak teden pri maši, aktivno vključen, poduhovljen, hodiš na duhovne vaje za zakonce, za družine, obiskuješ zakonsko, biblično skupino ali pa … si preveč »površinski« za krščansko elito, zato si komaj vreden pozdrava v cerkvi ali pa še tega ne.

Kristjani moramo moliti za domovino, nas je pred drevišnjo zahvalno mašo spomnil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.Obrtniki razočarani nad paketom davčnih sprememb, ki je v javni obravnavi - pričakovali so predloge za razbremenitev plač, a jih ni.Brat Jan Dominik Bogataj o novem vatikanskem dokumentu z naslovom Rimski škof.Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno.

V Prazničnem jutru smo razmišljali o poveličevanju sv. Rešnjega telesa in krvi. Zakaj tovrstno češčenje Boga, ki je vedno navzoč v sv. evharistiji, če pa vsemogočni Bog tega ne potrebuje? In kaj je malikovanje, za katerega se zdi, da ga je v današnjem svetu vse več? Z nami je bil frančiškan br. dr. Miran Špelič, ki je spregovoril tudi o bližajočem se Dnevu za Magnificat.

Edina vredna stvar, ki jo je imel indijski berač je bila stara, umazana posoda. Z njo je prosil vbogaime. Zaradi svoje revščine je menil, da ni nič vreden in ničesar sposoben ter je zato najbolj ubog človek na svetu. Nekoč je stopil v starinarnico, da bi prosil miloščine. Pred starinarja je pomolil svojo umazano posodo. Trgovec pa je prosil berača, če sme samo za trenutek pogledati umazano posodo. Berač ga je rotil, naj se ga usmili in mu da samo toliko denarja, da si bo lahko kupil nekaj hrane, posodo pa naj mu pusti, saj je to edina stvar, ki jo ima. Toda starinar mu je, potem ko je dobro pogledal posodo, dejal: »Kakšen berač ste. Imate zlato posodo, ki je veliko vredna. Prodajte jo in bogati boste. Zlata je!« (Zgodbe in prilike, 79.). Kristjani smo prepogosto podobni temu prosjaku, ki se ni zavedal in ni znal ceniti vrednosti beraške posode. Ne zavedamo se in ne cenimo neizmerne vrednosti Svetega Duha, ki prebiva v vsakem izmed nas in nam naklanja svoje darove in karizme. Na binkoštni praznik smo povabljeni, da okusimo in cenimo preoblikovalno in posvečevalno navzočnost Svetega Duha, ki prebiva v nas. To je priložnost, da obnovimo obljube, ki smo jih izrekli pri krstu in birmi. Neki duhovnik je v študentskem domu srečal mladeniča, za katerega je dejal, da je najbolj žalosten človek, kar jih srečal v življenju. Sostanovalec, tudi katoličan, ga je vprašal: »Zakaj te ne srečam ob nedeljah pri maši?« Fant mu je odgovoril: »Ali bom šel sam iz celega nadstropja?« Študent je prejel dar moči Svetega Duha, a se ga je bal uporabljati. Pa ne samo študent, mi vsi smo pri krstu in pri birmi prejeli sedmero darov Svetega Duha: duha modrosti, razumnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu Božjega. S pomočjo teh darov lahko dosežemo velike stvari. Naučiti se jih moramo uporabljati. Lahko se vprašamo, kako to, da je dvanajst apostolov zmoglo oznaniti celemu svetu Jezusov evangelij in osvojiti cel svet za Kristusa, več kot milijarda današnjih kristjanov pa tega ni sposobna? Odgovor je preprost. Apostoli so popolnoma uporabljali darove Svetega Duha, mi pa ne. S pomočjo Svetega Duha ljudje dosežejo tako velike stvari, ki si jih niti ne predstavljamo. Napoleon Bonaparte je dejal: »Na svetu sta dve moči. Moč orožja in moč Duha. Moč duha je močnejša!« Če je ta vojskovodja, zavezan orožju, menil tako, lahko mi na današnji binkoštni praznik prosimo, da da bi pokazali s svojim življenjem, da je moč sv. Duha močnejša kot moč orožja.

Za nami so velikonočni prazniki. Kristjani ob teh praznikih podoživljamo Kristusovo trpljenje in smrt – še posebno pa njegovo vstajenje. Glede velikega petka smo bolj ali manj enakega prepričanja. Kristus je živel, bil je dober človek, pomagal je ljudem, bil je dober govornik, retorik, bil je čudodelnik. Vse to poskušamo dojeti in razumeti v koordinatah njegove človeške narave. Potem prideta trpljenje na križu in smrt. Tudi to je del naše narave. Velikonočno jutro pa postavi naše dojemanje življenja in Boga na glavo. Kristus, ki je umrl, vstane in živi. Na velikonočno jutro se svet razkolje na dva pola: na tiste, ki sprejmejo, da je Kristus vstal in živi, in tiste, ki ostajajo v človeških koordinatah – ki pravijo, da je to nemogoče, da ni res. Ne bomo govorili o tem, zakaj nekateri ne »morejo« verovati. Govorili bomo o nas, ki verujemo. V bistvu tudi nam – gledano s človeškimi očmi – Jezusovo vstajenje ni čisto jasno. Toda glede na to, da so evangelisti vse podrobno opisali v Svetem pismu, ki je za kristjane od Boga navdihnjena knjiga, je laže vstopiti v velikonočno logiko. In velikonočna osmina, to je teden dni po veliki noči, kakor ves velikonočni čas, nas Božja beseda potrjuje v naši veri. Danes, na tretjo velikonočno nedeljo, bogoslužje znova postavlja v središče naše pozornosti skrivnost vstalega Kristusa. Veliki teolog Romano Guardini je o Jezusovih prikazovanjih zapisal: »Gospod se je spremenil. Ne živi več tako, kot je živel prej. Njegovega bivanja /.../ ne moremo razumeti. Pa vendar je telesno, saj vsebuje vse njegovo dosedanje življenje in usodo, ki jo je moral doživeti, torej trpljenje in smrt. Vse je resnično. Jezus se je po vstajenju – skoraj ob vsaki prikazni – legitimiral. Kaj to pomeni? Vstajenje namreč ni izbrisalo znamenj križanja. Vsakič, ko se je prikazal, jim je pokazal prebodene roke in noge. Pa ne samo to: da bi jih prepričal, jih je prosil, naj mu dajo kaj jesti.« Jezus se torej razodeva na različne načine. Po znamenjih, Božji besedi, najrazličnejših pričevalcih in karizmatikih. Glede na to, da kristjani verujejo, da so ustvarjeni po Božji podobi, to pomeni, da se Bog lahko razodeva po vsakem izmed nas. Apostol Janez je zapisal: Bog je ljubezen. Lahko bi rekli: kjer je ljubezen, tam se razodeva Bog. V bistvu smo mi ljudje, ko ljubimo in ko se ljubimo, najbolj ljudje, najbolj Božji.

Kristjani zahodnih cerkva - katoliške, anglikanske in protestantskih, tudi manjše pravoslavne cerkve danes praznujejo veliko noč Gospodovega vstajenja. To je najpomembnejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gre za največji čudež in srčiko krščanske vere. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj ljudi, ki se jim je Jezus - kot poročajo evangelisti - prikazal po vstajenju in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. V oddaji tudi o tem: - Po pomorskem koridorju s Cipra odplul drugi konvoj ladij s človekoljubno pomočjo za Gazo. - Hrvaška skupaj s še petimi evropskimi državami kupuje 20 novih protipožarnih letal. - Začenja se sezona klopov, strokovnjaki opozarjajo na nevarnost okužb.

Izteka se velika sobota - dan, ko se kristjani spominjajo mrtvega Jezusa v grobu. Spokojni dan, namenjen tudi blagoslovu jedil, se je iztekel z velikonočnim bdenjem. Posebej slovesno je bilo v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Kristjani se danes spominjamo Jezusove smrti na križu, tudi letos tradicionalni križev pot v Koloseju.Na današnji praznik mnogi trpljenje doživljajo povsem drugače, kako je v Hospicu, bomo slišali v pogovoru s predsednico društva Renato Jakob Roban.Novela zakona o zdravniški službi ima podporo matičnega odbora, delo v času stavke zdravnikov bo kmalu določal zakon.Vreme - jutrišnja sobota sončna in topla, a vetrovna.

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.

Neka žena je pri srečanju ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest.

Spoštovani, sprašujem se, kaj sploh lahko povemo o Bogu? Nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je izvirni povzetek krščanskega verovanja, pove o Bogu le nekaj enostavnih besed: »Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.« Ali so te besede dovolj? Zagotovo lahko o Bogu povemo več. Vendar ali res? Kakšno je tveganje, ko povemo o Bogu preveč? Ko govorimo o Bogu, moramo biti zelo previdni, da iz Boga ne ustvarimo idola, ki ustreza našim pričakovanjem in predstavam, nakar sledi razočaranje, ko se kaj ne zgodi. Stara Cerkev se je tega zavedala, zato so veroizpovedne izjave o Bogu jedrnate in brez podrobnosti. Bog ni problem, ki ga je treba rešiti, ni vprašanje, na katero je treba odgovoriti, ni stvar, ki jo je treba dokazati, ni nauk, ki ga je treba pojasniti. Bog je skrivnost, ki jo je treba izkusiti. Verske izjave prvenstveno niso rezultat naše inteligence, ampak našega srca. Gre za odnos, tako kot ga imamo z drugimi. Kristjani izpovedujemo o Bogu v prvem delu Nicejsko-carigrajske veroizpovedi pet reči. Prvič, verujemo, da Bog obstaja. Priznavamo, da nismo mi Bog, ampak smo od njega odvisni. Drugič, verujemo, da je Bog, ki se je sam razodel, samo eden. Tretjič, verujemo, da je Bog Oče. Ne gre za spol ali projekcije človeškega očetovstva. Božje očetovstvo pomeni, da je Bog oseben in odnosen (občestven), ker je Trojstven. Ker je Oče, ni abstrakten in ravnodušen, ampak je v življenje sveta vpleten in vključen. Četrtič, verujemo, da je Bog vsemogočen. Priznavamo, da se Bog razlikuje od človeka, ker je v Bogu končna moč in vir vse moči. Bog je vsemogočen v svoji ljubezni, zato ni strašljiv. Božja vsemogočnost ne pomeni, da lahko Bog naredi vse, saj ne more neobstajati, lagati, grešiti, storiti zla, ker je to proti njegovi naravi. Triada atributov Božje vsemogočnosti, vsevednosti in vseprisotnosti govori o gospostvu Boga, zato ga imenujemo Gospod. Petič, verujemo, da je Bog stvarnik nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari. To pomeni, da stvarstvo ni bog, in da obstajata materialna in nematerialna resničnost. Na tej točki mora naše natolcevanje o Bogu utihniti, kot je to storila prva Cerkev v svoji veroizpovedi. V Svetem pismu ni brez razloga zapisano: »Utihnite in spoznajte, da sem jaz Bog.« (Ps 46,11) »Gospod je v svojem svetem templju, umolkni pred njim vsa zemlja!« (Hab 2,20)

Kristjani po svetu se pripravljajo na božični večer. Po tradiciji ta vključuje obilno večerjo, po kateri se številni verniki odpravijo še k polnočnim obredom. Slovenski katoliški škofje, ki bodo polnočne maše darovali v stolnicah po državi, so v poslanici pozvali k zaupanju in obnovi mostov, ki so jih poleg narave načeli tudi konflikti in spori. Druge teme: - Izrael naj bi nadzoroval sever Gaze, na jugu širitev ofenzive - Avstrija z reformo nad pomanjkanje zdravnikov in predolge čakalne dobe - Do širše uporabe digitalnih zdravstvenih storitev tudi z opismenjevanjem starejših

Začel se je advent, čas priprave na božične praznike, ki so ga trgovci preimenovali v »veseli december«. Bistvo božiča so prekrili z lučkami, kolački, dedki Mrazi, Božički in darili. Pa vendar – tudi v 21. stoletju ljudje pričakujejo Odrešenika! Koliko filmov in zgodb je nastalo prav na podlagi tega vse človeškega hrepenenja in iskanja nekoga, ki je sposoben odrešiti svet. Ti junaki so navadni ljudje, ki imajo skrite čudežne moči in jih izkoristijo za reševanje. Take junake si ljudje želijo! Zamislite si, da bi nekdo našel način, kako ozdraviti vse vrste raka. Ne samo, da bi dobil Nobelovo nagrado, bil bi spoštovan in cenjen po vsem svetu. Ali pa, da bi nekdo bil tako nadarjen in karizmatičen, da bi napisal enkratno ustavo za vse narode, po kateri ne bi bilo nikoli več, nikjer več vojn, ampak bi se spori in težave reševali drugače. Ali pa »odrešenik«, ki bi iznašel pravilo, po katerem bi imeli vsi narodi enake pravice in dolžnosti, »obrobni« azijski in afriški narodi pa bi bili enakopravni z nami – razvajenimi, bogatimi evropskimi … Če priznamo ali ne, ljudje iščejo odrešenika. Nekateri ga iščejo v politiki, drugi tečejo za posebnimi »preroškimi« osebami; nekateri iščejo odrešenika med največjimi bogataši našega planeta, ki bi z desetino svojega bogastva lahko izbrisali lakoto med ljudmi, ali pa med geniji, ki bodo našli planet, na katerega se bomo preselili, če bomo našega uničili … Kristjani pa ob adventu pričakujejo pravega Odrešenika. Odrešenik, rojen v božični noči, stopa v naša srca, naše duše, tja, kamor drugi ne morejo ali kamor tudi sami včasih ne zmoremo vstopiti. Tam je kraj odrešitve, kjer nas On rešuje teme, da se spet in spet odločimo za življenje, ljubezen in upanje. Ob srečanju s takim Odrešenikom izgubimo strah pred prihodnostjo in strah pred močmi zla in hudobije. V svojem zemeljskem življenju ni reševal velikih svetovnih problemov, ampak je živel med nami kot preprost človek, ki je sredi vsakdanjega življenja zorel za svoje odrešenjsko poslanstvo. Stoji nam ob strani, ponuja rešitve za naše osebne težave in nas naredi sposobne za reševanje velikih svetovnih problemov z močjo ljubezni. Pridi, Gospod Jezus!

Spoštovani, ko govorimo o Bogu, tvegamo, kajti o najglobljih stvareh se ne da govoriti. Tako kot ne moremo definirati ljubezni, ker nam zmanjka besed; lahko pa jo izkusimo. Skušajmo opisati najlepši dan svojega življenja; ugotovili bomo, da ga ne moremo opisati v polnosti. Tako je tudi z govorom o Bogu. Življenje z njim niso le besede, ampak predvsem odnos. Če človeške ljubezni ne moremo izraziti z besedami, potem naše besede o Bogu slej ko prej padejo v vodo. Trojstvena ljubezen Boga Očeta, Sina in Svetega Duha ni povezana s številkami, to je s količino, ampak z odnosom, to je s kakovostjo. Manj časa bi morali razmišljati o Bogu, več časa pa bi se morali z njim družiti. Kakšen je naš odnos do ljubljene osebe? Ali o njej samo razmišljamo ali smo raje z njo? Običajno o ljudeh razmišljamo takrat, ko nismo z njimi. Na svojega zakonca mislimo, ko smo narazen. Na svoje otroke mislimo, ko so zdoma. Na svoje ljubljene mislimo, ko umrejo. Toda v trenutku, ko smo z njimi, o njih ne razmišljamo, ker smo v njihovi prisotnosti. Poskusimo svojemu zakoncu oziroma partnerju razložiti, zakaj ga ljubimo. Ali zato, ker je lep, pameten, zabaven, bogat, dober, plemenit, razumevajoč in prijazen? Čez čas postane tak opis plitek, ker ne odraža bistva ljubezni. Izkušenj ni mogoče izraziti samo z besedami. Če to drži za lepoto sončnega zahoda, nežen dotik dojenčkove roke, ljubezen, koliko bolj to velja glede Boga. S kom imamo lahko najtesnejši, najgloblji in najzaupnejši odnos? Z Bogom Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Brez tega smo votli in je v nas praznina. On je naše okolje, v katerem bivamo, tako kot je voda okolje, v katerem živi riba. Ko kristjan reče Bog, reče hkrati tudi ljubezen, ker je Bog občestvo ljubečih se oseb. Krščanstvo je edinstveno zaradi ljubezni. Za kakšno koreografijo ljubezni gre! A ker ljubezni ne živimo, krščanstvo postaja zaradi svoje hinavščine najbolj osovražena religija poražencev na svetu. Zato ljudje raje verujejo v druge višje sile. Največji problem krščanstva smo kristjani. Kdor ljubi, ustvarja prostor za drugega. Francoski filozof Gabriel Marcel je zapisal: »Reči drugemu ljubim te pomeni ti ne boš umrl.« Dejansko nam lahko samo Bog reče: »Ti ne boš umrl, ker te ljubim z večno ljubeznijo.« Zato smo nesmrtni. To je utrdil francoski filozof René Descartes rekoč: »Mislim, torej sem.« Kristjan lahko to parafrazira in reče: »Bog me ljubi, torej sem.«

Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.

Spoštovani, izumi umetne inteligence bodo neizogibno spremenili prihodnost človeštva in ne bo šlo za znanstveno fantastiko. Zamenjujejo nas stroji, humanoidni roboti, ki naredijo neverjetne stvari, celo bolje od nas, a s svojo superinteligenco in singularnostjo nikoli ne bodo osebe. To me spominja na gospo, ki jo je bančna uslužbenka vprašala, zakaj posle ureja na bančnem okencu, ne pa na bankomatu. Odgovorila je: »Zato, ker me »stroj« ne vpraša, kako je z mojo revmo, vnukinjo, rožami in mačko.« Umetna inteligenca postaja novo božanstvo; lahko se bomo »naložili« na računalnik in s tem postali nesmrtni. Gre za nov čudež z imenom Homo deus, človek bog. Ali s tem ustvarjamo novega boga ali priklicujemo starega demona? Človek kot oseba, ki temelji na ogljiku, postaja neosebni robot, ki temelji na siliciju. Kristjani nismo fanatični disidenti, saj verjamemo v potenciale za izboljšanje družbe. Problem je, ker so posledice algoritmov tehnološke singularnosti odvisne od etike programerja in so neobvladljive in nepovratne. Civilizacija brez algoretike je zaradi možnosti zlorab obsojena na propad. Algoritmi lahko razumejo naše občutke bolj, kot razumemo sami sebe, in zlahka določijo, kateri študij, izdelek in sedež na letalu izbrati, kdo je naša prava ljubezen, kakšnega potomca si želimo, kaj je z našo umrljivostjo in na kaj naj stavimo … Začeli bomo govoriti: »Algoritem me je blagoslovil, ne pa Bog.« Toda človek kot bog se je vedno slabo izkazal. Namesto da bi priznavali oblast Boga nad oblaki, bomo zaupali podatkom, naloženim v oblake. Prihodnost umetne inteligence nas straši. Smo v paniki, ali gre za robotski prevzem centralizirane moči, nadzora, podatkov in nov sistem manipulacije. Kot teolog priznam, da bo podoba o Bogu na preizkusu, kajti pridevniki, ki opredeljujejo umetno inteligenco, so lastnosti, ki jih pripisujemo Bogu: vseveden, vsemogočen, vseprisoten, presežen, skrivnosten, neviden, nedojemljiv … Toda Bog kljub vsemu ostaja neprekosljiv zaradi svojega bistva, to je ljubezni, saj je Bog ljubezen (1 Jn 4,16), to pa umetna inteligenca ne bo nikoli. Kako utolažljivo je to. Hvala Bogu za Boga.

Kas palgatööga on võimalik rikkaks saada? Kuidas palka juurde küsida? Mis on Kristjani arvates kõige raskem töö maailmas ja millistel ametitel oleks tulevikus rohkem potentsiaali?

V oddaji je bil z nami p. dr. Mari Osredkar, govorili smo o prepletanju religijskih praks med kristjani, tudi v luči prihajajoče noči čarovnic. Kaj pravi na prakso klicanja duhov, polaganje rok, pošiljanje energije in podobno.

Kajti živeti je zame Kristus in umreti dobiček (Pismo Filipljanom 1, 21).

Večina kristjanov je opolnoči dočakala prihod božiča, praznik rojstva Jezusa Kristusa, ki prinaša mir, veselje in novo upanje. Katoliški škofje so pri polnočnicah pozvali k življenju v skladu z božjimi načeli; pa tudi, da je božič priložnost za razmislek o naših ciljih in medsebojnih odnosih. V oddaji tudi: - Papež Frančišek ob božiču ostro nad potrošništvo, pohlep in brezbrižnost - Združeni narodi kritični do dodatnih omejitev za delo žensk v Afganistanu - Bo energetska kriza izničila prizadevanja za prehod na zeleno energijo?

Po državi se je odprlo 2 tisoč 999 rednih volišč in 88 tako imenovanih volišč omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča. Volilni upravičenci se danes izrekajo o treh referendumih, in sicer o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Na predčasnem glasovanju je v torek, sredo in četrtek že glasovalo 3,91 odstotka oziroma nekaj več kot 66 tisoč 300 volivcev. Druge teme oddaje: - Članice Unije Ukrajini namenile približno 144 milijonov evrov za izvoz žita - Kristjani bodo na adventnem vencu prižgali prvo svečo - Francoski nogometaši prvi v osmino finala, Argentina do prve zmage na svetovnem prvenstvu

Kuuekümnendate aastate lõpus avaldas USA ökoloog Garret Hardin ajakirjas Science ülerahvastusprobleemi käsitleva artikli "Ühispõllu tragöödia". Hardin väitis, et miljonite üksikindiviidide iseseisvad soojätkamisotsused põhjustavad inimeste arvu kiirest kasvust tingitud loodusvarade nappuse. Oma arutluskäigu toetuseks tõi Hardin näite keskaegsest Euroopast, kus külakogukonnale kuulunud maa liigse karjatamise käigus sageli viljatuks muutus. Asi oli selles, et igal üksikul taluperel oli selge huvi oma lehm ühispõllule saata, sest sellest saadav tulu kuulus otse talle, samal ajal kui ülekarjatamisest tingitud kulu langes kogu külale. Sealt alates tähistabki ühispõllu tragöödia majanduskirjanduses tihti korduvat olukorda, kus eraomandiõiguste puudumise tõttu tekib indiviididel ajend mingit ühisvara üle kasutada, sest kellelgi neist ei ole kõnaluse hüvisega mingit pikemaajalist plaani. Umbes nii artulesin ma oma "Kassi nurinates" ilmunud laastukeses "Ühispõllu tragöödia". Garret Hardin tuli jutuks ka 7. juunil Tartus salvestatud vestlusringis Kaido Kama ja Kristjan Zobeliga. Kokku tõi meid eelmisel aastal ilmunud Kristjani raamat "Ökoloogia võhikutele". Hardin tuleb jutuks selle raamatu 25. peatükis "Üks tragöödia teise otsa". "Lisaks ühisvaratragöödiale on ta tuntud ka nn Hardini Esimese Inimökoloogia Seaduse järgi," kirjutab Kristjan Zobel. "Me ei saa kunagi teha korraga ainult ühte asja. Igal vahelesegamisel looduse toimimisse on arvukalt tagajärgi, millest paljud on ennustamatud." Mul on tunne, et Hardini eelmainitud artiklist lugesin ma esimest korda "20. sajandi kõige huvitavamast panpsühhistlikust filosoofist" Alfred North Whiteheadist, kelle 1925. aastal ilmunud raamatust "Teadus ja moodne maailm" kirjutasin ma neli aastat tagasi väikese nupukese Eesti Ekspressi suverubriiki "Filosoof päevitab". Hardin ei kirjuta Whiteheadist aga seoses panpsühhismiga, vaid tragöödiaga. "Kaasahaarava tragöödia põhiolemus ei peitu kurbuses, vaid sündmuste käigu pühalikus halastamatuses. Saatuse paratamatust valgustavad inimelu juhtumid on aga tõepoolest kurjad, sest pääsemise võimatus tehakse meile näidendis selgeks just läbi selliste juhtumite," kirjutab Whitehead "Teaduses ja moodsas maailmas", millele Hardin oma artiklis tähelepanu juhib. Head uudistamist! H.

Räägime saates pikalt Peruus elanud ja alpaka villaga seotud ettevõtluses tegutseva Kristjan Sillaotsaga Peruu majandusest, poliitikast ja Peruu suhetest suurriikidega. Saate salvestasime Kristjani kodus, pealinnast Limast väljas Võidupühal. Saadet juhib Hannes Hanso.

Kuuekümnendate aastate lõpus avaldas USA ökoloog Garret Hardin [1] ajakirjas Science ülerahvastusprobleemi käsitleva artikli "Ühispõllu tragöödia". Hardin väitis, et miljonite üksikindiviidide iseseisvad soojätkamisotsused põhjustavad inimeste arvu kiirest kasvust tingitud loodusvarade nappuse. Oma arutluskäigu toetuseks tõi Hardin näite keskaegsest Euroopast, kus külakogukonnale kuulunud maa liigse karjatamise käigus sageli viljatuks muutus. Asi oli selles, et igal üksikul taluperel oli selge huvi oma lehm ühispõllule saata, sest sellest saadav tulu kuulus otse talle, samal ajal kui ülekarjatamisest tingitud kulu langes kogu külale. Sealt alates tähistabki ühispõllu tragöödia majanduskirjanduses tihti korduvat olukorda, kus eraomandiõiguste puudumise tõttu tekib indiviididel ajend mingit ühisvara üle kasutada, sest kellelgi neist ei ole kõnaluse hüvisega mingit pikemaajalist plaani.Umbes nii artulesin ma oma "Kassi nurinates" [2] ilmunud laastukeses "Ühispõllu tragöödia". Garret Hardin tuli jutuks ka 7. juunil Tartus salvestatud vestlusringis Kaido Kama ja Kristjan Zobeliga. Kokku tõi meid eelmisel aastal ilmunud Kristjani raamat "Ökoloogia võhikutele" [3]. Hardin tuleb jutuks selle raamatu 25. peatükis "Üks tragöödia teise otsa". "Lisaks ühisvaratragöödiale on ta tuntud ka nn Hardini Esimese Inimökoloogia Seaduse järgi," kirjutab Kristjan Zobel. "Me ei saa kunagi teha korraga ainult ühte asja. Igal vahelesegamisel looduse toimimisse on arvukalt tagajärgi, millest paljud on ennustamatud."Mul on tunne, et Hardini eelmainitud artiklist lugesin ma esimest korda "20. sajandi kõige huvitavamast panpsühhistlikust filosoofist" Alfred North Whiteheadist [4], kelle 1925. aastal ilmunud raamatust "Teadus ja moodne maailm" [5] kirjutasin ma neli aastat tagasi väikese nupukese [6] Eesti Ekspressi suverubriiki "Filosoof päevitab".Hardin ei kirjuta Whiteheadist aga seoses panpsühhismiga, vaid tragöödiaga. "Kaasahaarava tragöödia põhiolemus ei peitu kurbuses, vaid sündmuste käigu pühalikus halastamatuses. Saatuse paratamatust valgustavad inimelu juhtumid on aga tõepoolest kurjad, sest pääsemise võimatus tehakse meile näidendis selgeks just läbi selliste juhtumite," kirjutab Whitehead "Teaduses ja moodsas maailmas", millele Hardin oma artiklis tähelepanu juhib.Head uudistamist!H. —————————————[1] https://en.wikipedia.org/wiki/Garrett...[2] https://www.apollo.ee/kassi-nurinad.html[3] https://www.postimehekirjastus.ee/raa...[4] https://youtu.be/b4fA-pqcuc0?t=1 See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

Velika noč, največji krščanski praznik, ki ga kristjani praznujejo danes, letos zaznamujejo bogoslužja, ki po dveh letih lahko vnovič potekajo brez epidemioloških omejitev pa tudi grozote vojne, ki se odvija v Ukrajini. Papež Frančišek je med sinočnji vigilijo v Vatikanu dejal, da verniki molijo, ker je toliko trpljenja, ter da Ukrajincem stojijo ob strani. V oddaji tudi: - Ruska vojska ukrajinskim vojakom v Mariupolju postavila ultimat: predate se lahko še do 12-ih - Ob prazničnem koncu tedna turisti napolnili obalna mesta - Slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu

Ruska vojska je danes uničila več vojaških ciljev v Ukrajini, med drugim tovarno vojaških vozil na obrobju Kijeva. Ukrajinske oblasti ob tem ne izključujejo vnovičnega neposrednega napada na prestolnico, čeprav se je ruska vojska od tam umaknila. Kot je dejal ukrajinski poslanec Svjatoslav Juraš, Rusija napada z velike razdalje, z letali in raketami dolgega dosega, to se dogaja ves čas. Prebivalci Kijeva so tudi danes tako slišali številne sirene in opozorila pristojnih, naj se umaknejo na varno. V oddaji boste tudi: - Srbija zavrača namigovanja, da njeno oboroževanje ogroža mir v regiji - Kristjani pričakujejo svoj največji praznik - veliko noč - Končuje se akcija 40 dni brez alkohola